glasilo slovenskega elektrogospodarstva /december 2004 [ W*kt wr ¦ M* I * ' V K«<.- * ^Ti ¦ V 1 2Leto 2004 med bolj?imi Leto?nje leto si bomo v elektrogospodarstvu zapomnili po dobrih poslovnih rezultatih, saj je veËina elektroenergetskih podjetij dosegla in celo presegla v zaËetku leta zastavljene rezultate ter dobre poslovne odloËitve kronala tudi s precej?njim dobiËkom. Letos pridobljena sredstva pa bodo zelo prav pri?la v naslednjih letih, saj se v energetiki zaËenja obdobje velikih investicij. 22Novi minister pozna energetiko Z izvolitvijo nove vlade se resor energetike po ?tirih letih vraËa na Ministrstvo za gospodarstvo, ki ga vodi magister elektrotehnike Andrej Vizjak. Na svoji predstavitvi pred imenovanjem je med drugim poudaril, da bo na podroËju energetike ?e naprej v ospredju skrb za varno in zanesljivo oskrbo slovenskih odjemalcev ter da bi za bolj?e delovanje trga in konkurenËnosti morali usposobiti vsaj dva domaËa celovita ponudnika elektriËne energije. Kot je pojasnil mag. Djordje do ebeljan, direktor Direktorata za energijo, se bodo v naslednjem obdobju najveË ukvarjali z investicijami v elektroenergetske proizvodne objekte, uËinkovito rabo energije, spodbujanjem soproizvodnje toplote in elektrike ter alternativnih virov. Obseg njihovih del in nalog se tudi po preselitvi energetike na gospodarsko ministrstvo v bistvu ne bo menjal. 52Devetdeset uspe?nih let Elektra Maribor Na slavnostni prireditvi ob 90-letnici Elektra Maribor je gospodarski minister Andrej Vizjak menil, da je moralo biti to podjetje zelo strokovno, prilagodljivo in spretno, da je lahko ves ta Ëas ohranilo kakovostne storitve do porabnikov. Glede usmeritev Ministrstva za gospodarstvo pa je poudaril predvsem pomen dolgoroËne zagotovitve varne in zanesljive oskrbe z elektriËno energijo. 58V priËakovanju pomanjkanja energije Po napovedih strokovnjakov naj bi zaradi hitro razvijajoËih se trgov Kitajske in jugovzhodne Azije v naslednjih 25 letih potrebovali kar za 80 odstotkov veË energije. Poraba energije nara?Ëa tudi v Evropi in Sloveniji, zato se pred vso svetovno javnost zastavlja vpra?anje, kako zadostiti vsem potrebam ob Ëim manj?em obremenjevanju okolja. O tem in podobnih temah so razpravljali Ëlani mednarodnega zdruaenja ?tudentov elektrotehnike, raËunalni?tva, matematike in fizike, ki so v Ljubljani organizirali ?tirinajstdnevno delavnico na temo Pomanjkanje energije v Evropi. 64 Privatizacija - re?itev ali poguba V Sloveniji se privatizacija elektroenergetskega sektorja dejansko ?e ni niti zaËela, Ëeprav je ta vpra?anja urejal ae energetski zakon iz leta 1999. Doslej je bilo ae kar nekaj zamisli o lastninjenju draavnih podjetij, do uresniËitve katerih pa pozneje ni pri?lo. Ker gre za pomembno in obËutljivo gospodarsko panogo, previdnost ni odveË, Ëeprav bo ob Ëedalje veËjem odpiranju energetskega trga treba enkrat ugrizniti tudi v to jabolko. wtfOlllv izdajatelj Elektro-Slovenija, d.o.o. uredništvo Glavni in odgovorni urednik: Brane Janjič Novinarja: Minka Skubic, Miro Jakomin Adrema: Tomaž Sajevic Lektorica: Darinka Lempl Naslov: NAŠ STIK, Hajdrihova 2, 1000 Ljubljana, tel. (01) 474 30 00 faks: (01) 474 25 02 e-mail: brane.janjic@eles.si časopisni svet predsednik Joško Zabavnik (Informatika), podpredsednica Jadranka Lužnik (SENG) Majda Kovačič (El. Gorenjska), Aljaša Bravc (DEM) Nataša Toni (TE-TOL), Jana Babic (SEL), Ida Novak Jerele (NEK), GorazdvPozvek (TEB), Franc Žgalin (TET), mag. Violeta Irgl (El. Ljubljana), Danica Mirnik (El. Celje), Jelka Orožim Kopše (El. Maribor), Neva Tabaj (El.vPrimorska), Irena Seme (TES), Janez Zadravec (ELES), mag. Marko Smole (IBE), Danila Bartol (EIMV), mag. Petja Rijavec (HSE), Barbara Svetič (Borzen), Drago Papler (predstavnik stalnih dopisnikov). Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana oglasno trženje ITAK, d.o.o., tel. 041 409 191 oblikovanje Peter Zebre grafična priprava STUDIO CTP, d.o.o., Ljubljana tisk Delo tiskarna, d.d., Ljubljana nas stik je vpisan v register časopisov pri RSI pod št. 746. Po mnenju urada za informiranje št. 23/92 šteje NAŠ STIK med izdelke informativnega značaja. Naklada 6.400 izvodov. Prihodnja številka Našega stika izide 21. januarja 2005. Prispevke zanjo lahko pošljete najpozneje do 19. januarja 2005. naslovnica foto Dušan Jež ISSN 1408-9548 www.eles.si Čar luči Praznični december bi bil zagotovo veliko manj prazničen, če nas ne bi na vsakem koraku, na sprehodu po mestnih ulicah, nakupovalnih središčih in tudi doma spremljalo na milijone drobnih lučk. Vsaka, se tako bogata okrasitev, bi namreč brez magičnega učinka luči in igre svetlobe precej zbledela, z njo pa tudi čar, ki ga prinašajo hladne in dolge zimske noči. Sploh bi brez umetne svetlobe nase življenje bilo precej drugačno in verjetno tudi manj veselo, če v družbo umetne svetlobe prištejemo se soj sveč, pa zagotovo tudi veliko manj romantično. Svetloba ima v teh dneh tudi drug se poseben pomen, saj napoveduje nekaj lepega in obetajočega ali povedano z drugimi besedami, tisto vsaj na simbolični ravni boljšo in svetlejšo prihodnost, ki si jo ob slovesu od starega in ob pričakovanju novega leta vsi potihoma želimo. Pozitiven prispevek nas elektroenergetikov pri teh pričakovanjih je mogoče velikokrat povsem neopazen, morda celo veliko bolj, kot bi si glede na dejansko vlogo in pomen v družbi želeli in zasluzili. In vendar je ravno ta neopaznost hkrati tudi najboljše potrdilo, da smo vendarle dobro delali. Tako lahko tudi letos z veseljem znova zapišemo, da nam je uspelo odjemalcem čez vse leto zagotoviti zanesljivo in kakovostno oskrbo z električno energijo, dvigniti raven kakovosti naših storitev, po vseh podjetjih začeti in dokončati nekaj pomembnih investicij, okrepiti nas strokovni ugled v tujini in na splošno zadeve peljati tako, da se lahko ob koncu iztekajočega se leta prav v vseh podjetjih pohvalimo s spodbudnimi poslovnimi rezultati, ki tudi nam obetajo tisto zeleno svetlejšo prihodnost. Naj se ob koncu leta vsem lepim željam, ki jih prejemate te dni, pridružimo tudi mi. Tokrat s sposojenim verzom Zorana Predina. Naj v letu, ki prihaja, vas angel sreče ne bo nikoli lačen in bos. lETO 2004 MED BOLJ©IMI Tudi za letos velja, da je slovensko elektrogospodarstvo znova potrdilo visoko strokovno usposobljenost in ohranilo primerljivost s sistemi v drugih evropskih državah. Izboljšanje učinkovitosti se kaze v povečevanju proizvodnje ob uvajanju sodobnejših tehnologij in hkratnem zmanjševanju števila zaposlenih. 2 Zletom, ki se izteka, smo lahko v slovenskem elektrogospodarstvu zelo zadovoljni, saj so vsa podjetja uresniËila zastavljene naËrte in bodo dosegla tudi ugodne poslovne izide, kar pred napovedanim novim investicijskim ciklom pomeni obetajoËe temelje za prihodnost. ©e pomembneje pa je, da tudi letos ni bilo teaav pri oskrbi porabnikov in so vsi Ëleni v sistemu uspe?no prispevali k uresniËitvi temeljnega poslanstva slovenskega elektrogospodarstva - zagotovitvi kakovostne in nemotene oskrbe odjemalcev z elektriËno energijo. DrugaËe pa je bilo po posameznih podjetjih tudi v letu 2004 dokaj pestro, nekaj najzanimivej?ih dogodkov pa smo sku?ali strniti v celoletni pregled, ki je pred vami. Okrepljena mednarodna dejavnost Elesa in vrsta jubilejev Leto 2004 se je za Elektro-Slweni-jo in tudi slovenska distribucijska podjetja sicer zaËelo manj spodbudno, saj je vlada sprejela sklep o zavrnitvi predloga Agencije za energijo o nujnem zvi?anju omreanine in njeni zaËasni zamrznitvi, ki pa je ostala v veljavi tudi v drugi polovici leta in bo veljala vsaj ?e v zaËetku novega. S tem je bilo podjetjem posredno povedano, da gospodarske razmere v draavi oËitno ?e ne dopu?