G05podarska zbornica ••• Slovenije ••• ••• GLAS DROBNEGA GOSPODARSTVA OD LETA 1979 ""linin. plO<'aM pri po,ti 1102ljub!jana 2 Nemogoče je mogoče mag. Vida V začetku novembra je Podjetniško trgovska zbornica pri GZS, v sodelovanju z Sindikatom obrti in podjetništva Slovenije in Sindi- katom delavcev trgovine, organizirala problemsko konferenco v sklopu pro- jekta _SKUPAJ - gradniki zdravja~, ki ga sofinancira Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Konferenca, ki je potekala na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani v sklopu sejma Narava - zdravje 2015, je opozorila na nujnost skupnih prizadevanj de- lodajalcev in zaposlenih v trgovinski, storitveni in proizvodni dejavnosti za večjo preventivo pred nastankom poklicnih bolezni. Za začetek bodo v sklopu tega pro- jekta pripravljena brezplačna spletna orodja DiRA, ki jih Evropa pozna že dlje časa, za zagotavljanje večjega varstva pri delu za tri poklice v trgo- vini: za peke, mesarje in trgovce. Iz- vedenih bo deset pilotnih projektov in zloženka, ki bo namenjena za za- gotavljanje varnih delovnih mest. V prihodnje pa bodo pripravljena oro- dja DiRA tudi za druge podjetniške poklice. S tem pa bodo lahko tudi delodajalci v majhnih in srednjih pod- jetjih vlagali več v zaposlene, ki bodo bolj motivirani za delo v bolj zdravih okoljih in se ne bodo izogibali delu z bolniškimi izostanki. Učinek na delov- nem mestu bo boljši, prepoznavnost podjetij bo boljša, podjetja bodo bolj učinkovita in dob ičkonosna, saj se vsaka naložba v zdravje na delov- nem mestu povrne najmanj dvakrat - lahko pa tudi do pet krat glede na vložek delodajalca. Letos je bilo za nagrade EEPA v Lux- embourgu na SME Assembly prijav- ljenih izjemno veliko kakovostnih pro- jektov. Slovenija je v tej konkurenci uspela dobiti prestižno priznanje za projekt povezovanja mikro podjetij v starem mestnem jedru Koper. Gre za projekt sodelovanja Mestne občine Koper z lokalnimi trgovci ob prihodih potniških ladij v Koper. Ta projekt je dokaz odličnega sodelovanja lokalne oblasti z malim gospodarstvom in podpore razvoju malih podjetnikov. Tudi priznanje Pomladni veter je bilo letos na konferenci MSP izročeno s strani predsednika Vlade RS gospe Jani Tolja. """ Enterpn~~ Promotion 2015 Special Mentlon Supporting the Inlernali()nalisation of Business ------.---- _ .. _ .... - ..... --_.. ... _- _._-------- _Lc '~- -~=---- -Želim si, da bi projekt mestnega mar- ketinga v letu 2016 postal nacional- ni projekt in bi ga tudi ostale mestne občine prepoznale kot svojega. Do sedaj smo v ta projekt pritegnili pet- najst občin. In če smo še leta 2011 VETER ecem er 20 ugotavljali, da so mestna jedra v Slo- veniji »mesta duhov«, nam ta projekt dokazuje, da je nemogoče mogoče. Predvsem pa je nujna podpora lokal- nih oblasti. KAZALO 02 UVODNIK 03 05 SKUPSČINA SME V LUXEMBOURGU NAGRADILAPTZ 06 09 Z ORODJI OiRA DO VEČJE VARNOSTI PRI DELU 11 4. PODJETNISKI KLEPET: SKRIVNOSTI DAVCNIH BLAGAJN 12 LETOŠNJI DOSEŽKI 14 - 17 ZLOŽENKA SKUPAJ - gradniki zdravja Projekt .SKUPAJ - gradniki zdravja~ - S skupnimi prizadevanji delodajalcev in de- lojemalcev v trgovinski, storitveni in proiz- vodni dejavnosti do spoznanja vrednosti preventiv€« je na podlagi Javnega razpisa za sofinanciranje projektov za promocijo zdravja na delovnem mestu v letu 2015 in 2016 finančno podprl Zavod za zdravst- veno zavarovanje Slovenije. 18 1Z DELA PTI, SEKCIJ IN ZDRUŽENJ 19 1NFOPlKAGZS 20 DAVČNI KOT iČEK 21 NAPOVEDUJEMO GZS PTZ vam želi srečno in uspešno leto 20161 ''96JtrJia Jonur C/ttr,.}d~(il'Jn. ?pot velike Jk'l6i: d'lo6nc ta.t!tr.Jh~. " SKUPŠČiNA SME V LUXEMBOURGU NAGRADILA PTZ VETER/december2015 ...... Iskali rešitve za majhna in srednja podjetja Na skupščini SME je državna sekretarka na luksembufŠkem ministrstvu za gos- podarstvo FrancIne Closener uvodoma poudarila, da mala in srednja podjetja za- devajo pravila na številnih področjih - na primer na področju okolja, informacijske tehnologije, označevanja hrane in še in še. V EU potrebujemo skupno zakonodajo oziroma dobro delujoči enotni trg. Ta bi namreč malim in srednjim podjetjem omogočil, da sežejo čez meje nacionalnih držav. letošnja skupščina malih in srednjih pod- jetijje potekala pod sloganom: Skupaj. Na- prej. "Združiti moramo moči, da bo Evropa najboljše okolje za ustvarjanje podjetij in njihovo rast," je poudarila evropska odpo- Projekt povezovanja mikro podjetij v starem mestnem jedru Koper je dokaz od li~ nega sode· lovanja lokalne oblast i z ma lim gospodarstvom. Da so takš ni tudi evropski trendi. pa dokazuje dejstvo. da je za podobno sodelovanje prejela nagrado tudi lizbona. slanka za mala in srednja podjetja in za te družbe pristojna evropska komisarka Elz- bleta Blenkowska. Mala in srednja podjetja v EU so lani ust- varila več kot milijon delovnih mest, je dodala komisarka. Tudi ona je poudarila, da se ta podjetja še vedno v svojem de- lovanju srečujejo s preveč teiavami oziro- ma da se kupci, ki bi želeli kupiti nekaj od podjetja v drugi državi, še vedno srečujejo z ovirami, kot so nekonkurenčna cena in vprašanje zaščite. Zato je Evropska komisija oktobra letos že predstavila novo strategijo, ki naj bi okrepila in poglobila skupni evropski trg. To naj bi prineslo koristi v vsakodnevnem življenju ljudi in podjetij. V dveh dneh skupščine malih in srednjih podjetij so sicer sodelujoči z vse EU ra- ziskovali različne teme; od žensk v svetu podjetništva, poti od begunca do podjet- nika pa vse do financiranja malih in sred- njih podjetij. Predstavili so tudi najboljše ideje z vse Evrope ter podelili nagrade za spodbujanje podjetništva. 3 4 , Enterpnse Promotilln _. , ' National Winner Support:ing the Intemationalisation of Business -"'''''''''' .... _'''--• • _"""' ................. _, ... r_" ... --.. - .. ,--...-~-.~-­....,... .. _""".....-. ... ---, -.--~--- ,~ 4!><~~"T8 Mestna ob~ i na Koper nagrajena za podporo internacionalizac ije SME Kot mala in srednja podjetja Evropska komisija smatra podjetja, ki zaposlujejo manj kot 250 ljudi in imajo manj kot 50 milijonov evrov letnega prometa. Takih družb je v EU okoli 22,3 milijona (okoli 99,8 odstotka vseh družb) in zaposlujejo skoraj 90 milijonov ljudi. Največji del sicer odpade na mikro pod- jetja; takšna z manj kot 10 zaposlenimi in manj kot dvema milijonoma letnega pro- meta. Mala in srednja podjetja zagotavljajo dve od treh delovnih mest v zasebnem sektorju v uniji in ustvarijo 85 odstotkov novih delovnih mest. Ob tem prispevajo 58 odstotkov bruto dodane vrednosti. mo' Vida i I Trgovske Zbornice. podpred5ednica ESBA VETER ecem er 20 Podjetniš.ko t rgovske zbornice. Podelitev European Enterprise Promotion Award ~ Uspeh Slovenije na letošnji podelitvi nagrad EEPA Slovenski predstavn iki v Luxembourgu: Goran TURK. dr. Sabina KOLESA. mag Vida KOLAR. Jana TOLJA. Marlen SKARLOVNIK. Tatja na DOKL SKUPŠČiNA SME V LUXEMBOURGU NAGRADILA PTZ VETER/december2015 ...... MAJHNA IN SREDNJA PODJETJA POMEMBNA TUDI V SLOVENIJI Števi lo podletiJ StevIlo zaposlenih Dodana vrednost Slovenija EU28 Slovenija EU28 Slovenija EUZ8 Število Delež Delež Števi lo Delci: Delllž v mi lijardah Delci l)Qlež EUR Mikro 120453 94.7% 92.7% 201 555 35.1 % 29.2% 4 21.7 % 21. 1 % Mala 5 4 52 43% 6.1 % 104 801 18.2 % 20.4% 3 19.t % 18.2% Srednje vehka 1 077 0.6% 1.0 % 111295 19.4 % 17.3% 4 22.3% 18.5% - ,,. ... .. ~ .. • . B" . 171111 72.1 '" "'. " " 13.1 "JI. liT .. .. Vehka 218 0.2% 0.2% 157135 27.3 % 33.1 % 7 36.9% 42.2% Skupaj 127 200 100.0 % 100.0 % 574 786 100.0 % 100.0 ~ 18 100.0 % 100.0 % " To so ocene za leto 2074. ki ph je na poda91 podatkov IZ podatkovne zbirke ElJrostata o strukturni sta~stlkl poqet~ za obdobie 2OOlJ-.