OBISKALI SMO KRAJEVNO SKUPNOST BARJE
Konjereja, preoblikovanje, razvoj in turizem!
Tako blizu je, pa vseeno tako daleč od mesta, saj prometne zveze niso urejene. Večina cest je maka-damskih in čeprav je moker predel, vseeno tu še ni vse urejeno z oskrbo z vodo. 0 problemih in zanimi-vostih sem se pogovoril s predsednikom sveta krajev-ne skupnosti, Tonetom Zadnikaijem.
»Pravilno ste ugotovili, saj smo na pragu Ljublja-ne, pa kljub temu zelo oddaljeni. Prometno smo slabo povezani, ne samo, da je večina cest v maka-damski izvedbi, asfaltirano imamo samo Ižansko ce-sto kot regionalno cesto in del ceste v Črno vas. Vemp pa, da je Črna vas povezana s Podpečjo in naprej s Preserjem in Rakitno in da je promet kar precej številčen. Ljudje se zelo radi vozijo v tej smeri, ker hitreje prispejo v mestno središče, saj sta na relaciji Vnanje Gorice-Brezovica-Ljubljana kar dve zelo zahtevni zapori preko železniške proge Ljubljana-Postojna in dalje.«
Kako pa je i. razvojem vaše KS?
»Kar zadeva razvoj naše KS je ta precej zanimiv. Severni predel je bolj delavski, krajani pa ždružujejo delo na celotnem območju Ljubljane. Osrcdnji in južni del pa sta bolj kmetijska, čeprav imamo tudi s tega območja krajane, ki odhajajo na delo v Ljub-ljano.
Razvoj poteka dokaj načrtno. Kaj hitro smo spoz-nali, da je potrebno preusmeriti naše kmetijstvo in preiti z ekstenzivnega na intenzivno proizvodnjo. Hitro smo ugotovili, da glede na kisio zemljo in preslico, ki pravzaprav ne daje možnosti gojitve go-vedi, ostaja predel bolj primeren za konjerejo. Tako imamo zdaj dve žrebčami in tudi zasebna konjereja se uspešno razvija. Poleg tega pa, da bi nadomestili sladko krmo, intenzivno gradimo silose, kjer se v največji meri silira koruza, tako, da seje povečala tudi govedoreja.«
Kaj pa je s probiemi industrijskega razvoja, s pod-talnko?
»Vidite, to je tudi zelo zanimiva tema. Nam na Barju pa tudi celotni Ljubljani gotovo ni vseeno, kako se bomo obnašali do naših voda. Podtalnica nam kot glavni naravni vir zagotavlja življenje in
bivanje na tem območju kot tudi mestu. Poraja pa se vprašanje, kako zagotoviti pogoje, da ta voda ne bo onesnažena. Res je, da gradnja raznih industrijskih objektov, in kot se v zadnjem času veliko govori o Polikemu, vse to povzroča in ustvarja odprta vpra-šanja čistoče in varnosti. Mi vsi skupaj se srašujemo, tudi naša KS, čeprav to ne sodi v naš prostor. ampak kljub temu sega v baije, da bi morali bolj jasno opredeliti in povedati, kako in na kakšen način bomo zagotovili varnost pred onesnaženjem podtalnice, pa
ie hoiete, tudi površinskih voda, ki se lztekajo v glavno barjansko reko Ljubljanico, v kateri opazi-mo vse manj zivljenja, o čemer bi vedeli kaj več povedati ribiči, ki se s temi problemi srečujejo.
Če že gradimo takšno industnjo, potem moramo urediti infrastrukturo, komunalno opremljenost ta-ko, da zagotavlja odtok vseh odplak, ki lahko ogro-žajo okolje. Vsi vemo, da na baiju ni urejena kanali-zacija, ni čistilnih naprav in potrebno bi bilo prej zagotoviti gradnjo teh naprav in šele potem graditi industrijske objekte za proizvodnjo.«
Vaia KS Barje in sosednja KS Penuzi sta v ne-kakšoi fazi preobKkovanja, zdraževanja ozvoma od-cepitve dela vaie KS k Penizzijevi. Nekaleri pravijo, da je temu vzrok nova južna obvoznka!
»Nekateri rcsnično mislijo, da nas obvoznica deli. Toda mi menimo nasprotno. Le-ta lahko samo zdru-žuje interese. Ker pa so vseeno prisotne želje nekate-rih krajanov po odcepitvi, smo tudi mi mnenja, da je to čisto realno in bodo verjetno lažje združevali interese v novi sredini. Če čutijo takšno potrebo, jo je pač treba tudi spoštovati. Imeli smo že skupne sestanke, odprta je javna razprava, ki bo potekala še ta mesec, potem pa bomo pristopili k vsem drugim formalnostim in bi januarja prihodnje leto izpeljali referendum. Delamo na tem, da bo tudi resnično uspel«.
Zdaj pa vas kot poznavaka barja io barjaoov sprašujem, kaj bi se na tem lepem ckoijo LjaMjane dalo več storiti za turizem?
»Zagotovo imamo še velike možnosti. Spominjam se šc aktivnosti nekdanjega predsednika mestne skup&Sne, Marjana Rožiča, ki se je zelo zavzemal, da bi to naše barje turistično popestrili in razvili določene aktivnosti. Mislim, da bi morali s tem nadaljevati. Barje je res specifično območje, ki ga premalo poznamo sami barjanci, drugi pa še manj. Predvsem bomo pospeševali konjeniški šport. Enega konjerejca že imamo, jahalni šport dokaj uspešno razvija, tako, da bomo skušali njegovo dejavnost vključiti v turistično ponudbo.«
Poleg tega je baije zanimivo za lov in ribolov. Vsi se tndi radi spominjamo Janeza Jaiaa in njegovih Bobrov, ki jih še vedno radi prebiramo. AU morda ne bi bilo zanimivo postaviti tu kakšno kolišie ali mostiščt?
»Zagotovo bi to sodilo v skjop razvoja turizma. Najbrž brez tega in takšne atrakcije na barju ne bi smeli biti. Bil bi to nekakšen prikaz žjvljenja naših prednikov, mogoče kje na Ljubljanici, mogoče bi naredili kje kakšen izkop, kjer bi postavili miniatur-no barje.«
Za zakljutek pa še tole: ali je torej barje bolj primcmo za industrijo ali za turistično in gostinsko ponndbo. Poleg poljedelstva in avinoreje, seveda?,
»Poglejte, baije sploh ni primerno za razvoj indu-strije. Vedeti moramo, da po svojem sklopu ne do-pušča gradnje velikih in težkib objektov. Zlasti pa objektov in naprav, ki povzročajo vibracije. To bi vsestransko negativno vplivalo tako na objekte, kot na širši barjanski prostor«.