Ëajo, da bi v na?i panogi v celoti uveljavili sicer deklarirane trane zakonitosti ter da se bodo za uresniËitev vseh naËrtov morala znajti paË po svoje. V nadaljevanju leta so se nato razmere vsaj za Eles na sreËo toliko spremenile (poveËanje porabe in pretokov, prednosti, ki jih prina?a vkljuËitev v mehanizem CBT), da mu je z dodatno racionalizacijo poslovanja in okrepitvijo drugih dejavnosti vendarle finanËno zgodbo uspelo obrniti na pozitivno stran in bo po besedah direktorja mag. Vekoslava Koro?ca poslovno leto 2004 konËal z dobro milijardo dobiËka. DrugaËe pa je s stali?Ëa krepitve prenosnega omreaja, kot tistega vitalnega dela elektroenergetskega oailja, pomembno, da je Elesu leta 2004 uspelo izpeljati tudi glavnino naËrtovanih investicijskih del, dokonËana je bila raz?iritev transformacije 400/110 kV v RTP DivaËa, sklenjen je bil osrednji del prenove 110 kV RTP KidriËevo, ki se bo nadaljevala ?e naslednje leto, zaËele so se priprave na posodobitev 110/20 kV RTP Koper, postavljeni so temelji za zaËetek graditve kljuËne povezave za sklenitev 110 kV ljubljanske zanke na relaciji TE-TOL-Polje-BeriËevo in tudi zelo pomembnega 400 kV daljnovoda BeriËevo-Kr?ko. Nadaljevala so se prizadevanja za zgraditev dveh novih 400 kV povezav s sosednjima draavama, in sicer Cir-kovce-Pince ter Okroglo-Udine, pri Ëemer je Elesu v sodelovanju z italijanskim operaterjem prenosnega omreaja uspelo dobiti celo del denarja iz evropskih investicijskih skladov. Prav tako je bilo opravljenih tudi vrsta drugih manj?ih posodobitev prenosne opreme, celotna vsota, ki jo je Eles namenil za naloabe v posodobitev prenosnega omreaja, pa je leta 2004 dosegla okrog pet milijard tolarjev. Leta 2004 oziroma ?e posebej po vstopu Slovenije v Evropsko unijo se je ?e dodatno okrepilo zanimanje za mednarodno delovanje Elesa, katerega ugled v svetovnih strokovnih krogih ?e nara?Ëa. Tako je bilo med drugim v organizaciji Elesa 19. in 20. aprila v Ljubljani dvodnevno mednarodno zasedanje ?tudijske delovne skupine B2.12 za nadzemne vode in daljnovodne vodnike, v zaËetku julija je Eles obiskala petËlanska srbska delegacija, ki jo je vodil srbski minister za rudarstvo in energetiko mag. Radimir Nau-mov, nekaj dni pozneje pa ?e sedemËlanska delegacija Hrva?kega elektrogospodarstva s predsednikom uprave HEP Ivanom Mar-vakom. V zaËetku septembra je Eles gostil 4. mednarodno posvetovanje delovnih skupin unije za koordinacijo prenosa elektriËne energije, ki se ga je udeleailo 74 uglednih strokovnjakov iz vseh evropskih draav, 18. novembra pa se je v Ljubljani se?el ?e izvr?ni odbor regionalne organizacije Sudel, pri Ëemer so poleg razprave o aktualnih elektroenergetskih vpra?anjih proslavili tudi ?tiride-stletnico delovanja te organizacije, katere ustanovni sestanek je bil ravno v Ljubljani. Med pomembnej?imi mednarodnimi dogodki v letu 2004 gre poudariti ?e ustanovni sestanek slovenske sekcije strokovnega zdruaenja Eurelectric, ki je bila 1. junija, in na kateri so za predsednika izvolili direktorja Elesa mag. Vekoslava Koro?ca, za podpredsednika pa direktorja Savskih elektrarn Draga Polaka. V posebno Ëast in priznanje dolgoletnemu strokovnemu delu Elesovih strokovnjakov pa gre ?teti uspe?no resinhronizacijo dveh con UC-TE, ki je bila opravljena 10. oktobra. Veliko zaslug za uresniËitev tega pomembnega projekta, ki pomeni nastanek trga z letno porabo okrog 2.300 TWh in 450 Foto Brane JanjiE milijoni porabnikov, gre namreË ravno Elesovim predstavnikom, ki so sprva vodili tehniËni komite Romunija-Bolgarija in pozneje tudi sopredsedovali skupini odgovorni za izpeljavo same resin-hronizacije. Sicer pa bi lahko leto 2004 oznaËili tudi kot leto velikih jubilejev, saj je poleg ae omenjene ?tiridese-tletnice Sudela Eles letos zaznamoval ?e tridesetletnico sinhrone-ga obratovanja z Evropo in osemdesetletnico prenosne dejavnosti. Pri SENG-u zaËeli graditi najveËjo elektrarno doslej V Novi Gorici so So?ke elektrarne zaËele poslovno leto z novim centrom vodenja, s pomoËjo katerega bolj ekonomiËno izkori?Ëajo vodni potencial SoËe, razporejajo moËi po elektrarnah, da je ta kar najbolj skladna z voznim redom centra vodenja HSE, in zagotavljajo ustrezno sekundarno regulacijo. Poleg te naloabe, ki je bila konËana ae leto prej in je v popolnosti prevzela svojo nalogo letos, so zaposleni na SENG-u najveË leto?njega Ëasa namenili svoji dosedanji najveËji naloabi Ërpalni elektrarni AvËe. Konec junija so svetniki obËine Kanal sprejeli lokacijski naËrt za 175 MW »HE AvËe, pozneje so se odgovorni iz SENG-a z obËino dogovorili tudi o obveznostih do lokalne skupnosti in jim je tako uspelo dobiti gradbeno dovolje- nje za objekt tik pred septembrsko slovesnostjo na Kanalskem vrhu. Na njej je mag. Anton Rop kot predsednik vlade slavnostno poloail temeljni kamen za to elektrarno. Tako bomo v ?tirih letih dobili prvo veËjo Ërpalno elektrarno pri nas z letno proizvodnjo 426 GWh, predvsem v Ëasu visokih cen elektriËne energije. Elektrarna bo pomenila tehnolo?ki napredek za elektroenergetski sistem in bo prispevala k njegovi veËji varnosti in stabilnosti s proizvodnjo vr?ne energije. V zaËetku septembra so So?ke elektrarne predstavile ?e eno gradbi?Ëe, res da veliko manj?e, in sicer MHE Kanomljica, ki jo gradijo skupaj z Ministrstvom za kulturo, saj jim bodo kot jez pri tem objektu sluaile Kanomeljske klavae, ki so za?Ëiten kulturni spomenik. Predzadnji mesec leta pa so se na So?kih elektrarnah znotraj hi?e spomnili na minulih dvajset let obratovanja HE Solkana . V TE©-u naËrtujejo nov velik blok V ?o?tanjski termoelektrarni so v zaËetku maja zaËeli enomeseËni remont tretjega 75 MW bloka, ki so ga temeljito obnovili po petih letih. Poudarek del je bil na problematiËnih ventilih, turbinskih ohi?jih in vgradnji me?alnih ko-lektorjev na kotlih. Glede na dolgoroËne cilje TE©, ki so usmerjeni predvsem v poveËanje zmoglji- V RTP La?ko je bila 8. oktobra priloanostna slovesnost, s katero je Eles zaznamoval visok jubilej - osemdesetletnico prenosne dejavnosti. Leta 1924 je bil namreË zgrajen 77 kilometrov dolg dvosistemski daljnovod od Fale do La?kega, s Ëimer je bil v Sloveniji in tudi ?ir?e prviË omogoËen prenos elektriËne energije na veËje razdalje. Na ta dan je direktor Elesa mag. Vekoslav Koro?ec v La?kem odprl tudi svojevrsten muzej prenosne dejavnosti, ki je nastal iz spo?tovanja in ljubezni zaposlenih v EP Podlog do tradicije in za katerega so eksponate zaposleni v tej enoti zbirali vrsto let. Iz vtisov v knjigi obiskovalcev je mogoËe razbrati, da je bilo delo kljub pomanjkanju pravega muzejskega strokovnega znanja odliËno opravljeno.To potrjuje tudi dejstvo, da naj bi muzej v RTP La?ko v kratkem uvrstili na seznam slovenskih muzejev. 3 I ~ J3 < fr l"w*« if^č I -JI ^ * Foto Brane JanjiE 4 vosti elektrarne, je bil to verjetno zadnji remont trojke pred iztekom njene življenjske dobe. Za remontom trojke so imeli še enomesečni remont prvega 30 MW bloka. Poleg zahtevnih vzdrževalnih del so v Šoštanju precej letošnjega časa namenih pripravi razpisne dokumentacije za dograditev dveh plinskih enot po 42 MW k četrtemu bloku. Sredi oktobra je vodstvo elektrarne podpisalo pogodbo z dobaviteljem opreme Siemensom, ki ga je izbrala posebna komisija kot najustreznejšega ponudnika. Na podlagi te pogodbe bo termoelektrarna v Šoštanju spomladi 2007 proizvajala dodatnih 560 GWh električne energije. Predračunska vrednost naložbe znaša 6,9 milijarde tolarjev. Podobno kot v drugih družbah HSE sta tudi v TES nadzorni svet in skupščina sprejela dolgoročni razvojni načrt elektrarne, ki predvideva nadomestitev starih treh enot z novo večjo enoto. TE-TOL pravi Ëas sklenila pogodbo za premog Letošnji državni proračun je predvidel odprodajo deleža države v TE-TOL, kjer je le-ta 65-odstotni lastnik. Predlog, da bi država zamenjala deleže v TE-TOL za deleže Energetike v Geophnu, kar je bilo sprejemljivo tudi za mesto, ki je njen 35-odstotni lastnik, za- radi volitev do konca leta ni bil uresničen. So pa letos začeli v Mostah uresničevati novo triletno pogodbo za dobavo premoga iz novega indonezijskega premogovnika. S pogodbo so v TE-TOL nadvse zadovoljni, saj so predvsem prevozi pa tudi cena premoga od sklenitve