-2012 pripravil nemški inUitut Ul ekonomskI} raziskave (DIW). Podatki pokrivajo .nefinantl1O poslovno gospodarsrvo ', ki wt;utl!je industnjo. gradbeniŠtvo. tfl1OVino in storitve (NACE Rev. 2, podrotja od B do J , L. M in NJ. na pa podjelja It kmetijstvIJ. gozdarsrVIJ in ribiYvu ter plI~/etno na/rtnih $/orilvenih sek10tjih, kO/ sla izobratevanje in zdrovslli'O. PrednosI uporabe padalkov EU/o$lala je. da so slatis/ični podatki w klajeni iII primelfjivi med drlIIvami. Slaba ~Irall uporabe leh podatkov pa je v lem, da 3e lahko podatki III neka/ere drtave f;).zlikl!jejo od podJtkov, ki jih objavijo nacion:J1ni ofgani V Sloveniji MSP ustvarijo 63 % celotne dodane vrednosti in zagotavljajo oko- li 73 % vseh zaposlitev v slovenskem nefinančnem poslovnem gospodarst- vu". To v obeh primerih za približno pet odstotnih točk presega povprečje EU. Mi- kro podjetja, z nič do devet zaposlenimi, zagotavljajo veeji delež zaposlitev kot pa velika podjetja ali mala in srednje ve· lika podjetja. MSP imajo ključno vlogo v sektorjih, kot so strokovne, znanstvene in tehniene dejavnosti ter gradbeništvo, saj v njih prispevajo prib ližno 95 % vseh zaposlitev. Sektor poslovanja z nepremičninami je sestavljen skoraj izključno iz MSP. Dodana vrednost slovenskih MSP se je v obdobju 2009-2014 povišala za skoraj 10 %. Ven- dar pa se zaradi tega ni povečalo število delovnih mest, saj je zaposlenost v MSP se vedno za približno 7 % pod ravnjo pred krizo leta 2008. Izjema so mikro podjetja, saj se je zaposlenost v njih od leta 2008 poveeala za vec kot 8 %. Eden od sektorjev v okrevanju so infor- macijske in komunikacijske dejavnosti. Dodana vrednost MSP v tem sektorju se je med leti 2008 in 2014 povišala za več kot 18 %, medtem ko se je dodana vrednost velikih podjetij znižala za 20 %. Sektor je imel koristi zaradi vse veeje rabe inter- neta. Močno se je povečalo zlasti število starejših uporabnikov interneta, starih od 55 do 74 let. Eden od razlogov za to je tudi projekt HSimbioza", v katerem so mladi prostovoljci pomagali starejšim osebam pri uporabi računalnika in interneta. V zadnjih letih je bilo obetavno rast opaziti pri dejavnostih prometa in skladiščenja. Od leta 2008 se je dodana vrednost MSP v tem sektorju povišala za približno 10 %, tudi zaradi nacionalnega programa grad- nje avtocest. Te cestne izboljšave so prispevale k povečanju obsega prevoza tovora. Od krize pa si še ni opomogel sektor gostin- stva. V obdobju 2008-2014 se je dodana vrednost MSP znižala za 5 %. To je bilo deloma posledica boja vlade proti sivi ekonomiji. Drugi dejavnik pa je bilo povišanje davka na študentsko delo, saj so v tem sektorju zaposleni številni študenti. Sektorju je škodoval tudi padec domače potrošnje, zlasti za pijačo in hrano, v ob- dobju 2009-2013.Registracija novih pod- jetij se je z 11.547 leta 2006 povečala na 16.228 leta 2009, nato pa se je zmanjšala in jev obdobju 2010-2012 ostala pri približno 15300. Število zaprtij podjetij se je s 7.131 leta 2006 povečalo na 12.620 leta 2012. Število novo registriranih podjetij pa je preseglo število njihovih zaprtij, tako da se je število podjetij leta 2012 dejansko povečaloza 2.773. Največjezvišanje števila novih podjetij je bilo opaziti v sektorjih električne energije in plina, poslovanja z nepremičninami ter informacijskih in ko- munikacijskih dejavnosti. Največ podjetij se je zaprlo v gradbeništvu. Napovedi za celotno .nefinančno poslovno gospo- darstvo" in zlasti za MSP so mešane. Po eni strani se predvideva, da se bo dodana vred- nost MSP v obdobju 2014-2016 povišala za približno 3 %, od tega največ v mikro podjetjih, katerih dodana vrednost se bo po pričakovanjih povišala za več kot 6 % . Po drugi strani pa se pričakuje, da se bo v istem obdobju zaposlenost v MSP nekoliko zmanjsala, in sicer za približno 0,6 %. Sred- nje velika podjetja s 50 do 249 zaposlenimi naj bi po napovedih do leta 2016 izgubila več kot 3 % svoje delovne sile. SBA profil SBA profil Slovenije je uravnotežen, pri čemer je njena uspešnost pri izvajanju večine področij blizu povprečja EU. Na pozitivni strani izstopa okolje, medtem ko sta dostop do financiranja in "odzivna uprava" področji, na katerih Slovenija zaostaja za več ino driav EU. 5 6 VETER ecem er 20 Z ORODJI OiRA DO VEČJE VARNOSTI PRI DELU Konferenca se je osredotocila predvsem na poklicne bolezni pekov, mesarjev in trgovcev, saj je bila namenjena vsem podjetjem iz podrocij trgovine, mesarst· va in pekarstva, ki želijo za svoje zapo- slene ustvariti varno in zdravo delovno okolje ter tako poskrbeti za zadovoljne in zdrave zaposlene. Še posebej so se je udeležili predstavniki mikro in malih pod- jetij, saj podatki kažejo, da je v tej skupini podrocje varovanja zdravja najmanj ure· jeno. Na konferenci so strokovnjaki odpi· rali vprašanja s tega podrocja in ponudili rešitve, tudi v obliki spletnih orodij OIRA. Problemska konferenca SKUPAJ - gradniki zdravja mag. Bnne LOT Ri Č, predsednik UO PTZ ZA ZAČETEK TRGOVCI, PEKI IN MESARJI Kot je uvodoma poudaril predsednik up· ravnega odbora PTZ pri GZS mag. Brane Lotrič, se s to konferenco zacenja plodno sodelovanje med PTI, Sindikatom obrti in podjet ništva Slove nije ter Sindikatom delavcev trgovine Slovenije - torej tako de- lodajalcev kotdelavcev za skupni cilj: imeti dobrega, zadovoljnega in zdravega delav· ca na eni strani ter delodajalca, ki delavca razume in podpira te r mu omogoca cim višji življenjski standard in zdravo delov- no okolje, na drugi. Predvsem majhna in srednja podjetja obcutijo velik kadrovski primanjkljaj, saj nimajo velikih kadrovskih služb, ki bi še posebej skrbele za zdravje in poeutje zaposlenih. Imajo pa veliko volje in srenosti po urejanju tega podrocja. Za zacetek bodo torej v sklopu tega projekta pripravljena brezplacna spletna orodja DiRA, ki jih Evropa pozna že dlje casa, za zagotavljanje vecjega varstva pri delu za tri poklice v trgovini: za peke, mesarje in trgovce. Izvedenih bo deset pilotnih pro- jektov in zloženka, ki bo namenjena za zagotavljanje varnih delovnih mest. V pri- hodnje pa bodo pripravljena orodja DiRA tudi za druge podjetniške poklice. S tem pa bodo lahko tudi delodajalci v majhnih in srednjih podjetjih vlagali vec v zapo- slene, ki bodo bolj motivirani za delo v bolj zdravih okoljih in se ne bodo izogibali delu z bolniškimi izostanki. ~Ucinek na de- lovnem mestu bo boljši, prepoznavnost podjetij bo boljh, podjetja bodo bolj učinkovita in dobičkonosna , saj se vsaka naložba v zdravje na delovnem mestu povrne najmanj dvakrat - lahko pa tudi do pet krat glede na vložek delodajalca,« je še dodal mag. Brane Lotrič in dodal: ~Projekt bodo sestavljale t udi tri konference, vanj pa bodo vkljucene vse sekcije znotraj PTZ, ki bodo povabljene tudi k razvijanju novih orodij .• JUBILEJNI PRIZNANJI ZA USPEŠNIH 25 LET ZA IST 0 .0.0. IN FAMA 0.0.0. PodelItev priznanj Predsednik upravnega odbora PTZ pri GZS mag. inine Lotrič je problemsko konfe- renco izkoristil tudi za podeli tev priznanj ob 25 letnici uspešnega delovanja dvema podjetjema - Clanoma sekcije trgovcev pri PTZ. To sta družinski podjetji IST d.o.o. in F.m. d.o.o. ~V Sloveniji premalo cen- imo dobra majhna podjetja in njihovo tradicijo, . je poudaril mag. Bnne 1.otI1č. Priznanji d i rekto~u IST d.o.o. Jožetu Ven- clJu in direktorju Fama d.o.o. AlekHndru Lemutu je izroei! generalni direktor GZS mag. 5.lmo Hrltt.r MIUč. PROBLEMSKA KONFERENCA PTZ: »SKUPAJ - GRADNIKI ZDRAVJA« VETER/december2015 ...... BOLNiŠKE STANEJO ODSTOTNOSTI SLOVENIJO 450 MILIJONOV EVROV NA LETO Predsednica sindikata delavcev trgovine Slovenije Vesna Stojanovic je uvodoma poudarila, da so pristopili k projektu . Skupaj - gradniki zdravja. zato, ker se zavedajo pomembnosti zdravstvene pre· ventive. Prepricani so, da je treba najprej povecati ozavešeanje o pomenu zdravega in varnega dela. Zdravstveni absentizem, oziroma bolniške odsotnosti Slovenijo stanejo 450 milijonov evrov na leto. Gre za plaeila bolniških odsotnosti po 30 dneh odsotnosti z dela. Trgovina je ena pomembnejših panog slovenskega gospo· darstva, ki letno ustvari vec kot 10 odstot- kov bruto domaeega proizvoda in zapo· sluje veliko delavcev. Majhna in srednje velika podjetja s tega podroeja zaposlujejo kar 79.645 oseb, to je 83 odstotkov od sku· paj 96 tisoe zaposlenih v tej dejavnosti. Dejavniki, ki jih narekujejo globalizacija in nove navade potrošnikov, spodbujajo uvedbo novih pristopov v prodajalnah, ki zahtevajo od zaposlenih posebna znanja in sposobnosti ter hitro prilagajanje, to pa nedvomno vpliva tudi na varnost in zdravje pri delu. Prodajalci v trgovinah so tako postali tudi peki in mesarji. Le s sodelovanjem obeh socialnih partnerjev pa je mogoce doseči optimalne rezultate varnosti in zdravja pri delu, saj so deloda- jalci in zaposleni sami najbolj odgovorni za lastno zdravje. Brezplacna spletna oro· dja DiRA za trgovce, peke in mesarje bodo omogocala zmanjšanje delovnih nesree in poškodb na delovnem mestu in bolniških odsotnosti ter zmanjšanje stroškov iz- delave ocene tveganja, ki danes predstav· ljajo velik stroške predvsem za majhna in srednja podjetja. Cilj projekta je v ospredje postaviti delavca kot organizatorja dela in skrbnika lastne varnosti in zdravja. DANAŠNJE DELOVNE RAZ- MERE VSE PREVEČKRAT VODI - JOVSTRES Predsednik Sindikata obrti in podjetništva Slovenije Peter Jancar je opozoril, da se zaradi gospodarske krize danes v Sloveniji soočamo z izzivi, ki jim v preteklosti nismo pripisovali večjega poudarka. Strukturne reforme, pomanjkanje odgovornosti in pomanjkanje časa za rekreacijo in zdravje, ki bi nas napolnil z energijo so danes naš skupni imenovalec, ki vodi tudi v degra- dacijo medosebnih odnosov, v nezau- panje, egoizem, egocentrizem. Vse to pa so dejavnik, ki vplivajo na pojav stresa pri posameznikih. Ker je delo vrednota, ki jo moramo ceniti in spoštovati, saj vpliva na naše zdravje tako v pozitivnem in negativ- nem smislu, na našo motivacijo in socialni status. V današnjih razmerah pa je zaradi globalne konkurence delo vse manj plačno in se odvija v vse težjih razmerah. Vse te delovne obremenitve vodijo v stres, ki jim posameznik ne more biti kos na dolgi rok niti telesno niti duševno. Sindikat obrti in podjetništva Slovenije si bo po zagotovilih Petra Jančarja, tako kot v dosedanjih 65 letih, še naprej prizadeval, da delo ostane vrednota. PROF. DR. METODA DODiČ FIKFAK: ))NE ZDRAVITE LJUDI - ZDRAVITE DELOVNO MESTOI« Poklicnih bolezni ne potrebujemo in vsako je mogoče preprečiti," je uvodoma v svoje predavanje poudarila prof. dr. Metoda Dodlt Fikfak, dr. med. in pred- stojnica Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa. Ko razmišljamo o oceni tveganja, je treba razmišljati, kako bi poklicne bolezni preprečili in ne le, kako bi jih v oceni tveganja zaznali ter opisali. Poklicne bolezni nastanejo, ko daljše ob- dobje opravljamo neko delo in potem čutimo njegove posledice. Od leta 2003 v Sloveniji obstaja pravilnik o seznamu poklicnih bolezni, ki jih je okoli dvesto. Katere so torej bolezni, ki so tipiene za te tri vrste poklicev: trgovec, pek in mesar? Prvi je sklop bolezni v križu, ki nastane zaradi položaja telesa med delom. Zato je treba urediti delovno mesto tako, da bo najmanj obremenjujoče za telo, da bo torej ergonomsko. Če ste mislili, da se z boleznimi mišično-skeletnega sistema največkrat srečujejo ljudje, ki na so na delovnem mestu večinoma v sedečem položaju in za računalnikom, to še zdalee ni tako. Trgovci, peki in mesarji lahko pos- tanejo ortopedski bolniki že po nekaj letih opravljanja svojega poklica, če nimajo dovolj prostora za ·počitek" med delom. Tu ni mišljen odmor za malice. Mesarjem in pekom bi pomagala že navadna kovin- ska cev kot podpora za noge, na kateri bi lahko menjaje počivala njihova ali leva ali desna noga. Gre za nataneno tako cev, kot jo lahko vidimo ob gostilniškem šanku. V položaju, kjer ena noga " počiva", lahko delavec zdrži veliko dlje časa, tak položaj pa je tudi ugoden za hrbtenico. prof. dr. Metoda 0001': FIKFAK Tudi podpora ledvenega dela hrbtenice pri sedenju trgovk za blagajno lahko zelo pomaga. Trgovci se sreeujejo s stalnim ne- pravilnim sedečim položajem, dolgoročno pa lahko na njihovo zdravje zaradi ponavljajočih se gibov vpliva tudi zlaganje artiklov na police. Prisilna drža, nepravi Ini položaji zapestja in ponavljajoči gibi se pri omenjenih poklicih pojavijo zaradi stal- nih obremenitev v nefizioloških položajih pri delu, splošnih vibracij in dvigovanja bremen. Po drugi strani so peki in me- sarji večinoma v nepravilnem stoječem položaju. Zaradi uporabe moči pri delu z 7 8 rokami in prsti, položajev zapestja in vi - bracij se jih veliko srečuje s sindromom zapestnega prehoda in hromitvijo prstov in s sindromom boleče rame. Prof. dr. Metoda Dodle Fikfak je ob tej priložnosti izpostavila tudi odgovornost delodajalcev. Trgovcem bi morali na delovnem mestu zagotoviti vsaj dovolj prostora in primeren stol, ki daje oporo za ledveni del. Pri pekih pa so najbolj pereče alergije zaradi daljše izpostavljenosti do moke, ki lahko vodijo tudi v astmo. Velikokrat pa se zgodi, da se predvsem mladi delavci peki ne želijo odstraniti z delovnega mesta in se ne želijo prekvalificirati. Zato bi bilo primerno, da alergikov sploh ne bi sprejemali na delov- no mesto peka,je menila prof. dr. Metoda Dodl( Fikfak, ki je ob teh poklicih opozo- rila tudi na hrup. Žage mesarjev denimo, lahko dosegajo tudi do 110 decibelov. Kaj pa posledice poklicnih boleznI? Za osebe s poklicno boleznijo je pričakovana življenjska doba skrajšana, zdravje je prizadeto, prizadeta pa je lah- ko tudi splošna in specifična delovna zmožnost. Ker so poklicne bolezni strogo pogojene z delovnim mestom,je diagnoza bolezni zelo pomembna tako za zagotav- ljanje pravic obolelih delavcev kot tudi za prevzem dolžnosti in odgovornosti delo- dajalcev. Analiza med javnim in zasebnim sektorjem glede na bolniške odstotnosti kaže, da je bolniških odstotnosti v javnem sektorju dvakrat več kot v zasebnem, predvsem zaradi dihal in nege družinskega člana. Prof dr. Metoda Dodl( Fikfak ocen- juje, da se v zasebnem sektorju podcenjuje bolezni. Ljudje, ki delajo v zasebnem sek- torju tudi zelo dolgo ignorirajo rakaste bo- lezni. Pri poškodbah pa prednjači zasebni sektor pred javnim. LORENZO MUNAR: POMEMB- NO JE, DA TUDI SLOVENSKI PODJETNIKI SPOZNAJO ORO- DJA OiRA Posebni gost konference Lorenzo Munar iz Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu (EU-aSHA), je predstavil pomen obstoja te agencije, ki je glavni generator razvoja spletnih orodij OiRA V svoji os- novni dejavnosti delujejo predvsem kot podpora podjetjem v smislu zaznavanja potreb zaposlenih s področja tveganja in varnosti na delovnih mestih . • OiRA, je rešitev za mala in srednja podjetja ," je poudaril Lorenzo Munar. "Zakaj moramo še posebej skrbeti za majhna in srednja podjetja? Zato, ker predstavljajo večino gospodarskih družb v vsaki državi in so pod velikimi pritiski trga in konkurence, imajo omejene kapacitete in veliko samo- zaposlenih. Zato smo razvili platformo, da bi jim pomagali ovrednotiti tveganja na delovnem mestu, da bi laže skrbeli za varnost na delovnem mestu tako zase kot za zaposlene." EU-aSHA sodeluje poleg Slovenije še z več državami. Razvili so 85 orodij za oceno tveganj na delovnem mes- tu, ki so posebej prilagojeni posameznim sektorjem. Ta hip orodja OiRA uporablja 30 tisoč uporabnikov, ki so do zdaj izdelali že 36 tisoč poročil o tveganjih na delovnih mestih v svojih podjetjih. Lorenzo Munar je poudaril pomen sodelovanja socialnih partnerjev pri pripravi orodij OiRA, poleg tega pa je pomembno, da lahko države orodja in tveganja primerjajo tudi med sabo. Tako bodo bistvene značilnosti oro- dja za oceno tveganja za frizerski poklic iz Belgije prenesena v druge dr.!:ave. Orodja OiRA za oceno tveganj na delovnem mestu pa so v Evropi izdelana tudi za avtopre- voznike, pedagoške poklice, zaposlene v hotelirstvu in gostinstvu. Ta mednarodna primerjava pa prinaša bistveno dodano VETER ecem er 20 vrednost tudi za majhna in srednje velika podjetja, saj so lahko dostopna, lahka za uporabo in brezplačna, ker so na voljo prek spleta. Orodja nameravamo v prihod- nje tudi nadgrajevati in prilagajati novim razmeram, na spremembe pa lahko vpliva- jo vsi uporabniki. Lorenzo Munar ocen- juje, da poleg bolezni, ki so povzročene z ergonomsko neprilagojenimi delovnimi mesti in z vplivi alergenov, največje tve- ganje za zaposlene danes predstavlja stres na delovnem mestu. Orodje OiRA je enostavno za uporabo. Spletna aplikacija vodi podjetnika ko- rak za korakom. Uporabo je mogoče tudi analizirati in na podlagi analize nadgraditi orodja ter ugotoviti nova tveganja. OiRA namreč skrbi tudi za vzdrževanje orodja ter softversko nadgradnjo. Prav zdaj je zaživela nadgradnja, ki je namenjena mobilnim aplikacijam. Pomembno je, da podjetniki poznajo to orodje in da jih po- vabimo k uporabi. Temu bodo namenjena tudi predavanja oziroma delavnice za upo- rabo orodja OiRA v Sloveniji. V SLOVENIJI ORODJA OiRA ŽE ZA ŠEST POKLICEV Trenutno so v Sloveniji aktivna orodja OIRA za: - delo v frizerski dejavnosti - delo v cestnem transportu - delo v mizarski delavnici - delo v pisarni - delo v čistilnem servisu - delo v gradbeništvu Do konca leta 2016 pa bodo razvita ln aktivna se orodja DIRA za dejavnosti: - pek - krovec - mesar . trgovec - avtoserviser - sli kopleskar/črkosli ka r/fasader - elektroinstalater - kovinar - parketar - vulkanizer - kuhar Orodja OiRA so dostopna na spletnem naslovu MDDSZ oz. EU aSHA: http://www. osha.mddsz.gov.si/oira-ocenjevanje-tveganja in http://www.oiraproject.eu PROBLEMSKA KONFERENCA PTZ: »SKUPAJ - GRADNIKI ZDRAVJA« VETER/december2015 ...... NALOŽBA v ZDRAVJE DELAVCEV SE TUDI FINANČNO IZPLAČA Nataša KRAMAR V nadaljevanju je Natasa Kramar iz Za- voda Varen sem predstavila uporabo spletnega orodja DiRA za izdelavo ocene tveganja na delovnem mestu, pri čemer so se udeleženci lahko prepričali o njegovi enostavni uporabi. Alenka PLANINC ROZMAN Alenka Planinc Rozman iz podjetja plAnincA je pripravila vsebino z aktualno temat iko absentizma in prezentizma. Gre za dve podobi enega problema in to sta stres in preobremenjenost na delov- nem mestu. Tako delodajalci kot delavci morajo biti pozorni na simptome, saj oba pojava vodita v poslabšanje zdravja. Za podjetje pa pomenita posledično nižjo storilnost, ki kmalu dobi znaten negativni finančni učinek . Država preko Zakona o varnosti in zdravju pri delu (ZVZO-l) ureja to področje. Pod- jetja morajo imeti izdelano