pogodbe pa do danes krepko narasli. V začetku leta so začeli v termoelektrarni toplarni izdajati Megavat. Štirikrat na leto želijo s svojim glasilom zaposlene in drugo javnost izčrpno obveščati, bogatiti in sproščati ter jih vsake tri mesece popeljati skozi aktualna dogajanja razvoja, izzive in življenje TE-TOL. Vodstvo elektrarne je spomladi na posebni tiskovni konferenci širši javnosti predstavilo vsebino desetletnega investicijskega ciklusa. V njem ima najpomembnejše mesto prigradnja plinske turbine z močjo 70 MW k drugemu bloku. Dokler pa te turbine še ne bo, bo treba vzdrževati stare enote. Letos spomladi in poleti so opravili remonte vseh treh blokov, in sicer ločeno po kotlih in turboagregatih: najprej kotel in turboagregat trojke, potem turboagregat enke in zatem še turboagregat in kotel drugega bloka. Avgusta pa so za nekaj dni popolnoma zaustavili vse tri bloke in opravili nujna vzdrževalna dela na skupnih napravah. Kar pet mesecev je letos stal turboagregat prvega bloka, zaradi re- V RTP DivaËa je bil 26. februarja opravljen napetostni preizkus novega 400/110 kV transformatorja, s Ëimer se je zaËela zadnja faza enega E'lesovih najveËjih naloabenih projektov v zadnjih letih, ki se je z uspe?no opravljenimi testiranji in obremenilnimi preizkusi vse na novo name?Ëene visokonapetostne in sekundarne opreme aprila tudi uradno konËala. Uradno slavnostno odprtje nove pridobitve, ki je bistveno izbolj?ala napetostne razmere na Primorskem ter precej poveËala zanesljivost napajanja tamkaj?njih porabnikov, je bilo sredi septembra, slavnostni govornik na odprtju pa je bil tedanji minister za okolje, prostor in energijo mag. Janez KopaË. Osrednji naloabeni projekt Dravskih elektrarn leta 2004 je bil nadaljevanje druge faze prenove, ki se je januarja obetavno zaËel s sinhronizacijo drugega prenovljenega agregata v HE Oabalt z omreajem. Pozneje pa se je nekoliko zapletlo, saj je zaradi KonËarjeve fltehniËne« inovacije pri izdelavi navitja statorja med preizkusnimi zagoni zadnjega izmed treh agregatov HE Vuhred pri?lo do pregrevanja statorja. V Vuhredu so zato morali zamenjati navitje na ae montiranem statorju, vse skupaj pa je pomenilo zamudo pri delih za dobra dva meseca. »etrtega novembra so dela v Vuhredu vendarle uspe?no konËali, na HE Oabalt pa naj bi jih konËali do konca februarja 2005. Hkrati so se MariborËani ae lotili novega prenovitvenega projekta, in sicer temeljite obnove precej dotrajane HE ZlatoliËje in spremljajoËih naprav, ki bo stala dobrih 15 milijard tolarjev. vitalizacije in poveËanja moËi s 32 na 42 MW. TEB s skladiščem cenejša Prvi Ëlovek TE Brestanica je od leto?njega leta tudi vodja skupnega podviga HSE na spodnji Savi. Del njegovega dela v Brestanici so prevzeli sodelavci, s katerimi se je TEB okrepila v Ëasu gradnje novih plinskih enot. Ti so imeli kar najveË vajeti v rokah pri majskem 19-dnevnem remontu Ëetrtega 114 MW bloka. V tem Ëasu je dobavitelj opreme, ?vicarski Alstom, odpravil - ?e med garancijsko dobo, ki je bloku potekla poleti - ugotovljene pomanjkljivosti. V prizadevanjih za Ëim uËinkovitej?e obratovanje so se v elektrarni letos lotili izdelave ?tudije za podzemno skladi?Ëe zemeljskega plina v blianjem opu?Ëenem rudniku Senovo. Skladi- ?Ëe naj bi imelo 40 tisoË kubiËnih metrov prostora, vanj bi skladi?Ëili za ?est milijonov kubiËnih metrov plina pod pritiskom 150 do 170 barov. Za skladi?Ëe so izdelali predinvesticijsko zasnovo. S tem skladi?Ëem bi v TEB proizvajali cenej?o elektriËno energijo, ki bi pokrivala tudi konice. Čistilna naprava TET raste TE Trbovlje je 36. leto svojega obratovanja zaËela s poskusnim kurjenjem prvih 40 ton lesne bio-mase v razmerju 1:10 z zasavskim premogom. Na podlagi dobrih rezultatov so nadaljevali kurjenje te me?anice po konËanem remontu. V prihodnje bi radi deset odstotkov elektriËne energije iz te elektrarne pridobili s kurjenjem biomase. Od maja naprej so v termoelektrarni potekala fiziËna dela na 15,2 milijona evrov vredni Ëistilni napravi. Za to so dobro izkoristili poletni remont, ko so zamenjali dimne kanale, ki so bili namenjeni odvodu dimnih plinov iz 125 MW enote v dimnik. »e bodo dela na tem projektu ?e naprej potekala skladno z naËrti, bo Ëistilna naprava zaËela obratovati sredi leta 2006. Sicer je leto?nji ?esttedenski remont potekal v elektrarni brez posebnosti. Zapletlo pa se je na koncu, kmalu po zagonu bloka, ko je ta ae obratoval in bil vkljuËen v elektroenergetsko omreaje, so se pojavile netesnosti pri drsnih obroËih generatorja. Pu?Ëanje vodika je narekovalo ponovno zaustavitev bloka. Napako so odpravili poljski izvajalci remontnih del v tedni dni. Zagotovo jim je bila vsaj v delno uteho ustrezno pripravljena hrana - v skladu s smernicami dobre higienske prakse -, ki jo od letos priprav- Foto Dušan Jež 9iPllP,lir4l [AELEKTROPRlVREDA Foto Minka Skubic 6 ljajo v TET-ovi posodobljeni kuhinji. Ob obilici vsakodnevnih del jim v TET ni zmanjkalo volje in aelje po izdelavi razvojnih naËrtov termoelektrarne. Kot je videti, v TET ostaja premogovna tehnologija tudi v prihodnje . Za NEK prvo leto petletnega načrta naložb NE Kr?ko je zaËela leto?nje leto kot prvo leto petletnega izvedbenega naËrta investicij v tehnolo?ko posodabljanje objekta, ki je izdelan na podlagi obratovalnih izku?enj, stalnega preverjanja in ohranjanja stanja tehnologije do zadnjega dneva obratovanja. Tako kot doslej bodo tudi v naslednjih petih letih vlagali v Kr?kem po 15 milijonov evrov na leto za stalno posodabljanje objekta. Med veËjimi posegi, ki Ëakajo elektrarno, je zagotovo zamenjava reaktorske glave, predvsem zaradi tveganosti materiala te glave. Spomladi se je v Kr?kem zaËela zamenjava s hrva?ke strani. Po volitvah v sosednji draavi so zamenjali vodstvo HEP in namesto Iva »oviËa in dr. Enca Ti-relija sta bila imenovana mag. Kaaimir VrankiE in Ante Despot, oba nova Ëlana uprave HEP-a. Kaaimir VrankiE je postal novi predsednik nadzornega sveta NEK. Novembra pa je HEP zamenjal ?e svojega Ëlana v upravi NEK. Namesto dr. Vladimira Je-laviEa je bil imenovan Hrvoje PerhariE, nekdanji tehniËni direktor elektrarne. Glede na vedno bolj polno zaËasno skladi?Ëe NSRAO za ograjo NEK, je bil po- Na splo?no zadovoljstvo vseh je bila 10. oktobra po trinajstih letih prekinitve iz posebnega centra vodenja v Zagrebu ponovno vzpostavljena povezava dveh elektroenergetskih sinhronih con. Pomembno vlogo pri tem je imela skupina za sinhronizacijo na Ëelu z mag.Milanom Jev?enakom iz Elesa (prvi z desne) in mag.Ivico Toljanom iz HEP-a (drugi z desne). Agencija RAO je po prvi prostorski konferenci novembra v zaËetku decembra razposlala po slovenskih obËinah povabilo k sodelovanju pri ume?Ëanju NSRA v prostor. ObËani Dola so si v velikem ?tevilu ogledali Centralno skladi?Ëe za radioaktivne odpadke v Brinju in se na lastne oËi in u?esa prepriËali o varnosti tovrstnih skladi?Ë in s tem povezano podporo vodstvu obËine Dol, ki se je med prvimi zanimala za lokacijo tega prepotrebnega skladi?Ëa. Foto Minka Skubic Sredi septembra je na Kanalskem Vrhu, kjer bo bodoče akumulacijsko jezero, predsednik vlade mag. Anton Rop položil temeljno ploščo za črpalno elektrarno Avče s 175 MW in letno proizvodnjo 426 GWh predvsem vršne energije. Konec leta so začeti s pripravljalnimi deli in čez štiri leta bo naš sistem bogatejši za največjo črpalno hidroelektrarno pri nas. memben dogodek za elektrarno aprila obravnavan in junija potrjen program razgradnje in odlaganja NSRAO in izrabljenega jedrskega goriva na meddraavni komisiji za NEK. Recenziran, 350 milijonov evrov vreden program, sta pozneje potrdila tudi slovenska vlada in pred nedavnim tudi hrva?ki sabor. Prvenstveno je bil narejen kot podlaga za zbiranje sredstev v sklad za razgradnjo. Jeseni je bil, prehodno letos po petnajstih mesecih, 27-dnevni remont elektrarne. Odslej bo gorivni ciklus 18-meseËni. Razen rednih remontnih del in uvedbe okrog 30 tehnolo?kih novosti, drugih posebnosti tokrat ni bilo. Živahna vlaganja v distribucijska omrežja V zaËetku leta 2004 je mag. Janez KopaË, minister za okolje, prostor in energijo, izdal soglasje k razvojnim naËrtom podjetij za elektro prenos in distribucijo. V distribuciji so v tem letu potekala aivahna investicijska vlaganja, usmerjena predvsem v obnovo in gradnjo omreaij, ki naj bi dolgoroËno zagotovila ?e kakovostnej?e obratovanje. Na tem podroËju so bili pomembni tudi drugi cilji, ?e zlasti zado?