oceno tveganja delovnega mesta, prav tako pa tudi načrt promocije zdravja na delovnem mestu. Podrobneje je zakonska določila razložila Metka Penko Natlacen iz pravne službe Gospodarske zbornice Slovenije. Sank- cije v primeru kršitev so zelo visoke, je pa mogoče prav z izvajanjem promocije zdravja izkoristiti tudi davčne olajšave, kot je v svojem nastopu povedala Branka Drnovšek Adamlje iz podjetja Konto+. Tako država tudi spodbuja, da načrt pro· mocije zdravja ni le dokument v predalu, ampak ga delodajalci in zaposleni dejan- sko živijo. Kako naj mala in mikro podjetja izdelajo načrt, pa je razložil mag. Borut Brezovar, bivši glavni inšpektor za delo. Področje zdravja in varnost i na delovnem mestu je kompleksno. Po eni strani zelo zahtevno in ne brezp l ačno, pod drugi stra· Jože HAUKO ni pa skrb za to področje prinaša koristi tako za zaposlene, kot za delodajalce. JOŽE HAUKO: "SlovenlJJI Je v projektih mag. Borut BREZOVAR OIRA zelo uspeinJl« Jože Houko, vodjo projekta aiRA na Minis- trstvu zo delo, dru1ino, socialne zadeve in enake možnosti ocenjuje, do je Slovenija pri projektih aiRA zelo uspešna. Platformo DiRA, ki je namenjeno ocenjevanju tveganj na delovnem mestu, je razvilo evropska Agencija za varnost in zdravje pri delu (EU aSHA), da bi pomagali predvsem malim in mikro podjetjem, da bi čim ceneje in čim laže ocenili tveganja v njihovem delov- nem procesu. Ta platforma daje možnost državam članicam, da vsaka sama razvije orodja za svoje gospodarske dejavnosti. Ministrstvo za delo, družino, socialne za- deve in enake možnosti je skrbnik te plat- forme za Slovenijo, odkar je naša država leta 2012 podpisala memorandum z evrop- sko agencijo aSHA. »Tospletnoorodjedamo potem brezplačno na voljo posameznim or- ganizacijam. Do zdaj smo razvili šest orodij, zdaj pa teče zadeva naprej, ~ razloži Jože Hauko. V letošnjem letu se nadaljuje raz- voj orodij v sklopu projektov; Pro zdrav 2 in Skupaj-gradniki zdravja. Možno pa je tudi neposredno financiranje teh orodij s strani EU agencije aSHA. Letos bomo tako začeli z razvojem orodij za enajst poklicev za posa- mezne gospodarske dejavnosti. Seveda pa morajo v posameznih skupinah najprej de- lodajalci prepoznati tveganja na delovnem mestu in jih oceniti. In ugotoviti, kakšne ukrepe bodo sprejeli, da bodo ta tveganja spravili na minimalno možno mero. 9 10 VETER ecem er 20 JOŽE VENCELJ, direktor druibe IST d.o.o: ALEKSANDER LEMUT, direktor dru ibe Fama, d.o.o.: "Orodja OiRA ocenjujem kot zanimiva in koristna. Še posebej je dobrodošlo, do lahko po novem podjetniki somi pripravi- mo oceno o tveganjih na delovnih mestih. Upojm, do nam v prihodnje tega ne bodo preprečevale kakšne nove zakonske ovire. V naši drulbi se bomo prihodnjih ocen prav gotovo lotili sami prek orodja OiRA za delovno mesto trgovca." "To se mi zdi zelo hvalevredna akcija. Mi manjši trgovci in lastniki mikro pod- jetij nimamo strokovnih služb in moramo najemati zunanje strokovnjake in agencije za izdelavo ocene tveganj no delovnih mestih, kor po je običajno zelo drago. Zato se mi zdi izjemno pomembno, da bomo imeli po novem svoje orodje za trgovce, peke in mesarje. Poleg tega po sem vesel, da se je te akcije lotila Podjetniško trgovska zbornica pri GZS, saj je to dokaz, da zbornica za nos naredi tudi nekaj koristnega in otipljivega." Projekt . SKUPAJ - CRdnlklldravj • • - .s skupnimi pri"dev.njl delod".lcev ln delojem.lcev v trcovtnlkl, storitveni ln proll- vodni dej.vnostl do spcu:n.nj. vrednosti preventive« je n. poell.cl J.vneC. ralpls. " sofIn.ncll1lnje projektov u promocijo zdra"'. n. delovnem mestu v letu 2015 ln 2016 ftn.nčno podprt ZIIvod u ldr.vstveno ""rov. nje SlovenIJe. "Sproščanje je najboljše orodje za obvladovanje stresa" Zakaj orodje za obvladovanje stresa? "Poznam veliko ljudi, ki živijo pod pritiski, to pomeni, da je njihovo telo za krčeno in energijski pretok blokiran. To se odraža na poslabšanem počutju, manjši učinkovitosti pri delu in načetih medoseb· nih odnosih. Z eno besedo bi lahko rekli, da so v st resu. Dovolj dolga izpostavljen- ost takšnemu stanju lahko privede do izgorelosti in načetega zdravja. Ker smo si ljudje različni, so tudi zdravstvene težave lahko različne. V današnjem času so zelo razširjene tako imenovane avtoimunske bolezni, ki jih je več kot šestdeset. Najbolj znane so alergije, ra k, bolezni ščitnice, sladkorna bolezen, multipla skleroza, Chronova bolezen. Glavna lastnost teh bolezni je, da uradna medicina ne pozna vzrokov za njihov nastanek. Zato jih tudi ne more zdraviti vzročno, ampak le simp- tomatsko. To pomeni, da zdravila zavi- rajo delovanja imunskega sistema in s tem ublažijo simptome oziroma posledice bolezni. Farmacevtska sredstva niso najboljše orodje za obvladovanje stresa, saj ne odpravljajo njegovega izvora. Edina rešitev za tovrstne težave je, da odpravimo njihove vzroke. Se pravi, da se naučimo živet i brez stresa. Stres lahko odpravimo korak za kora- kom Zadnjič mi je nekdo postavil zanimivo vprašanje: -Kaj bi najprej svetoval človeku, ki je pod st resom? Malo sem pomislil in se takoj spomnil na dejstvo, da je večina mojih st rank v začetku zakrčena in s tem slabo pretočna za pretok energije. Torej je logičen zak ljuček , da se je smiselno najprej naučit i prit i v sproščeno stanje. VtakSnem stanju človek postane bolj pretočen za pretok sveže energije, ki lahko odpravi po- sledice stresa. Svojim st rankam svetujem, da se naučijo sproščanja in/ali čigong vaj. Tadva pristopa nam lahko pomagata, da hitro vzpostavimo nemoten pretok ener- gije po telesu in v trenutku se počutimo bolje." f raneGIDER 4. PODJETNISKI KLEPET VETER/december2015 ...... Skrivnosti davčnih blagajn Kar štirje kakovostni predavatelji: Mate- jka Adamlje, lastnica družbe Kontea 10 d.o.o., Branka Drnovsek Adamlje, direk- torica računovodskega servisa Konto + d.o.o., Matija Jamnik, odvetnik in direk- tor odvetniške pisarne Jamnik d.o.o ter Tomai Čebašek , lastnik in direktor pod- jetja Vasco d.o.o, so zbrane podučili o kop- ici zakonskih, računovodskih in tehničnih podrobnosti povezanih z uvedbo davčnih blagajn in tako imenovano fiskalizacijo računov pri prejemanju gotovine. KAJ POMENI FISKALlZACIJA RAČUNOV? Na kratko: vse blagajne gospodarskih družb ali samostojnih podjetnikov, ki za svoje blago ali storitve prejemajo goto- vino, bodo v prihodnje povezane prek svojih blagajn in računalniških programov ter interneta s Finančno upravo republike Slovenije. Vsak račun bo tako - tik preden bo natisnjen, "potoval" do FURS-a, kjer bo potrjen in mu bo dodeljena posebna EOR stevilka, "prišel" nazaj do tiskalnika bla- gajne, kjer bo natisnjen in izdan kupcu ob plačilu z gotovino. Cel postopek bo trajal dve do tri sekunde, oziroma bo izpeljan takoj. Kaj sodi v plačilo 1 gotovlnol Ne le bankovci in kovanci, pač pa tudi plačilne kartice in čeki. Torej vse, kar ni naka- zilo prek banke, z izjemo sistema PayPal. Država ocenjuje, da bo tako pobrala od 50 do 100 milijonov evrov več davkov. Kakšni so torej koraki za reglstradjol Zaveznaci morajo pridobiti namensko di - gitalno potrdilo. Prijaviti morajo svoje po- slovne prostore, kje r se nahajajo davčne blagajne, prijaviti morajo fizične osebe, ki bodo izdajale raču ne in njihove osebne davčne številke. Torej bodo na FURS-u prijavljeni vsi, ki bodo opravljali delo in iz- dajali račune, t udi št udenti in upokojenci. Sledita testiranje sistema in obvezna inter- netna povezava. Poslovni prostor je vsak prostor, kjer se izdaja račun, lahko je tudi premičen. Če obiščemo sejem in na njem prodajamo, moramo za te potrebe registri - rati tudi začasni poslovni prostor. Tudi pro- dajalci programske opreme so zakonsko in odškodninsko odgovorni za pravilnost de- lovanja davčnih blagajn. Zavezanci morajo pred uvedbo blagajn pripraviti Interni akt. V njem morajo zapisati vse, kar velja v zvezi z davčnimi blagajnami - kako bodo določene za- poredne številke računov, kako bodo označeni prodajalci in kako poslovni pro- stori - prodajna mesta oziroma blagajne. Internega akta pa sicer ni treba pošiljati na FURS. Mora pa obstajati, saj lahko po njem povprašajo inšpektorji. Zahtevali pa ga bodo tudi programerji, da bodo pripravili račune na način, kot jih bo opredeljeval interni akt. Ob tem je treba opozoriti še, da so zavezanci dolžni na vidno mesto na- lepiti obvestilo: NE SPREGLEJTEI Prodajalec mora za dobavo blaga ali storitev izdati račun ln ga Izročiti kupcu. Kupec mora prevzeti račun in ga zadriati nep05redno po odhodu iz poslovnega prostora. ~ ....... - VKLOPI RAZUM, ZAHTEVAJ RAČUN! Prodajalec je dolian kupcu Izročiti račun, kupec pa ga je dolian vzeti, ka- jti tudi kupca lahko preveri inšpekcija ob odhodu s prodajnega mesta. V primeru stornadje računa, je treba