Ëanje potreb po energiji, ugotavljanje nadome?Ëanja energentov, upo?tevanje potreb, zahtev in drugih posebnosti odjemalcev, poveËanje zanesljivosti obratovanja, dvig kakovosti storitev in napetosti, upo?tevanje okoljskih zahtev, Foto Minka Skubic poveËanje zanesljivosti obratovanja itd. Cilji razvojnih naËrtov distribucijskih podjetij so bili tudi leta 2004 usmerjeni v izpolnitev standardov kakovosti elektriËne energije. V ta namen so distribucijska podjetja zaËela razvijati omreaja in sisteme, s katerimi je mogoËe spremljati in vrednotiti kakovost na najvi?ji zahtevani ravni. Novi izzivi na trgu z električno energijo Sredino leta 2004 so v distribuciji najbolj zaznamovale spremembe na podroËju tarifnega sistema, ki jih uvajajo Novela energetskega zakona, Uredba o tarifnem sistemu za prodajo elektriËne energije in Sklep o doloËitvi cen za dobavo elektriËne energije za gospodinjske odjemalce. S temi kljuËnimi dokumenti so se po 1. juliju za vsa distribucijska podjetja odprli veliki izzivi, predvsem odnos do regulatorja, nova metodologija doloËanja cen, uËinkovit benchmarking, uskladitev krmilnih naprav odjemalcev z novimi Ëasi VT/MT, obvladovanje velikega ?tevila novih upraviËenih odjemalcev, obvladovanje novih procedur na trgu elektriËne energije ter dopolnjevanje in izbolj?evanje storitev na trgu. Poleg tega so se na trgu elektriËne energije pojavili ?e drugi momenti, kot so uvoz in izvoz, cene na trgu, sklepanje novih pogodb in drugo. Omenjenim novostim in izzivom so letos v vseh petih distribucijskih podjetjih namenili kar naj- veËjo pozornost in na tem podroËju tudi praktiËno uresniËevali vse zastavljene naloge. Kakovostni preskok na modro energijo Med leto?njimi novostmi v distribuciji posebej omenimo tudi projekt Modra energija. Gre za novo blagovno znamko, ki jo je avgusta zasnoval Holding Slovenske elektrarne (HSE) v sodelovanju z distribucijskimi podjetji. Modra energija je elektriËna energija, proizvedena iz obnovljivih in do narave prijaznih virov. Pri njeni proizvodnji se ne porabljajo dragocena fosilna goriva, prav tako pa ne obremenjuje okolja s toplo-grednimi plini, ?kodljivimi emisijami ali radioktivnimi odpadki. Ta energija prihaja iz slovenskih hidroelektrarn in je v sodelovanju s HSE certificirana po strogih okoljskih kriterijih mednarodne orgnizacije RECS. V skladu s temi standardi mora imeti vsaka elektrarna tako imenovano obnovljivo deklaracijo, ki vsebuje podrobne podatke o proizvedeni energiji. Modra energija je pomembna tako za hidroelelektrar-ne in distribucijo, po drugi strani pa tudi za odjemalce elektriËne energije, ki lahko sami izberejo oziroma doloËijo ekolo?ko kakovost elektrike, ki jo uporabljajo, in njen izvor. Vse nared za ustanovitev holdinga distribucije V drugi polovici leta 2004 je projektna skupina za pripravo Hol- 7 Leta 2004 so tudi v distribuciji potekale številne dejavnosti na področju investiranja v elektro omrežja. Minister Janez Kopač je jeseni s položitvijo temeljnega kamna spodbudil začetek gradnje nove RTP Litija. Foto Miro Jakomin 8 dinga slovenske distribucije pod vodstvom mag. Andreja ©u?ter?i-Ëa uresniËila vse potrebne korake za ustanovitev HSD. Pripravila je poslovni strate?ki naËrt HSD in ga predstavila SDE Slovenije in drugim poslovnim partnerjem. Poleg tega je pripravila tudi ustanovitveni akt in druge potrebne podlage ter vse dokumente posredovala vladi RS v nadaljnji postopek. Kot so pred nedavnim poudarili v vodstvu projektne skupine, je najustreznej?i predlog za ustanovitev HSD tisti model, ki so ga pripravili v sodelovanju s strokovnimi ustanovami. S tem konceptom, podprtim z ustreznimi ekonomskimi in pravnimi ?tudijami, se je strinjal tudi SDE Slovenije in drugi vanj vkljuËeni energetski sindikati podjetij. Res pa je, da je Ministrstvo za okolje, prostor in energijo po predstavitvi poslovnega strate?kega naËrta HSD podalo predlog za drugaËno organizacijo, in sicer v obliki javnega hol-dinga, ki naj bi v tem okviru vkljuËeval sistemskega operaterja. Vendar pa se projektna skupina za pripravo HSD s predlogom za ustanovitev javnega hol-dinga ni strinjala. Dejavni tudi sveti delavcev v distribuciji Med leto?nje pomembne dogodke v distribuciji sodi tudi jesensko sreËanje predsednikov svetov delavcev elektrodistribucijskih podjetij, ki je konec oktobra potekalo v Kranju. Udeleaili so se ga Veronika Fermevc-Ban (Elektro Maribor), Sonja Dober?ek (Elektro Celje), Drago Papler (Elektro Gorenjska), Klavdij »uk (Elektro Primorska) in Mitja Fabjan (Elektro Ljubljana). Majda Ko-vaËiË je po pooblastilu uprave podjetja Elektra Gorenjska predstavila nekatere aktualne re-organizacijske, kadrovske in druge vidike delovanja. Predsedniki svetov delavcev pa so se v nadaljevanju pogovarjali o uËinkovitosti svetov delavcev v distribucijskih podjetjih, o poenotenju in izmenjavi izku?enj pri oblikovanju dogovorov pri soupravljanju, o sodelovanju delavskih predstavnikov v organih druab, o medsebojnem obve?Ëanju in skupnih posvetovanjih, o izobraaevanju in usposabljanju za uËinkovito opravljanje soupravljal-skih funkcij itd. Na sreËanju so udeleaenci izrazili interes, da bi tudi v prihodnje nadaljevali tovrstna sreËanja, saj nedvomno sodijo med redke priloanosti za izmenjavo mnenj in izku?enj na podroËju soupravljanja v elek-trodistribuciji. V SEL storili vse, kar je bilo v njihovi moËi Kot je znano, so si v Savskih elektrarnah Ljubljana letos najveË prizadevali za celovito uresniËitev projekta obnove in dogradnje HE Moste. Kljub neugodni referendumski odloËitvi veËine prebivalcev obËine Bled so v vodstvu SEL ?e naprej trdno prepriËani, da je zastavljeni projekt v celoviti vsebinski zasnovi dober. To Foto Miro Jakomin Foto Miro Jakomin Med ?tevilnimi dogodki na sindikalnem podroËju je leta 2004 zelo odmeval tudi podpis dveh aneksov h kolektivnim pogodbam za elektrogospodarstvo in premogovni?tvo. prepriËanje navsezadnje potrjujejo tudi rezultati raziskav, ki so jih v novej?em Ëasu opravile ?tevilne strokovne ustanove. Pred kratkim je vodstvo SEL ponovno opozorilo, da je nujno potreben Ëim prej?nji zaËetek obnove in doin?talacije HE Moste, saj se v delovanju zastarele primarne opreme pojavljajo Ëedalje huj?e teaave, ki ne obetajo niË dobrega. Z informacijo o projektu sanacije in doin?talacije HE Moste in s kritiËnim stanjem primarne opreme na HE se je pred nedavnim seznanil tudi nadzorni svet Savskih elektrarn Ljubljana in vodstvu podjetja SEL naloail, da nadaljuje vse dejavnosti za ohranitev energetske proizvodnje in iskanje novih moanosti za izvedbo omenjenega projekta. Poleg omenjenega projekta so se letos v Savskih elektrarnah Ljubljana precej ukvarjali tudi z obnovo HE Medvode in uresniËili velik del zastavljenih nalog. Z uresniËitvijo tega projekta bosta oba agregata obnovljena, moË bo po- Predstavniki podjetja Elektro Gorenjska so septembra skupaj z ministrom za okolje, prostor in energijo odkrili spominsko plo?Ëo na stavbi HE Sava v Kranju, kjer je pred 110 leti prva aarnica v Kranju razsvetlila MajdiËev mlin. 9 Foto Miro Jakomin Na jesenskem sreËanju predsednikov svetov delavcev elektrodistribucijskih podjetij so se v Kranju veliko pogovarjali o problemih, ki so v marsiËem skupni vsem distribucijskim podjetjem. 10 veËana za 30 odstotkov, proizvodnja se bo poveËala za 10 odstotkov, agregati iz HE bodo daljinsko vodeni. Sicer pa so v Savskih elektrarnah Ljubljana v okviru obnove obstojeËih HE tudi letos veliko prispevali k varstvu okolja in ne nazadnje tudi k poveËanju proizvodnje zaradi poveËanih izkoristkov naprav. SDE izpolnil veËidel zadanih nalog In s katerimi poglavitnimi dejavnostmi se je letos ukvarjal Sindikat delavcev dejavnosti energetike Slovenije? SDE Slovenije je dejavno sodeloval s projektno skupino za pripravo Holdinga slovenske distribucije. UresniËil je vrsto nalog na podroËju usklajevanja podjetni?kih kolektivnih pogodb z novo delovno zakonodajo. Intenzivno si je prizadeval za uveljavitev temeljne plaËne politike, da bi zadraal dogovorjena razmerja med plaËami v elektrogospodarstvu in plaËami v Republiki Sloveniji. Uspe?no se je angaairal v postopkih zunajso-dne poravnave za tiste delavce distribucijskih podjetij, ki so se odloËili, da premalo izplaËane plaËe vloaijo v notranji odkup delnic. Sodeloval je pri sprejemanju novega energetskega zakona in socialne partnerje opozoril na potrebo po enakopravnem sodelovanju in rednem obve?Ëanju. Pridruail se je zahtevam industrijskih sindikatov, ki so pod okriljem ZSSS uresniËili veË odmevnih akcij oziroma protestov, s katerimi so pospe?ili obnovo socialnega dialoga na panoani ravni. Na podlagi novega plaËne-ga dogovora med socialnimi par- tnerji je avgusta z ministrom Janezom KopaËem podpisal dva aneksa h kolektivnim pogodbam za elektrogospodarstvo in premogovni?tvo. Novembra je sodeloval na 2. strate?ki konferenci skupine Holdinga Slovenske elektrarne, na kateri so predstavili kakovostne poslovne programe druab, ki delujejo v okviru Holdinga Slovenske elektrarne. Poleg omenjenih dejavnosti je SDE tudi letos precej sodeloval z energetskimi sindikati Madaarske, Avstrije, Slova?ke, »e?ke, Hrva?ke, Srbije in drugimi sindikati. Sicer pa so sindikalisti predstavili celovitej?i pregled leto?njih dejavnosti na konferenci SDE Slovenije, ki je potekala sredi decembra v Osilnici ob Kolpi. Brane JanjiE Minka Skubic Miro Jakomin ^ •S is .** OVEMBRSKA PORABA SPET POSKO Povpra?evanje po elektriËni energiji se je predzadnji leto?nji mesec znova poveËalo, saj je odjem iz prenosnega omreaja novembra dosegel milijardo 79,2 milijona kilovatnih ur, kar je bilo za 5,3 odstotka veË kakor v istem Ëasu lani. Poraba je bila veËja pri obeh spremljanih skupinah, saj so neposredni odjemalci iz omreaja prevzeli 239,9 milijona kilovatnih ur oziroma za dobre tri odstotke veË kakor novembra lani, za ?est odstotkov pa je bil veËji tudi odjem distribucijskih podjetij, ki so skupaj enajsti leto?nji mesec prevzeli 839,3 milijona kilovatnih ur. NajveËje povpra?evanje po elektriki je bilo doseaeno 30. novembra, ko je dnevni konzum dosegel 40.342 MWh, najmanj pa je bil elektroenergetski sistem obremenjen na prazniËni dan, to je 1. novembra, ko je dnevna poraba zna?ala le 27.141 MWh. november 2003 november 2004 [] NEPOSREDNI [] DISTRIBUCIJA [J SKUPAJ LEKTRARNE ©E NAPREJ S POLNO MO Kljub poveËanemu povpra?evanju novembra ni bilo teaav z oskrbo z elektriËno energijo, saj so precej nad priËakovanji obratovale tudi domaËe elektrarne, ki so skupaj v omreaje poslale milijardo 207,2 milijona kilovatnih ur elektriËne energije in tako lanske primerjalne rezultate presegle za 17,4 odstotka. Dejansko doseaeni proizvodni rezultati so bili tudi za 7,5 odstotka nad priËakovanji, zapisanimi v leto?nji elektroenergetski bilanci. K tako dobrim proizvodnim rezultatom so letos precej prispevale ugodne hidrolo?ke razmere, saj je bilo v koritih najveËjih slovenskih rek tudi novembra veliko vode, tako da je prispevek hidroelektrarn k skupni proizvodni bilanci zna?al 340,3 milijona kilovatnih ur, kar je bilo za dobrih pet odstotkov nad lanskimi rezultati. GWh rTI 1 i—t~b \rf* l* 11 ~~M 1 1 1 1 __ DEM SEL SENG NEK TE© TET TE-TOL TEB D november 2003 D november 2004 * upo?tevana je celotna proizvodnja NEK * TEB - topla rezerva v sistemu B KONCU LETA VENDARLE DVOODSTOTNA RAS SodeË po podatki za prvih leto?njih enajst mesecev lahko ob koncu leta 2004 vendarle priËakujemo dvoodstotno rast porabe na letni stopnji, saj je bilo do zaËetka decembra iz prenosnega omreaja prevzetih ae 11 milijard 263,1 milijona kilovatnih ur elektriËne energije oziroma za 219,2 milijona veË kakor v istem lanskem primerjalnem obdobju. Glede na to, da je december tradicionalno tudi energetsko bolj porabni?ki mesec, bistvenega zniaanja letne stopnje rasti ni priËakovati, kar z drugimi besedami pomeni, da se dolgoroËne napovedi o 1,5- do 2-odstotni stopnji letne rasti porabe Ëedalje bolj potrjujejo tudi v vsakdanji praksi Sicer pa proizvodni podatki za celotno enaj-stmeseËno obdobje potrjujejo dobre meseËne rezultate. Tako smo iz domaËih virov do zaËetka decembra zagotovili ae 12 milijard 259,2 milijona kilovatnih ur elektriËne energije, kar je bilo za 9,8 odstotka veË kakor v istem Ëasu lani in tudi za 7,2 odstotka veË, kakor je bilo sprva naËrtovano. GWh 1200 900 600 300 um n november 2003 november 2004 H PROIZVODNJA O PORABA H UVOZ [J IZVOZ 11 .....llMiWMHH« BOSTANJU INTENZIVNO PO ZASTAVLJENEM NAČRTU Kako je leta 2004 potekala gradnja HE Boštanj? Kot je v prvi polovici decembra pojasnil vodja gradnje Miran Zgajner, z intenzivno gradnjo hidroelektrarne izpolnjujejo zastavljene cilje. »V začetku je bilo mnogo vprašanj, ali bo gradnja HE Boštanj potekala po zastavljenem terminskem načrtu. Dela na gradbišču pa dokazujejo, da dosegamo vse zastavljene vmesne roke.« Med letošnjimi najpomembnejšimi deli na gradbišču HE Boštanj je omenil naslednje: 1. marca so končali prvo prelivno polje, 15. maja so končali gradbena dela v zadnjem petem prelivnem polju, 26. maja so pridobili gradbeno dovoljenje za gradnjo akumulacijskega bazena, 8. junija so začeli gradnjo akumulacijskega bazena, 26. julija so končali gradnjo vseh treh pretočnih traktov agregatov, 20. septembra so začeli montažo segmentne zapornice z zaklopko v prvem prelivnem polju, 8. oktobra so zgradili gradbeni del strojnice do višine žerja-vove proge, 11. oktobra so začeli montažo žerjavove proge in nato montažo mostnega žerjava, 19. novembra so začeli montažo strehe na strojnici, 10. decembra pa so opravili transport prvega predvodilnika iz tovarne na gradbišče, nato pa je sledila montaža prve turbine. Za dosego zastavljenih ciljev so bila potrebna tudi intenzivna gradbena dela in dobava turbinske, generatorske in hidromehan-ske opreme, opravili pa so še več drugih del. Do konca leta 2004 naj bi končali še montažo mostnega dvigala v strojnici za transport večjih delov opreme in izvedli ustrezni prevzem dvigala ter opravili še nekatera druga dela. Pred kratkim so pokrili tudi streho strojnice, da bodo lahko pozimi v notranjosti nemoteno izvajali montažo turbinske, generatorske, elektro in druge opreme. »Optimistično lahko gledamo tudi v prihajajoče leto, saj so podpisane tudi vse pogodbe za dobavo elektro opreme ter za izvedbo montaže vse dobavljene opreme. Za začetek obratovanja HE Boštanj pa ni dovolj samo pravočasno končana gradnja jezovne zgradbe, temveč mora biti pravočasno končan tudi akumulacijski bazen. Potekajo intenzivna dela, saj morajo biti urejene vse brežine na levem in desnem bregu Save. V tem času je treba izkoristiti tudi manjše pretoke Save, ki nastopijo v zimskih mesecih,« je povedal Zgajner. Menil je tudi, da bodo za izpolnitev zastavljenih ciljev pri gradnji HE Boštanj potrebna še nadaljnja velika prizadevanja in sodelovanje med vsemi udeleženci. Miro Jakomin ACELI PRIPRAVLJALNA DELA ZA ČHE AVČE Po septembrski slovesni položitvi temeljnega kamna na Avškem Kuku ob robu Ban-ške planote so v začetku decembra v Novi Gorici slavnostno podpisali pogodbo za začetek pripravljalnih del. Podpisnika sta bila Vladimir Gabrijelčič, direktor Soških elektrarn, in Dušan Cernigoj, direktor Pri-morja Ajdovščina. V okvir podpisanih pogodbenih del sodi zgraditev dostopnih cest s podpornimi zidovi, most čez potok Avče in ureditev platoja za vso potrebno infrastrukturo. Vrednost teh del znaša 510 milijonov tolarjev. Nadzor nad gradnjo elektrarne Avče bo opravljala družba HSE In- Foto Miro Jakomin Del gradbišča HE Boštanj. vest s poslovno enoto v Novi Gorici. Gradbena operativa Primorja Ajdov?