prav tako fiskalizirati to stornacijo. Če ku- pe< potrebuje kopijo računa, bo program to evidentiral, original je samo prvi izdan račun, vsi popravki so koplje in vse je fis - kalizirano ter prijavljeno na FURS. Če za- vezanec ni prepričan, ali bi moral račun fiskalizirati ali ne,je edini pravilni odgovor, naj ga fiskalizira, tudi če bo račun kasneje plačan prek banke. Zakon v prehodnem obdobju dveh let še vedno dopušča upo- rabo vezane knjige računov , take račune pa je mogoče vnesti brez digitalne blagaj- ne kar neposredno na internetno stran FURS-a. 11 12 VETER ecem er 20 Priznanje Horus 2015 za IDentiks kartični sistemi d.o.o. Podjetje lDentiks kartični sistemi d.o.o. je prejemnik priznanja HORUS 2015 za družbeno odgovornost v kategoriji mi- kro podjetij. Podjetje se je že lani uvrstilo v finale izbora in je eno redkih podjetij te velikosti, ki veliko pozornost namenja družbeni odgovornosti. Jasna Triller, direktorica: . IDentiks je družinsko podjetje, naša družbena od· govornost je povezana tudi s tem. Ob vsaki odločitvi pomislimo: kako bo ta vplivala na zaposlene, na njihove družine; enako velja za odnose s partnerji. Ni vedno enostavno, pravzaprav je večino časa zelo zahtevno, tudi zato, ker smo mikro podjetje in je ves čas treba loviti ravnovesje med rezultat i in razmislekom, kako jih doseči. A na koncu šteje, da se človek odloča tako, kot ver- jame, da je prav .• o IDentIksu: Podjetje IDentiks, usmerjeno na celostne rešitve za identifikacijo s poudarkom na PVC karticah, je letos praznovalo 10 let. Direktorici podjetja Jasni Triller je Evrop- sko združenje trgovskih agentov (lUCAB) junija lani v organizaciji Podjetniško t rgov- ske zbornice, podelilo prestižno nagrado George Hayward Award. sodelovoti, Jasna TRILER, tretja 1 leve Priznanje sta podjetju podelila IRDO - Institut za razvoj družbene odgovornosti, SPIRIT Slovenija, javna agencija, in PRSS - Slovensko društvo za odnose z javnostmi, v part- nerskem sodelovanj u s številnimi strokovno - interesnimi organizacijami, 17. novembra 2015, v dvorani Športnega centra HIT, v Šempet ru pri Gorici. Vida Kožar junija postala podpredsednica Evropske konfederacije malih podjetij (ESBA) BOLJŠE ZAKONODAJNO OKOLJE " POT NAPREJ Let ni dogodek Evropske konfederacije malih podjetij (ESBA) v Bruslju, 29. junija 2015, z naslovom Better Regulat ion: The Way Forward, je bil obeležen z enournim nastopom g. Timmermana, prvega pod- predsednika, posvečen boljši regulaciji. Omenil je, da boljša regulacija ne pomeni nujno deregulacije in da je transparent- nost pomemben dejavnik uspešne agen- de. Omenil je vzpostavitev Regulatory Scrutiny Board (RSB), preko katerega se bo poskušalo vplivati ta ko na nivoju Komisije kot Evropskega parlamenta. Naslednja pomembna tema je bil Socialni dialog; deležniki v socialnem dialogu so poudarili, da je bil na tem področju dosežen nad- zor prek zunanjih konzultacij oziroma glede presoje vplivov socialnega dialoga na okolje. ESBA ni zastopana v tem dia- logu, kar je predsedn ik ESBE, David Caro omenil kot posebej velik problem, da vsi deležniki v Bruslju niso vključeni v Socialni dialog. Sledil je panel, v katerem so bili udeleženi pomembni evroposlanci (Lux- embourg, Poljska, Nizozemska). ESBA Je na 5kupsclnl E5BE Izvolila nove organe E5BE. Mesto podpredsednice E5BEJe soglasno dobila mag. Vida Kozar Iz Podjetnlsko trgovske zbornice za ob- dobje 2015-2018. Evropska konfederac ija malih podjetij, 29. jun ija 2015 v Bruslju o VODNIK SKOZI VSEBINO PROJEKTA "SKUPAJ - gradniki zdravja" Ali že imate izdelan načrt promocije zdravja na delovnem mestu? Kaj pa oceno tveganja? PO zakonu je ta za delodajalce obvezna, sicer sledijo denarne kazni. V zloženki, ki jo imate v rokah, vam predstavljamo kako izdelati načrt promocije zdravja, kakšni so njeni finančni in davčni učinki in kaj predpisuje zakonodaja, na tem področju. Še posebej pa vam ponujamo brezplačno spletno orodje OiRA, s katerim lahko, če ste deloda- jalec, sami izdelate oceno tveganja za delovna mesta v vašem podjetju. Pri izdelavi ocene lahko sodelujejo tudi vaši zaposleni. Projektni partnerji smo še posebej veseli, da za vas pripravljamo nova orodja OiRA u delovni mesti triovca, meu rJa ln peka. Projektni partnerji: SINDIKAT DELAVCEV TRGOV1NE lOV'tNiJE Gospodarska zbornica Slovenije Podjetniško trgovska zbornica S(NDIKAT aaRTliN POOJHNISTVA SlOVENIJE PrOjekI .sJ{UA4J - grodnikl zdrovja- . .s skupnimi prkadewnji fkladajalcev in delojemalcev v trgovinski, stanfYlenl in proiNOdn! dt>javnoM! da spoznanja vrednosti prevent~ je na podlagi Javnega rozpiSl1 za sofioon<.ironje projektov za promocijo zdravja oo delovnem meslu v leru 1OJ5 in 1016 fioofIČno podprl ZOvod za zdraVSfYleno zavarovanje Slovenije. o ZDRAVJE NI OBLEKA, KI BI JO LAHKO ZAMENJALI o "Pomembno je, kako pripravimo načrt promocije zdravja na delovnem mestu" III> Avtor: mag. Borut Brezovar Zdravje ni obleka, ki bi jo lahko zamenjali, ko pridemo domov, nimamo enega zdrav· ja za službo in drugega za doma, imamo eno in isto zdravje, ki ga moramo euvati, saj ga nosimo ves cas s seboj. Promocija zdravja na delovnem mestu je namenjena predvsem izboljšanju in ut~evanju do· brega delovnega vzdušja, razvijanju sode· lovanja in podpori zdravega življenjskega sloga. Predstavlja eno izmed orodij za preprečevanje in obvladovanje psihoso. dalnih tveganj v zvezi z delom in je kot taka velika priložnost za zaposlene in de· lodajalce, za slednje pa je tudi zakonska obveznost. Uspešna bo le, ce bo temeljila na resnienih ugotovitvah ocene tveganja delovnih mest in če bodo pri njenem nas· tajanju, izvajanju in dopolnjevanju, poleg delodajalca in strokovnih delavcev, kar v najveejem številu, sodelovali tudi zaposle· ni. Kako torej pripravimo načrt promocije zdravja na delov- nem mestu? Z .. kon o vunosti ln zdravju pri delu (Uradni Ust AS št.43/2011): NAČRTOVANJE PROMOCIJE ZDRAVJA NA DELOVNEM MESTU .... Oelodajalec mora promocijo zdravja na delovnem mestu n .. crtov .. tl ter zanjo zalotovltl potrebn .. sredstv .. , pa tudi n .. čln spremll .. nj .. njenega izvajanja. .... Minister, pristojen za zdravje, izda smernice. Promocijo zdrovja na delovnem mestu mara biti sestalIni del Izjave o varnosti z oceno tveganja. OpustitelI pomeni prtltrlek. Denarna globo znaša od 2.000 d040.oool!VfOIl. AKTIVNOSTI ZA IZDELAVO NAČRTA PROMOCIJE ZDRAVJA NA DELOVNEM MESTU 1, DelodajalK določi koordln .. torj .. za iz· delavo nacrta promocije zdravja na delov· nem mestu, ki v družbi/organizaciji daje 01 02 \~ 1 pobude in uSklajuje vse aktivnosti, ki so s tem povezane. 2. Ocenimo raven zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu IJ našem delovnem okolju. Le je ta ocena slaba, potem je vsebinski pristop k promociji zdravja na delovnem mestu nesmiseln. 3. Pridobimo polno podporo vodstva in potrebno stalno sodelovanje. Prav tako pridobimo podporo in sodelovanje delavskih predstOilvnlkov (ln/all zapo- slenih). 4. Določimo Izhodl iCno ':1$0 ... "0 točko , ter zanjo zberemo razpoložljive podatke o zdravju IJ kolektivu (bolniški! odsotnost po skupinah, fluktuacija, demografski pa- datki itd.). 5. Z anketo med delavci pridobimo nji- hovo prostovoljno oceno o zdravstvenem stanju, ter predloge za izboljšanje zdravja, hkrati jih seznanimo z namenom aktivnos- ti in povabimo k sodelovanju. 6. Opravimo razgovor z Izvajalcem medi- cine dela o zdravstvenih tefavah zapo- slenih in s strokovnjakom za varnost o var- nostnih težavah. 7. Pridobimo podatke iz lastnih statistik ali splošno dostopnih virov o tipičnih ob- remenitvah poklicev ali dejavnosti, v kat- eri delujemo. 8. Pridobmo podatke iz ocene Ive,anja o pretežnih tveganjih za zdravje zaposlenih. 9. Analiziramo dosedanja ukrepanja in aktivnosti v organizaciji/družbi, ki izboljšujejo in krepijo zdravje zaposlenih. te jih ocenjujemo kot ustrezna in koristna, jih vključimo v prihodnji načrt. 10. Pridobimo oceno in mnenja o us- treznosti in dosedanjem delovanju poli- tike in ukrepov organizacije/družbe na področju omejevanja kajenja ter zlorabe alkohola in prepovedanih drog. 11. Pridobimo oceno in mnenja o us- treznosti do sedaj sprejetih ukrepov za preprečevanje, odpravljanje in obvlado- vanje primerov psihosoclainih tveganj na delovnih mestih. 12. Določimo skupine del z enakimi značilnostmi obremenitev (delo sede, delo v prisilni drži, delo v stresu, delo na terenu, monotone delo, dvigovanje bremen itd.), ter zanje poskušamo doloe:ltl cilje (kaj želimo doseči). 13. Na podlagi rerultatov, pridobljenih iz aktivnosti, ki so opisane od 4. do 11. točke oblikujemo primerne ukrepe in aktivnosti na štirih osnovnih področjih: - izboljšanje or,anlzaclje dela in de- lovnega okolja, -spodbujanje delavcev, da se udeležujejo zdravih dejavnosti, - omogočanje izbire zdravega načina življenja, - spodbujanje osebnostnega razvoja. 