Ëina pa bo zaËela pripravljalna dela za gradnjo na?e prve Ërpalne hidroelektrarne ?e decembra in dela konËala do konca aprila prihodnjega leta. Minka Skubic RVE POGODBE ZA NA»RTOVANJE PPE KIDR»EVO V zaËetku decembra je bila podpisana pogodba o ustanovitvi druabe z omejeno odgovornostjo, Plinsko parna elektrarna, d. o. o., KidriËevo, ki bo naËrtovala gradnjo 800 MW plinsko-parne elektrarne v KidriËevem. Lastniki druabe so Holding Slovenske elektrarne, d. o. o. - HSE (45 odstotkov), Verbund (40 odstotkov) in Ta-lum, d. d. (15 odstotkov), direktor pa Brane Koauh. Hkrati je bila danes podpisana tudi sindikatna pogodba, ki ureja odnose med partnerji v projektu. Gradnja plinsko-parne elektrarne v KidriËevem je eden izmed projektov, ki je bil obravnavan ae na prvi strate?ki konferenci skupine HSE novembra 2003 in za katerega so partnerji aprila letos podpisali pismo o nameri. Gre za podobno elektrarno, kot jo namerava Verbund pribliano soËasno zgraditi v Mellachu na avstrijskem ©tajerskem. V elektrarno bo, Ëe se bo njena gradnja pokazala kot upraviËena, vgrajena najmodernej?a oprema, ki bo zagotavljala nizke emisije NOx, prav tako pa bodo zaradi uporabe zemeljskega plina kot goriva ustrezno nizke emisije CO2, kar ustreza tudi mednarodnim merilom okoljsko prijaznega obratovanja, h katerim Slovenijo zavezuje Kyotski protokol. Ocenjena investicijska vrednost projekta je 400 milijonov evrov, partnerji pa ga bodo financirali sorazmerno glede na lastni?ke deleae. V pripravljalni fazi, ki bo trajala do leta 2007, bo na podlagi ustreznih ?tudij sprejeta odloËitev o gradnji elektrarne oziroma bo ta odloËitev zavrnjena. »e bo odloËitev sprejeta, bo gradnja elektrarne potekala od leta 2007 do 2009. Služba komuniciranja HSE OLDING SLOVENSKE ELEKTRAR VBO©TANJ PRISPEL PREDVODILNIK ZA 1. AGREGAT Na gradbišče HE Boštanj je v noči z 10. na 11. december prispel predvodilnik za 1. agregat te elektrarne. Gre za skupno približno 60 ton težko varjeno kovinsko konstrukcijo velikih dimenzij, ki so jo izdelali v ljubljanskem Litostroju. Predvodilnik pomeni glavni nosilni element turbine, na katerega se v gorvodnem delu pritrdi hruška z generatorjem, na dolvo-dnem delu pa vodilniški mehanizem in gonilnikov obroč, v katerem se bo vrtel 4-lopatični gonilnik. Z vgradnjo predvodilnika se praktično začne zahtevna in strojniško precizna montaža turbine. S stališča koordinacije del je bila to zahtevna naloga, saj je bilo treba pravočasno in usklajeno povezati dela več izvajalcev na gradbišču. Tako so bila v predvidenem roku, do 10. decembra, končana gradbena dela ter dostavljeno, zmontirano in predano v uporabo mostno dvigalo v strojnici. Ze naslednji dan, 11. decembra, je na gradbišče prispel predvodilnik za 1. agregat. Zaradi izrednih dimenzij - dolžine 16 metrov, širine 8 metrov in višine 3 metre - in teže tovora je bilo treba pravočasno zagotoviti ustrezno ureditev gradbišča za transport in manipulacije z dobavljeno opremo. Štirinajstega decembra je bilo opravljeno spuščanje predvodilnika na predvidene temelje v strojnici. Zahtevna koordinacija je bila izpeljana skladno s predvidenim terminskim načrtom. Iz pregleda stopnje gotovosti del dobavitelja turbinske in hidromehanske opreme pa lahko povzamemo, da tudi izdelava v tovarni poteka po terminskem načrtu. Z montažo predvodilnika se začenja montaža turbinske opreme na HE Boštanj, ki se bo naslednje leto intenzivno nadaljevala, saj bo do- hflvti njislffliiifon lH-fflvrifliliiil» ji i.n a&rwat 2 že čez mesec dni. Druga oprema za turbine bo sledila terminskemu načrtu. Septembra 2005 bo izvedeno prvo poskusno vrtenje turbine in nadaljevalo se bo testiranje opreme, aprila 2006 pa bo elektrarna začela poskusno obratovati. Služba komuniciranja HSE 13 14 OGODBA O NAKUPU MHE CERŠAK ČEDALJE BLIŽE V Dravskih elektrarnah Maribor so 13. decembra podpisali predpogodbo za nakup male hidroelektrarne Ceršak z naslednjimi prodajalci: Paloma tovarna lepenke Ceršak, d. d., Paloma - Sladkogorska tovarna papirja, d. d. in Paloma - Horgen tovarna higienskih papirjev, d. o. o. Danilo Set, direktor Dravskih elektrarn Maribor, je po podpisu pogodbe povedal: »Dravske elektrarne Maribor so vodilni hidroenergetski sistem v Sloveniji, saj s svojimi zmogljivostmi pokrijejo več kakor četrtino vseh slovenskih potreb po električni energiji. Tak položaj so si zagotovile z učinkovito izrabo obnovljivih energetskih virov na okolju prijazen način ter naložbami v razvoj in posodobitev. Naša konkurenčna prednost na elektroenergetskem trgu se izraža tudi v prilagodljivosti zahtevam trga. Zato so za družbo zanimivi tudi manjši sistemi, kamor nedvomno sodi mala hidroelektrarna Ceršak. S tega vidika je za DEM mala hidroelektrarna Ceršak zanimiva naložba. Računamo, da bo pogodba o nakupu MHE Ceršak sklenjena najpozneje v šestih mesecih.« Aljasa Bravc GENCIJA RAO Predzadnjo novembrsko nedeljo je Agencija za radioaktivne odpadke že tretje leto zapored odprla za javnost Centralno skladišče za radioaktivne odpadke v Brinju pri Ljubljani. V tem skladišču so shranjeni odpadki iz industrije, medicine, raziskovalne dejavnosti in širše javne uporabe. Trenutno je v njem 70 kubičnih metrov radioaktivnih odpadkov, ki so spravljeni v sodih kot zaprt vir in kot posebni odpadki. Poleg skladišča si obiskovalci ogledajo tudi razstavni prostor jedrske tehnologije. Doslej se je na dan odprtih vrat odzvalo okrog 80 okoliških prebivalcev. Letos pa je bilo na sončno nedeljsko popoldne v Brinju kar več kakor dvesto obiskovalcev. Razlog za to je bila tudi prva prostorska konferenca za državni lokacijski načrt za odlagališče nizko in srednje radioaktivnih odpadkov nekaj dni pred tem. Na njej je predstavnik občine Dol pri Ljubljani ponudil možnost, da občina sodeluje v postopkih iskanja lokacije za gradnjo odlagališča nizko in srednje radioaktivnih odpadkov v Sloveniji. Obiskovalci si ogledujejo skladišče Foto Minka Skubic Pobuda predstavnika občine je namreč sprožila odziv lokalnega prebivalstva in nekaterih sosednjih občin, čeprav občina Dol uradno še ni dala ponudbe. Te so v Agenciji RAO začeli zbirati dva tedna za tem - v začetku decembra, ko je agencija pisno povabila občine v državi k sodelovanju pri umeščanju odlagališča NSRAO v prostor. Na podlagi prijav bo Agencija RAO v tistih lokalnih skupnostih, ki se bodo odzvale na njeno povabilo, poleg tehnično okoljskih ocen opravila tudi ocene družbenih vidikov uresničljivosti prijave, kar naj bi se začelo v prvi polovici naslednjega leta. Šele tedaj se bo videlo, ali lokacija v občini, ki bo formalno ponudila sodelovanje v postopku, ustreza tako glede tehničnih, okoljskih in družbenih vidikov oziroma družbene sprejemljivosti. Minka Skubic Vpeljava ekoloških kontejnerjev V sklopu projekta vzpostavitev Sistema ravnanja z okoljem v družbi Eles je bila v zaËetku aprila v enoti Elektroprenos Ljubljana - RTP 400/220/110 kV BeriËevo izvedena zaËetna ocena ravnanja z okoljem. Ker je ta postaja najveËja in ker se na njeni lokaciji izvajajo praktiËno vse dejavnosti, znaËilne za druabo Eles, je bil namen ocene analizirati trenutno stanje sistemskih elementov ravnanja z okoljem in zbrati temeljne informacije o vplivih na okolje, ki bodo sluaili kot izhodi?Ëe za nadaljnjo graditev sistema. Nastopili so meseci trdega dela, ko je bilo treba, ne samo fiziËno, temveË tudi miselno in papirno pripraviti ljudi in objekte do ravni, ko smo lahko mirni priËakovali zunanjo certifika-cijsko presojo poobla?