14. Izdelamo načrt let nih aktivnosti, ki mora vsebovati za vsa ko akt ivnost vsaj: - opis aktivnosti in kdo jo bo izvedel, - kdaj in kje se bo izvedla/izvajala, - kriteriji oziroma načini za ugotavljanje njene uspešnosti, - predvidena sredstva za njeno izvajanje. 15. Izvajanje načrta naj vključuje tudi finančne spodbude in donacije za kritje stroškov družbenih al i športnih dejavnos- ti, prosti čas za udeležbo, tekmovanja in nagrade in druge vzpodbude za sode- lovanje v programih promocije zdravja na delovnem mestu. 16. Načrt promocije izvedemo in zbiramo podatke za spremljanje učinkov. 17. Presodimo UČinek programa in o ugo- tovitvah obvestimo zaposlene. 18. Neučinkovi te ali malo učinkovite aktivnosti in ukrepe ob sodelovanju O zaposlenih nadomešCamo z novimi, primernejšimi - trajno. MINIMALNI KATALOG MOŽNIH AKTIVNOSTI OZIROMA UKRE- POV ZA PROMOCIJO ZDRAVJA NA DELOVNEM MESTU Koko lahko Izbol# amo organizacijo dela ln delovno okolje: - organiziranje gibljivega delovnega časa, - prilagodljiva delovna mesta, - organiziranje dela na domu, - omogočanje delavcem, da sodelujejo pri izboljšavah organizacije dela in delovnega okolja, - delitev delovnega mesta, - spodbujanje medsebojnega sodelovanja, - ponudba zdrave hrane med delom, - zagotavljanje pitne vodeInealkoholnih O napitkov med delom, - prilagoditev delovnega časa, kot pomoč pri urejanju otroškega varstva, - zagotavljanje skupnih družabnih prosto- rov, - zagotavljanje spodbudnega psihosocial- nega delovnega okolja. Spodbujanje k zdravim aktivnostim: - pomoč pri kritju s troškov telesne vadbe, - zakup ur za telovadnico, fitnes, bazen, teniško igrisče, karte za smučanje itd., - pomoč pri organiziranu in kritju stroškov sprostitvene masaže in savne, - organiziranje športa in športnih aktivnos- ti (tekmovanj), - spodbujanje pešačenja in izletništva (or- ganiziranje in pomoč pri organiziranju), - ustanovitev planinskega društva, - izvajanje programov telesne vadbe, O - zagotovitev službenega kolesa, - dogovor o uporabi stopnic namesto dvi - gala, - seznanjanje in vzpodbujanje k zdravi prehrani. UČiNKI PROMOCIJE ZDRAVJA NA DELOVNEM MESTU - dolgoročno znižanje bolnlške,a staleža, - povečanje motivacije zaposlenih in izboljšanje delovnega ozračja, . vetja fleksibilnost zaposlenih in njihova pripravlje nost za sodelovJlnje, - poveča se dodana vrednost z večjo kako- vostJo Izdelkov ln storitev, - povečata se storilnost in Inovativnost zaposlenih, - promocija zdravja na delovnem mestu prispeva tudi k boljši JJlvnl podobi pod- jetja, - vložena sredstva se povrnejo od 2,5 do O 4,8 krat. o ZDRAVI ZAPOSLENI POVEČUJEJO DOBiČEK o o o "Promocija zdravja se izplača" ... Avtor: Branka Drnovšek Adamlje Plačil, ki jih delodajalec nameni za zago- tavljanje promocije zdravja delavcev na delovnem mestu, ni mogoce na splosno Izvzeti Iz bonitet. Pri opredelitvi, ali se ta plaeila štejejo za boniteto ali ne, je treba upoštevati dejstva in okoliščine posa- meznega primera IJ skladu Iveljavno opredelitvijo bonitet po Zakonu o dohod- nini. Po Zakonu o dohodnini - ZDoh-2 so obdavčeni vsi dohodki, razen tistih, ki so IJ zakonu izrecno navedeni kot neobdavčeni oziroma oproščeni plaeila dohodnine. Dohodek iz zaposlitve vključuje vsako izplačilo in boniteto, ki je povezana l za- poslitvijo. Boniteta je vsaka ugodnost v obliki proizvoda, storitve ali druge ugod- nosti v naravi, ki jo delojemalcu ali njegov- emu družinskemu elanu zagotovi deloda- jalec ali druga oseba v zvezi z zaposlitvijo. V boniteto ne stejejo plaeila delodajalca za zdravstvene preglede delojemalcev, plaeila delodajalca za cepljenje deloje- malcev, ce tako predvideva izjava o var- nosti z oceno tveganja delovnega mesta, plaeila delodajalca za zavarovanje deloje- malcev za nesreee pri delu. Kljub temu pa se lahko delodajalec odloei tudi za ukrepe spodbujanja zdravja na delovnem mestu, saj zdravi zaposleni poveeujejo dobieek. Najvee namree stanejo delavci, ki so bolnisko odsotni. Če torej zaposlenim placamo fitnes, vstopni- co za tenis in telovadnico, delavnice za ozaveseanje o zdravi prehrani, delavnice za zmanjšanje stresa na delovnem mes- SANKCIJE TUDI DO 40.000 EUR »Kaj predpisuje zakonodaja (lVZD-l) in kakšne so sankcije« ... Avtor: Metka Penko Natlačen lakon o varnosti in zdravju pri delu (Ul RS, št. 43/2011) - veljati zaeel 3. decembra 2011. Podzakonski predpisi: • Pravilnik o stalnem strokovnem izpopol- njevanju in usposabljanju na podrocju varnosti in zdravja pri delu (Ur.!. RS, št. 109/2011), • Pravilnik o dovoljenjih za opravljanje strokovnih nalog na podrocju varnosti pri delu (Ur.l. RS, št. 109/2011), • Praviln ik o pogojih, ki jih mora izpolnJe- vati strokovni delavec za varnost pri delu (Ur.!. RS,št.l09!2011), • Praviln ik o opravljanju strokovnega izpita iz varnosti in zdravja pri delu (Ur.!. RS, št. 109/2011)' • Pravilnik o poklicnih boleznih. Naloge delodajalca v zvezi z Izvajanjem ZVZD-l so: • zagotavljanje varnosti in zdravja svoj ih delavcev v zvezi z delom, • ocenjevanje tveganj, • sprejem ukrepov za zagotavljanje prve pomoei in varstva pred požarom ter evakuacijo, • obvešeanje delavcev o nevarnostih, o uvajanju novih tehnologij in sredstev za delo, • usposabljanje delavcev za varno delo, • posvetovanje z delavci in nj ihOVimi pred- stavniki, • poveritev opravljanja nalog VlO stro· kovnemu delavcu in izvajalcu medicine dela, • Izdajanje navodil delavcem v zvezi z var- nim delom, • zagotavij anje oseb ne varovalne opreme, • preverjanje ustreznost i delovnih razmer in okolja (obdobne preiskave škodljivosti, pregledi delovne opreme), . vodenje predvidenih evidenc in obvescanje inšpektorata, • promocija zakona o zdravju in varstvu pr i delu. Novi ZVlD-l nalaga nacrtovanje ln Izva- janje promocije varnosti ln zdravja pri delu. Delodajalec mora v okviru naertovanja promocije zdravja na delovnem mestu: • ob li kovat i načrt promocije, tu, masažo, savno, vikend oddih, obisk oz. udeležbo na kulturnih, družabnih in športnih prireditvah, moramo to opredeU- ti v Internih aktih. le tako lahko ta strošek upoštevamo pri zmanjšanju davene os- nove tako pri dohodnini kot pri davku od dohodka pravnih oseb. Seveda pa morajo te bonitete veljati za vse zaposlene na ena- kem delovnem mestu enako. • zagotoviti potrebna sredstva, • opredeliti način spremljanja izvajanja promocije, • definirati vse potrebne smernice za iz- vedbo, • zagotoviti sodelovanje zaposlenih. l globo od 2.000 do 40.000 evrov se ka- znuje za prekršek delodajalec, ki v izjavi o varnosti z oceno tveganja ne načrtuje in ne določi promocije zdravja na delovnem mestu, zanjo ne zagotovi potrebnih sred- stev in ne določi načina spremljanja nje- nega izvajanja. Nadzor nad izvajanjem določb lVlD-l iz- vaja Inšpektorat za delo RS in izreka: • sankcije za kršitve za delodajalce: globa 2000 do 40.000€, • sankCije za kršitve za delavca: globa 100 do 1.000€, • sankcije za kršitve za samozaposlene: globa 500 do 10.000€, • sankcije za krš itve za prekrške imetnikov dovoljenj za delo na področju VlO: globa 1000 do 20.000€. 03 V EVROPSKI UNIJI VSAKE TRI MINUTE IN POL NEKDO O UMRE ZARADI NEZGODE NA DELOVNEM MESTU "Spletno orodje DiRA je pomembno ZQ vključevanje delodajalcev in delavcev v postopek ocenjevanja tveganja na delovnem mestu" ... Avtor: Nataša Kramar V Evropski uniji vsake tri minute in pol nek· do umre zaradi nezgode na delovnem mes- tu ali bolezni, povezane z delom (EU-OS- HA). Za varnost in zdravje pri delu je sicer odgovorno vodstvo, a vendar je najboljše rezultate moč doseči z aktivnim sode- lovanjem vseh delavcev. Spletno orodje DiRA »Online interacitve Risk Assessment. je pripomoček, ki želi delodajalcem in delavcem približati eno najpomembnejših orodij zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu, in sicer ocenjevanje tveganja. Oro- dje je brezplačno, enostavno dosegljivo na spletu in uporabniku prijazno, ciljno usmerjeno in prilagojeno posameznim dejavnostim ter popolnoma prilagodlji- vo. Orodje OiRA uporabnika vodi skozi bistvene faze ocenjevanja tveganja. Pri vsakem izpostavljenem tveganju pa se uporabnik lahko seznani tudi s predpi- sano zakonodajo o zdravju in varnosti. KORAKI OCENE TVEGANJA: 1.Prepoznavanje nevarnosti ln ogrozenlh oseb 2. Ocenjevanje ln predhodno razvrStanje zveganj 3. Odlotltev o preventivnem ukrepanju 4. Ukrepanje 5. Spremljanje ln revizija (posoda- bljanje) DELAVCI LAHKO AKTIVNO SODELUJEJO PRI OCENI TVEGANJ V orodje OiRA se lahko prijavi vsak, ki ima dostop do ratunalnika ali pametnega telefona ter elektronski naslov, s katerim se regist rira v aplikacijo. Delavce orodje OiRA motivira k aktivnemu sodelovanju pri postopku ocenjevanja tveganja, saj lahko sami raziskujejo spletno orodje, sami izva- jajo ocenjevanje ter se pri tem seznanjajo s tveganji pri delu, ki ga opravljajo. Inter- aktivno orodje OiRA delavce spodbuja k dejavnemu sodelovanju z delodajalci, saj svoje ugotovitve lahko neposredno sporočajo vodstvu ter s tem pripomorejo k izboljšavam v delovnem okolju oziroma na delovnih mestih. Vods tveno osebje pogosto nima rešitev za vse težave v zvezi z zdravjem in varnostjo, medtem ko so delavci in njihovi zastopniki podrobno seznanjeni in imajo izkušnje s tem, kako se delo opravlja in kako vpliva nanje. Zato morajo delavci in vodstveno osebje tesno sodelovati, da bi našli skupne učinkovite rešitve, kar je pomembno za preprečevanje tveganj. BREZPLAČNO, ENOSTAVNO, NAMENJENO MAJHNIM Z vidika delodajalcev gre za to, da dobijo pomot pri opredeljevanju resničnih težav in pravih rešitev ter d a imajo motivirano delovno silo. Z vidika delavcev pa gre za to, da si zagotovijo varnost pred poškodbami pri delu. Orodje OiRA je več kot odličen pripomoček za spodbujanje tovrstnega sodelovanja ter s tem komunikacije in mo- t iviranosti za zdravo in varno! Orodje OIRA: - brezplačno, - namenjeno mikro in malim podjetjem (do 50 zaposlenih), - enostavno dosegljivo na spletu in upora- bniku prijazno, - ciljno usmerjeno, prilagojeno posa· meznim dejavnostim in popolnoma prila- godljivo, - podprto z razvojem EU skupnosti OiRA. V Sloveniji smo k projektu pristopili po pozi- tivni oceni Ekonomsko-socialnega sveta ter navdušujočih odzivih že vključenih držav članic EU. Orodje OiRA omogoča malim delodajalcem, da se neposredno vključijo v zagotavljanje varnega i n zdrave- ga dela. Prav možnost aktivnejše vključitve delodajalcev, s tem da prevzamejo oprav· ljanje strokovnih nalog varnosti pri delu v svojem podjetju, pa je v slovenski pravni red vnesel tudi Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD; Uradni list RS, št. 43/2011), ki je stopil v veljavo konec leta 2011. V SLOVENIJI ORODJA ŽE ZA ŠEST POKLICEV Trenutno so v Sloveniji aktivna orodja OiRA za: delo v frizerski dejavnosti , cest- ni transport, delo v mizarski delavnici, delo v pisarni, tIstIIni servisi , delo v gradbeništvu. Do konca leta 2016 pa bodo razvita in ak- tivna še orodja OiRA za dejavnosti: pek, mesar, trgovec, avtoserviser, sllkoples- karJtrkosllkarJfasader, elektrolnstala- ter, krovec, kovinar, parketar, vulkani- zer, kuhar. Orodja OiRA so dostopna na spletnem naslovu MODSZ oz. EU OSHA: http://www. osho.mddsz.gov.si/oiro-ocenjevonje-tveg- anja in hHp://www.oiraproject.eu EVROPSKA UNIJA IN OiRA Agencija za varnost in zdravje pri delu (EU·OSHA) s svojimi aktivnostmi pris- peva k temu, da so delovna mesta v Ev- ropi varnejša, bolj zdrava in produktivna. Strategija Evropske skupnosti za varnost in zdravje pri delu je narekovala razvoj enostavnega spletnega orodja za lažjo iz- vedbo ocenjevanja tveganja kot pomemb- nega načina organizacije preventivnih aktivnost i na delovnem mestu. Več sto tisoč podjetij po vsej Evropi redno ocen- juje tveganja. Analiza raziskavo podjetjih ESENER (http://www.esener.eu) pa je po- kazala, da imajo številna mikro in mala podjetja določene težave pri ocenjevanju tveganja in sprejemanju preventivne poli- tike na splošno. Orodje OiRA naj bi imelo s potencialnim občinstvom v približno 20-ih milijonih mikro in malih podjetij v Evrop- ski uniji (EU-27) ključno vlogo pri preo- blikovanju Evrope vvarnejše, bolj zdravo in bolj produktivno delovno okolje. EU·OSHA je z Ministrstvom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti sklenila Memo- randum o razvoju, rabi in vzdrževanju oro- dja OiRA v Sloveniji. Pri pripravi slovenske različice sodelujejo razvijalci orodja OiRA, Ministrstvo za delo, družino, socialne za- deve in enake možnosti, Inšpektorat RS za delo in socialni partnerji. Obiščite: http://www.o;raproject.eu 04 Zloze nka je nastala. sodelovanj u gia" la Wter, ki ga izd aja Pod jetnisko trgo.s .. zoomica p mag. Vida KOŽAR Direktorica PTZ Telefon: 015898 315 E-pošta: vida.kozar@gzs.si II> Polona MEžAN Samostojna svetovalka Področje dela: Trgovinski kotiček, Podjetniški špa rovček (BROKER AND MORE MSP, PTZ MENJALKO in tematske vsebine Podjetniških klepetov), Združenje malih trgovcev Slovenije, Združenje pod- jetnikov centra mesta Ljubljana, Sekcija za pospeševanje nabave, Združenje proiz- vajalcev in distributerjev medicinskih pripomočkov SLO - MED, BNI skupina Karantanija Telefon: 015898103 E-pošta: polona.mezan@gzs.si II> Blanka GABERC KOTNIK Svetovalka Področje dela: tajništvo PU, davčni kotiček, pravni kotiček, informacije v zvezi s sejmi, združenje laboratorijske zobne protetike Slovenije, sekcija refleksotera- pevtov, sekcija holistov, sekcija izvajalcev dezinfekcije, dezinsekcije in deratizacije, sekcija jezikovnih centrov, sekcija plesnih šol Telefon: 015898 312 E-pošta: blanka.gaberc@gzs.si II> Lidija Flajs Samostojna svetovalka Področje dela: Združenje šol vožnje Slo- venije, Sekcija pooblaščenih trgovcev in servise~ev z motornimi vozili, Združenje zavarovalnih posrednikov Slovenije, Združenje trgovskih agentov Slovenije, priprava e-novic PU, izobraževanja po meri članstva (Podjetniški klepet in drugo). Telefon: 015898 335 E-pošta: lidija.flajs@gzs.si VETER ecem er 20 .... ZDRU1:ENI SMO MOeNEJ~1! II> Vanja BELE Koordinator projekta Področje dela: koordinacija aktivnosti v okviru projekta SKUPAJ - gradniki zdravja. Projekt se je na PTI začeli. septembra 2015 in bo trajal do 31. oktobra 2016. Telefon: 015898 517 E-pošta: vanja.bele@gzs.si www.gzs.sifskupaj-gradniki-zdravjaf Gospodarska zbornica ••• Slovenije ••• ••• Podjetniško trgOV$ka lborni(a IZ DELA PTZ, SEKCIJ IN ZDRU2ENJ VETER/december2015 ...... SEKCIJA IZVAJALCEV DEZINFEKCIJE, DEZINSEKCIJE IN DERATIZACIJE 5 svetano razglasitvijo dne 17. marCi 2015 v Brusslju se je uradno zacellzvaj.· ti nov Evropski standard EN 16636, ki ga razvil Evropski odbor za standardizacijo (CEN) v tesnem sodelovanju s strokovn- Jaki Konfederacije Evropskih nacional- nih zdruzenj na podrocju nadzori ln za- tiranJa skod lJlvcev (CEPA). Pri oblikovanju in uveljavitvi standarda je s svojima predstavnikoma Zver Jasno in Dakič Zlatkom v skupini za pripravo pred- loga novega CEPA/CEN standarda aktivno sodelovala Sekcija izvajalcev dezinfekcije, dezinsekcije in deratizacije pri Podjetniško trgovski zbornici. Z našimi aktivnostmi smo seznanili tudi Slovenski inštitut za standardizacijo (51ST) in jih zaprosili za podporo pri glasovanju za standard! 51ST je z razumevanjem sprejel naša priza- devanja in 02.12.2014 glasoval ZA stan- dard! Standard določa zahteve, priporočila in CENE KOTIZACIJ u_""" ~_.q~_"",", I',,_GOSI'OO'JISI:[ l l ClNltE SlCl.'EN.J ~ I'OOJ rn;mo T~sn llOllNlC!' lC11U.1E1U\ L\IKE1CllIff I'IIlImn SlCl.'EHUE Ml_ ElJI u_""'. ,,_.q._"""'. l ioi.. I jt «I""""<9'~'_""~ l il_ElJI e .... ,._ '" 'ln'I>jft_, ... ~I' ~~'c.>.IAJIET ~ po2IdiIo._1:L -...--.. poIloi .. , ..... GlS ""fl.1 lI. mlUOI7!III'1'i!l1i< 10'»\1 n. 1Irk .. __ ..... ...-jt • ...- lt.~1I1I osnovne kompetence po katerih se morajo ravnati izvajalci DDD, da s tem izkažejo profesionalno raven storitev in zagotavl- janje odgovornega ravnanja in varovanja pred tveganji za javno zdravje prebivalcev, živali in okolja v katerem živimo. Standardizacija ima ključno vlogo pri pod- pori oblikovanju enotnega trga za storitve v Evropi, in na podla gi izkušenj vemo, da lahko evropski standardi ustvarijo vrsto prednosti in priložnosti za ponudnike in uporabnike storitev. Standardi zagotavljajo merila za ocen- jevanje in izboljšanje kakovosti storitev, ter podpirajo pošteno konkurenco z ust- varjanjem enakih pogojev ne glede na ve- likost podjetij. Hkrati je CEPA predstavila novo vseevrop- sko shemo certificiranja (CEPA Certified'"), ki predpisuje način izvajanja storitev. Certificirani ponudn iki storitev bodo na ta način dokazovali uporabni kom, da de- lujejo v skladu z zahtevami Evropskega PROGRAM PETEIl & tebrwr2016 t7."' _ 'U, .. _,-.... -_~ I .... ..... - ----... _.-"", ,." ........ ~. o~ Standarda EN 16636. Certifikacijska shema deluje kot jamstvo st rankam, da je ponudni k popolnoma us- posobljen za izvajanje nadzora in zatiranja škodljivcev, uporabo kemikalij tudi z vi - di ka varnosti zdravja ljudi in živali ter od- govorno zaščito okolja. Dne 08.07.2015 sta predstavnika Sek- cije izvedla predstavitev in izobraževanje bodočih presojevalcev! Izobraževanja so se udeležili trije pred- stavniki družbe Bureau Veritas d.o.o .. Bureau Veritas d.o.o. je pogodbeno certi- fikacijsko telo CE PA in je pooblaščeno za izvajanje certifikacij, presoj na področju Slovenije in Hrvaške. Vsi udeleženci so uspešno opravili preizkus znanja in si pri- dobili certifikat presojevalcev standarda EN 16636 (CEPA Certified8 ) . Podobno izobraževanje bo izvedeno tudi v prvih dneh decembra za družbo DQS doo, Belgrade in bo izvajala certifikacije, preso- je na območju Srbije. "' •• ... ""', -. .:~ • • b .. Wmio_ -•• o-~, •• -~. -. ,.,,-,.'" ,(06 _' 1 • l(liI_lIi. .. ~ ... ,,--,...