Ëene institucije BVQI. V okviru priprav na zunanjo presojo je Elektroprenos Ljubljana organiziral tudi izobraaevanje za zaposlene na temo Ravnanja z nevarnimi snovmi. Podjetje IMS Aditoil iz Ljubljane, ki se v Sloveniji ukvarja s sredstvi za vpijanje nevarnih kemikalij in ogljikovodikov (razna olja, bencini ...) med drugimi svojimi izdelki ponuja tudi ekolo?ke kontejnerje, ki omogoËajo hitro in uËinkovito intervencijo ob nepriËakovanem razlitju nevarnih snovi. Opremljenost elektroenergetskih objektov Elesa z ekolo?kimi kontejnerji je eden od ukrepov za zmanj?evanje vplivov na okolje, ki nam jih nalagajo zahteve standarda ISO 14001. Prijazni demonstratorki iz omenjenega podjetja Janja LopatiË in Polona ©inigoj sta nam na praktiËnem primeru oljnih madeaev na betonu prikazali uporabo sredstev iz ekolo?kega zabojnika in njihov uËinek. Nato smo v kratkem pogovoru ugotovili, da je tak naËin izobraaevanja zaposlenih - praktiËni prikaz uporabe in delovanja sredstev - veliko koristnej?i od suhoparnih predavanj, kjer se dobr?en del navzoËih ae po desetih minutah neuspe?no bori s spancem. Z vkljuËevanjem tujih izvajalcev del in storitev, dobaviteljev in poslovnih partnerjev (izobraaevanja, komuniciranje, obve?Ëanje ... ) dosegamo uresniËevanje okoljske politike, ki smo si jo zaËrtali v podjetju. Vsem zaposlenem nam je z na?im delom uspelo sestaviti mozaik na temo ISO 14001 in konËna slika so zgledno urejeni objekti, ki so uspe?no prestali certifikacijsko presojo. V veliko zadovoljstvo in ponos vsem zaposlenim v EP Ljubljana je bila ocena zunanjega presojevalca na lokaciji RTP BeriËevo, in sicer da je zadovoljstvo opravljati presojo v tako urejenem in pripravljenem objektu. Jože Senear JJAN STANEK NA »ELU ZDRUAENJA EUROPEX Mag. Damjan Stanek, direktor druabe Borzen, d. o. o., slovenske borze elektriËne energije, je bil na zasedanju v Amsterdamu 7. decembra izvoljen za predsednika zdruaenja evropskih energetskih borz EuroPEX. V skladu s statutom zdruaenja se predsedstvo vsaki dve leti zamenja po naËelu rotacije med Ëlani upravnega odbora. Mag. Damjan Stanek je na mestu predsednika zdruaenja nasledil glavnega direktorja nizozemske APX Group, Berta den Oudena. Ob imenovanju je mag. Stanek napovedal, da je prvi cilj njegovega mandata nadaljevanje izbolj?evanja integracije evropskih energetskih trgov in poudaril, da integracija zahteva dobro sodelovanje in harmonizacijo med vsemi udeleaenimi stranmi: borzami, sistemskimi operaterji prenosnih omreaij in tranimi udeleaenci. Nekdanji predsednik Bert den Ouden pa je ob predaji funkcije povedal, da sta bili zadnji dve leti zelo zanimivi, posebej z vidika veËje internacionalizacije trga elektriËne energije, in svojemu nasledniku zaaelel vse najbolj?e v prihajajoËem obdobju. DrugaËe ima zdruaenje evropskih borz elektriËne energije EuroPEX trenutno devet Ëlanov in zastopa interese borzno organiziranih trgov elektriËne energije upo?tevajoË razvoj evropskega regula-tornega okvira za trgovanje z energijo in energenti. Zdruaenje hkrati pomeni tudi prostor za strokovne razprave o vseh aktualnih vpra?anjih na evropski ravni. Borzen 15 ELEKTRO PRIMORSK PODBUDEN ODZIV ŠTIPENDISTOV Pod geslom: »Pravica in dolžnost sta kot palmi, ki ne dasta plodu, če nista druga zraven druge,« je Elektro Primorska, d. d., v letošnjem decembru organiziralo tradicionalno srečanje štipendistov družbe. V prepričanju, da je doslednost tista, ki nam da možnost izpolnitve gornjega izreka, smo se odločili, da bomo tudi letos našim štipendistom posvetili nekaj časa. Med nas smo jih povabili 10. decembra. Posebno težo je srečanju dala predstavitev informacijskega sistema v Elektro Primorski, ki jo je pripravil mag. Zvonko Toroš, direktor tehničnega sektorja. Prikazan je bil razvoj informacijskega sistema v Elektru Primorska, d. d., in podsistemi IIS, kar je bilo za naše štipendiste zelo zanimivo, saj so v grobem dobili vpogled v delovanje družbe na vseh področjih dela. Med pogostitvijo je bila izrečena javna pohvala štipendistom, ki so v preteklem študijskem letu dosegli najboljše rezultate in prejeli priznanja na raznih tekmovanjih. Z močnim aplavzom je bil nagrajen Jurij Jurše, ki je letos končal študij na VII. stopnji - univerzitetni program in za diplomsko delo prejel Prešernovo nagrado. Skratka, odziv štipendistov je bil tudi letos velik, kar nam je prav gotovo spodbuda, da v prihodnje ne bomo pozabili na ta že tradicionalna srečanja, nasprotno, skušan jih bomo še obogatiti. Boža Petrovčič S srečanja štipendistov Elektra Primorska. 16 Foto arhiv Elektra Primorska ELEKTRO MARIBOR 50 SE IZLOČILI ALI SE ŠE BODO? Kot je 2. decembra decembra zapisal časnik Finance, »je Holding Slovenske elektrarne (HSE) v torek na poziv skupščine gospodarskega interesnega združenja (GIZ) za distribucijo iz svoje bilančne skupine izločil Elektro Maribor«. Ker nas je novica presenetila, smo za pojasnilo, da ne bi nekritično povzemali po dnevnem časopisju, zaprosili Tomaža Orešiča, člana uprave Elektra Maribor. Kaj je botrovalo omenjeni odločitvi podjetja Elektro Maribor? Zanimalo nas je tudi, kako so se v tem podjetju pripravili na spopad s tujo konkurenco. Pričakovanega odgovora sicer nismo prejeli, smo pa na omenjeno trditev v časniku Finance 3. decembra zasledili naslednji odmev predstavnice za odnose z javnostjo HSE: »Ta navedba ne drži: HSE je namreč od družbe Elektro Maribor prejel pisni zahtevek o izstopu iz bilančne skupine HSE, in sicer s 1. januarjem 2005. Torej bo izstop Elektra Maribor iz bilančne skupine HSE, če bo do njega seveda prišlo, izveden prostovoljno.« Miro Jakomin ELEKTRO PRIMORSKA RUZBA E3 PREVZELA TUDI ALTERNATIVNE VIRE Konec novembra je v upravni stavbi Elektra Primorska potekal strokovni seminar o izkoriščanju sončne energije za proizvodnjo električne energije s pomočjo fotona-petostnih sistemov, ki ga je ob podpori Elektra Primorska uspešno izvedla Fakulteta za elektrotehniko v Ljubljani. Na tem seminarju, ki je potekal v okviru evropskega projekta Soltrain (del evropskega programa Altener), so prof. dr. Marko Topič z Elektrotehniške fakultete v Ljubljani, Franko Nemac iz Agencije za prestrukturiranje energetike in drugi ugledni predavatelji predstavili vrsto tehničnih, ekonomskih, ekoloških in socialnih vidikov fotovol-tatike. Udeleženci - predvsem iz energetskih, okoljevarstvenih in drugih ustanov, ki se ukvarjajo s problematiko obnovljivih virov energije - so se seznanili s trenutnim stanjem fotovoltaike doma in v svetu, s prednostmi in slabostmi fotonapetostnih sistemov in z drugimi aktualnimi temami na tem področju. Kot so povedan predstavniki Elektra Primorska, so z ustanovitvijo družbe E3 (ekologija, ekonomija, energija) iz- polnili evropsko direktivo o loËevanju dejavnosti prenosa elektriËne energije od drugih tranih dejavnosti. Poleg prodaje elektrike v Italijo je nova druaba prevzela tudi upravljanje in razvoj alternativnih virov energije, kamor sodi tudi izkori?Ëanje sonËne energije za proizvodnjo elektrike. Kot smo ?e izvedeli, se za vstop v hËerinsko podjetje E3 v zadnjem Ëasu zanima druaba Istrabenz energetski sistemi. Miro Jakomin EMV OSLEJ TUDI IN©TITUT S CERTIFIKATOM KAKOVOSTI Tradicionalno novoletno sreËanje Elektro-in?tituta MilanVidmar v ljubljanskem Cankarjevem domu je letos potekalo malo drugaËe, saj se je druaabno sreËanje zaËelo s podelitvijo certifikata ISO 9001 : 2000. Kot je bilo povedano v uvodu, je pojem kakovosti teako opredeliti, zato si ga v vsakdanjem aivljenju posku?amo razlagati na razliËne naËine. Da bi presegli tak naËin razlage, so se organizacije v zadnjih desetih letih odloËile za skupno pojmovanje sistema vodenja kakovosti, ki je opisana v standardu ISO 9001. Kot je v svojem nagovoru navzoËim poudaril direktor In?tituta Milan Vidmar prof. dr. Maks Babuder, so sistem kakovosti in z njim predpisani mednarodni standardi poslovanja rasli skozi zgodovino in se oblikovali predvsem na drugih podroËjih. Kljub temu pa je tudi Elektroin?titut Milan Vidmar bil ves ta Ëas ena od vodilnih organizacij na podroËju vodenja kakovosti, kar je izkazoval tudi z zahtevnimi deli pri graditvi elektroenergetskih objektov, predvsem pa je s svojim znanjem prispeval pri gradnji in delovanju nuklearne elektrarne. V zvezi s tem je omenil predstavnika mednarodne jedrske