-_._,..,..._-_.... "" u,_.'" ."' _ UI1 u,_ ,." tm_ to" t."_,, " tt ." _Ol" IfiS_ lil'! ""_ "_,, ".,,-"" ""_1l" tm_ 17-'" 17."'_ 1731 17t1_ lloo .-,o ..... .,....... .."""'~,,_ SOBOTA. 6 lebrwr2016 ...... ""ox'" •• •• -. •• ~. o~ •• ':'! ....... -....... - ... ~ ---'- -..... b~ .. """ .~ _ _ ,~ri ._ -o~ ... -.-. kO., -n , """ ~"""- ""'__ ra .._. ...... ' .... ; ,' ...... -~-..... - ~:'''' ~- ::: ~, ... ""ld1ij.n...."., 23 24 VETER / december 2015 VPRASANJA IN ODGOVORI Infopika GZS ima odgovore "'~teJ~ TILIA .,. All se mora z~ uveIJ~vIJ~nJe cuanclJe obvezno predloziti racun1 Zakon o varstvu potrošnikov (Ur.1 RS št. 98/04 UPB 2, 126/07, 86/09,78/11 in 38/14) za uveljavljanje garancije ne predpisuje, da bi moral potrošnik ob reklamacij i predložiti tudi račun. Zadostuje izpolnjen garancijski list, iz katerega je razviden da- tum nakupa, kdo je bil prodajalec, nave- den mora biti pooblaščeni servis, obseg garancije in trajanje garancijske dobe. ~a­ rancijsko zahtevo lahko potrošniki uvelja- vljajo neposredno pri ~oobla.ščene~ ser- visu, pri proizvajalcu, ah pa pn prodajalcu. To pomeni, da se potrošnik lahko sam odloči h kateri od omenjenih pravnih oseb bo odnesel v popravilo. Izjema velja le v primeru, ko je garancijo za izdelek . dal samo prodajalec. Potem lahko uveljavl- jamo zahtevek le pri njemu in samo takrat bi morali tudi dokazovati, da smo izdelek kupili prav v določeni trgovini. Račun pa ni edino sredstvo, s katerim la- hko izkažemo, kje in kdaj je bil izdelek ku- pljen, saj to lahko storimo tUdi.s kakš~im drugim dokazilom, npr. s potrdilom, ki ga dobimo pri plačilu s kartico (bančni slip iz PaS-terminala), z bančnim izpiskom, ki ga dobimo od banke po pošti ali ga natisne- mo (če poslujemo prek elektronske banke) itd. .,. Imam prodajalno z iMlsklm IzlItIki. Med druclm prodajam tudi alkoholne pijace, Zanima me ilU lahko v prodajalni ocl;uujem pivo na reklamnih panojih ? področje oglaševanja alkoholnih pijač viS., 15a. in 15b. elenu, ureja Zakon o zdravstveni ustreznosti živil in izdelkov ter snovi, ki prihajajo v stik z živili (Ur.!. RS št. 52/00, 42/02). Z zakonskimi določili je predpisano, katere alkoholne pijače se lahko oglašujejo, kje se lahko ogla~ujej~ in kakšne pogoje mora izpolnjevati oglaševalsko sporočilo. Alkoholne pijače, ki vsebujejo 15 in manj volumenskih odstotkov alkohola se smejo oglaševati v biltenih, katalogih, letakih in prospektih, ki so namenjeni oglaševanju in poslovnemu komuniciranju in drugih nosilcih objavljanja informacij, razen ob cestah na plakatih, tablah, panojih in svet- lobnih napisih. Oglaševalsko sporočilo mora izpolnjevati naslednje pogoje: • ne sme spodbuJau čezmerne porabe alkohola ali prikazovati pozitivne vzročne zveze med pitjem alkohola in uspehom v življenju, • ne sme biti namenjeno mladim in prika- zovati oseb, ki uživajo alkohol, • ne sme pnkazovatl oseb, mlajših od 2S let, o ne sm e povezovati uživanja alkohola spoveeano tele!.llo zmogljivostjo ali z vožnjo v prometu, • ne sme ustvaf)atl Vid eUl, da uživanje alko- hola prispeva k uspehom v družbenem in spolnem življenju, • ne sme poudarJi~tI, da ima alkohol zdravilne učin ke, ali da je poživilo, pomir- jevalo ali sredstvo za reševanje osebnih težav, o ne sme prikazovati abstinence ah zmernega pitja v negativni luči, • ne sme poudal"]aU Visoke vsebnosti alko- hola kot posebne kakovosti alkoholnega izdelka, • ne sme se pojavljati v in na stavbah, ob- jektih in pripadajočih zemljiŠČi h, kjer se opravlja zdravstvena dejavnost te~ deja- vnost vzgoje, športa ter izobraževanja, o ne sme se pojavljati na panojih, tablah, plakatih ali svetlobnih napisih, ki so od vrt- cev in Sol oddaljeni manj kot 300 metrov, • ne sme se pOlavljati na pnredltvah, ki so v prvi vrsti namenjene mladoletnim os- ebam, in na športnih prireditvah, . o ne sme vkljucevati Simbolov, podob, JU- nakov iz risanih filmov in drugih mladin- skih oddaj, • vsebovati mora opozorilo: "MHllster za zdravje opoza~a: Uživanje alkohola lahko škoduje zdravju !" ali "Minister za zdravje opozarja: Prekomerno pitje alkohola skoduJe zdravju l". Oglasevalsko sporočilo v primeru reklam- nega panoja za pivo, mora vsei>?"ati Op?- zorilo izB. alineje. Črke opOZOrila morajO biti tako velike, da površina, ki jo zavzema- jo, predstavlja najr~lanj 10% velikosti površine prostora, ki ga obsega celotno oglaševalsko sporočilo. ~ Zanima me kaksna Je raZlika med datumom minimalne trajnosti ln datu· mom uporabe dolocenega zlvlla1 Rok uporabnosti živila je pomembna oznaka vsakega živila. Podaja nam infor- macijo, koliko časa lahko neko živilo hra ni- mo, da sta varnost in kakovost izdelka za~ gotovljena. Ob tem moraj? biti up?štev~nI specifični pogoji prevoza ln shranjevanja. V Sloveniji je navajanje roka uporabnosti živil določeno s Pravilnikom o splošnem označevanju predpakiranih živil (Ur.tRS st. 36/14 -v nadaljevanju: pravilnik). Defin- icija roka uporabnosti zajema dva pojma: .datum minimalne trajnosti. in . datum uporabe< . Datum minimalne traJnosti živila se mora označiti z besedami: • >uporabno najmanj do ...• , če datum vključuje navedbo dneva, čemur sledi da- tum ali podatek, kje na embala!i je datum naveden, ali • .uporabno najmanj do konca ...• , če da- tum ne vključuje navedbe dneva, čemur sledi datum ali podatek, kje na embalaži je datum naveden. .Datum minimalne trajnosti. je pojem, ki se nanasa prvotno na kakovost živila in je običajno označen na izdelkih, ~i i~ajo daljsi čas uporabe (moka, testenine Itn.) z oznako .uporabno naJmar"IJ do ...• OZI- roma ka lbornKd, T 01 'i8 98 j IV 01 'i8 98 117, DlmKn'd lj, 1504 LJUblfd!lil. ptl.'gn'>l,WWw.qr;'>IpU Odgovorna urednita: m.I9 Vida Ko./d! Urednica:Vida Pttrol'(K Uredn iški odbor: V,dJ Pl'frOv{K, rrug. Wld Kom, c.zs PTl, DdmJMld Sewr, BTL M.Jrketlll<) doo, (iam{d, Kif~r !krnil. A~ftd d.o.o., ' ()Jd'>lKl r ~eljlld(no, Fotografije: artll'l G.ZS ln ON'CrII dflllY I Fotografija na naslovnici: ,Sted GII PT IliI~,II' d.I,. q"~I\o p"p""I. 1 m· doll"" "rDnOjllO "' OP'lil,,_ upvt l~"'e d4 \0 ,~ ~~~Iij .\'101\;.0 mCi!"'" (,lI PT l '"i"'" ~. 1. ,'>tlJIOC .'tO"I.I~ p<1~'iO' Of OOq(J>I'J' I'<.n.'o QPQWj''l10 dj ",1/'<111 •• v1"'\I,~ Prllp<,'O\ ",'" I,uorlflnj Il l i' GZI PH ne prmemj nl""in~ OOq1l>orn()';TI A,lorll 1""1"""0' 1'''1{ 'lO lil nl'~D" ~,l, n, (HJ~~"~ , Ij'rinflol, dru~e pt.,,(/ treTjih Olro 'o d.", '~1lUI" ""'". t"'9' . .. ~I b" . 1" ,,101,", "'r",,'OI , ~'(I",~ \ Ul~"mloll 1,E'(j\tl'S1 jo, da lahko pod,*, poleg t'!JO'l"njn v <\e1lll1JU iZVllja ludi meni""" v blagu Kompenzim se lOhI:O poI.uben del vrednosl, ltlaga o •• ( > Izpostavljeno Promocije Vse INTRIX CRM - Slovenski eR Ledomat -- --- -- - - . - - - . -:= - .-= .. : ~; ~:~~ ~~ g= ~;~'~ ~=- III Celodnevno kopanje v Wellr III Novoletno presenečenje Podjetniškega šparovčka Menjalko.si, edini slovenski poslovni portal blagovne menjave, za člane PTZ najceneje! Prihranite do 85% oz. 290 EUR na leto! Podjetniški šparovček je za vse zveste člane pripravil posebno prednovoletno presenečenje: Novoletni paket za sto- ritve Menjalka.si, ki vam prinaša do 85% prihranka pri plačilu storitev. Obenem pa vam podarja tudi brezplačno letno uporabnino in 99 menjalnih evrov na vašem menjalnem računul Menjalko.si je edini slovenski poslovni portal blagovne menjave, ki SME omogoča dodaten trg prodaje in nakupov blaga in storitev. Njegova ključna prednost je, da se lahko poleg trgovanja v denarju, izvaja tudi menjave v blagu. Kompenzira se lahko poljuben del vrednosti blaga. Sistem omogoča, da to razmerje določate v podjetju, s tem pa tudi prejem plačila vašega blaga ali storitve: delno v denarju, delno v blagu ali storitvi (v t.i. menjalnih evrih). Če na kratko povzamemo besede direktorja podjetja: »Kupuješ, ko rabiš in tisto kar rabiš, obenem pa lahko dodatno prodajaš na novem trgu, spoznavaš nove poslovne partnerje (že več kot 90!) ali pa se učinkovitoznebišzalog, že za ceno kosila na mesec!" Menjalko.si ponuja več paketov, od osnovnega, kjer trgujete sami, do paketa z osebnim skrbnikom, za tiste, ki si želijo celovito rešitev. Posebna ponudba je namenjena le zvestim članom in je omejena, saj velja le do 31.12.2015. Po novem letu, 20.01.2016 pa bomo v prostorih PTZ za vse nove člane Menjalka.si pripravili tudi izobraževanje in jih dodatno oboroži li z znanjem, kako uporabljati portal. www.menjalko.silptzsparovcek.gzs.si Poišcite Podjetniški špa rovček tudi na Facebooku in se pridružite Menjalko.si nagradni igri z zanimivimi nagradami.