organizacije Jacka Norisa in leto 1976, ko se je zgodba, povezana z vzpostavljanjem sistema kakovosti v elektrogospodarstvu dejansko zaËela v Kr?kem. Kot je povedal prof. dr. Maks Babuder, je bilo takrat prviË v elektrogospodarstvu sploh uporabljeno ime kakovosti in se tudi zaËelo prviË poslovati in izvajati sleherne poslovne dejavnosti pod nadzorom nekega urejenega in naËrtovanega sistema. Uradna podelitev certifikata ISO 9001-2000 zato za In?titut pomeni le zaokroaitev vseh omenjenih dejavnosti v zadnjih desetletjih in potrditev smeri nadaljnjega razvoja v smislu krepitve zahtev s podroËja kakovosti in prepoznavanja zahtev naroËnikov. Prof. dr. Maks Babuder se je ob tej priloanosti zahvalil tudi vsem sodelavcem, ki so vloaili veliko truda in prispevali k temu, da Foto Arhiv EIMV je In?titut tudi formalno potrdil, da posluje v skladu z vsemi zahtevanimi mednarodnimi standardi. Brane JanjiE E»JI POUDAREK RAVNANJU Z ENERGIJO Konec novembra je bila v Bukare?ti slovesnost ob 80-letnici Ëlanstva Romunije v Svetovnem energetskem kongresu (WEC), strokovnem gospodarskem zdruaenju, ki je Foto Minka Skubic Certifikat je direktorju Elektroin?ti-tuta Milan Vidmar, prof. dr. Maksu Babu-dru, podelil predsednik Sveta EIMV Joae ©piler. Natan Ber-not, dobitnik priznanja odliËnosti romunskega komiteja WEC. 17 18 bilo ustanovljeno prav tako pred 80 leti. Med 300 vabljenimi gosti je bil tudi Natan Bernot, generalni sekretar Slovenskega nacionalnega komiteja WEC, ki je imel na proslavi tudi vabljeni referat. Natan Bernot, ki že 30 let sodeluje z WEC, je bil tudi med šestimi dobitniki priznanja odličnosti, ki so jih podelili ob tej priložnosti. Širšemu avditoriju, med katerim so bili tudi najvišji predstavniki družbenopolitičnega in gospodarskega življenja Romunije, je Natan Bernot govoril o svojem pogledu na trenutno energetsko situacijo v svetu. Do predstavljenih pogledov je prišel tudi pri enajstletnem vodenju skupine WEC za Srednjo in Vzhodno Evropo. V uvodnem delu je predstavil svetovni napredek v primerjavi s porabo primarne energije na prebivalca in v primerjavi z bruto družbenim produktom na enoto energije na prebivalca v zadnjih dvajsetih letih. Ugotovil je, da je situacija nevzdržna na globalni ravni, predvsem zaradi različne porabe energije na prebivalca po posameznih državah. Pot iz te situacije je nakazal v pobudi WEC za izdelavo študije mogočih scenarijev ravnanja z energijo. Bernot se tu zavzema za obravnavanje ravnanja z energijo v najširšem pomenu preko transformacije do končne rabe, kajti le s tem pridemo do večje dodane vrednoti, saj je energija delo. Nadalje je v referatu dejal, da je današnje življenje odvisno od sodobne energije -elektrike, dal poudarek na komplementarnosti energije in znanja, dinamiki razvoja, ki ilustrira razvojne cikle, ki jih nobena veda ne obravnava dovolj jasno ali pa jih sploh ne. Prikazal je strukturiranje znanja, ki je potrebno, da lahko gremo naprej, si zastavil vprašanji, kje je človek, ki v sodobnem svetu opravlja delo na temelju znanja, in kdaj ta postane podjetnik. Glede na to, da se je Bernot edini dotaknil globalnih energetskih vprašanj in novega področja razmišljanja, je njegovo predavanje malce zbegalo goste z vseh delov sveta in jim dalo vrsto izhodiščnih točk za diskusijo. Minka Skubic IOMASA V PRECEPU MED ZA IN PROTI Sredi novembra sta Slovenski E-forum, društvo za energetsko ekonomiko in ekologijo, ter Zavod za kulturo dialoga - za in proti v sodelovanju z Umanotero, slovensko fundacijo za trajnostni razvoj, pripravila moderirano razpravo s pomenljivim naslovom »Smo res čez les, če kurimo les?«. O tem zanimivem srečanju, ki je potekalo v Avditoriju Centra Evrope v Ljubljani, smo pisali že v prejšnji številki Našega stika. Tokrat omenimo še nekatere pomembnejše poudarke in ugotovitve iz razprave, ki jo je v celoti povzel Andrej Klemene, tajnik Slovenskega E-foruma. Udeležence srečanja sta z argumenti »za in proti« seznanila dva študenta. Primož Karnar je zagovarjal večjo energetsko izrabo biomase, saj gre za obnovljiv vir energije, ki ga imamo doma v izobilju, njegove količine pa zaradi premajhnega poseka prirasta lesa naraščajo iz leta v leto. Menil je, da bi lahko s povečano energetsko izrabo lesne biomase zmanjšan veliko energetsko odvisnost od fosilnih goriv. Poleg tega bi povečan delež obnovljivih virov energije v končni rabi energije ter prispevali k ohranjanju in odpiranju delovnih mest v gozdarstvu in pripravi lesa. To do okolja prijazno kurivo namreč v obliki sekancev in pelet ne povzroča dodatnih emisij toplogrednih plinov. Temu mnenju pa je ugovarjal Grega Gostečnik in pri tem poudaril, da je les preveč dragocen, da bi ga pretirano kurili. Za zaposlenost, gospodarstvo in okolje je bolje, da ga predelamo v lesne izdelke. Menil je tudi, da imamo v Sloveniji že izkušnje s slabimi projekti ogrevanja na podlagi lesne biomase, ki niso ekonomični. Ce bi država preveč podprla energetsko izrabo lesa, bi s tem ogrozila 25 tisoč delovnih mest v lesno-predelovalni industriji ter negospodarno rabo lesa. Cilje zmanjšanja emisij toplogrednih plinov pa Slovenija lahko doseže z izboljšano energetsko učinkovitostjo ter s povečanjem rabe drugih obnovljivih virov energije. Sicer pa je v nadaljevanju več uglednih strokovnjakov, ki se tako ali drugače ukvarjajo s problematiko biomase in drugih obnovljivih virov, predstavilo različne vidike gospodarjenja z lesom v Sloveniji in njegove končne rabe. Ker je problematika izkoriščanja biomase preveč kompleksna, da bi jo lahko kakor koli poenostavljan, se tudi na tem srečanju ni bilo moč dokopati do enoumnih oziroma črno-belih odgovorov na vprašanje: »Smo res čez les, če kurimo na les?«. Da bi lahko našli bolj poglobljene in struk-turirane rešitve, ki bi optimalno in usklajeno upoštevale tako energetske, okoljske in druge vidike, bo treba tovrstne razprave v prihodnje še nadaljevati. Miro Jakomin GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE BORNICA ZASTOPA USKLAJENE INTERESE Kakšna naj bo vloga gospodarske zbornice? Kot poudarjajo v vodstvu Gospodarske zbornice Slovenije, slovensko gospodarstvo potrebuje močno, strokovno in neodvisno gospodarsko zbornico. Namreč tako, ki za- stopa usklajene interese celotnega gospodarstva in ki bo v imenu gospodarstva strokoven ter objektiven sogovornik z draavo. Slovensko gospodarstvo potrebuje tudi tako zbornico, ki izvaja vrsto infrastruktur-nih pospe?evalnih nalog in javna pooblastila s strani draave. ©e posebej je v tem Ëasu pomembna njena vloga pri internacionalizaciji slovenskega gospodarstva. Glede najnovej?ih razprav o Ëlanstvu pa v vodstvu GZS zanikajo trditev, da obvezno Ëlanstvo v GZS zavira trano gospodarstvo. Pojasnjujejo, da imajo tako zborniËno ureditev, kot jo ima Slovenija, torej z obveznim Ëlanstvom, tudi v NemËiji, Avstriji, Franciji, Italiji, Portugalski, Luksemburgu, GrËiji in v drugih evropskih draavah, kjer pa je trano gospodarstvo zelo dobro razvito. Poleg tega so ?e omenili, da GZS z obveznim Ëlanstvom ni nastala v socialistiËnih Ëasih, temveË ima ugledno veË kakor 150-letno tradicijo, ki je ne bi smeli ru?iti na podlagi premalo premi?ljenih pogledov na vpra?anje povezovanja gospodarstva. Miro Jakomin GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE AZRE©ILI PODPREDSEDNIKA SOTLARJA Po sporoËilu sluabe za komunikacije pri GZS (navajamo del pomembnej?ih vsebinskih toËk) so Ëlani upravnega odbora GZS na novembrski seji podprli prizadevanja zbornice pri odpiranju novih trgov, za vzpostavitev sistema stalnega spremljanja uËinkov zakonodaje na pogoje poslovanja in pri prilagajanju dejavnosti GZS za podporo evropskim zadevam. Poleg tega so sprejeli tudi finanËni naËrt dela GZS za leto 2005, se seznanili z makroekonomskimi izzivi Slovenije po vstopu v Evropsko unijo in ERM2 ter razre?ili podpredsednika Mira Sotlarja. Med kljuËnimi razlogi za svoj predlog je predsednik GZS Joako »uk poudaril potrebo po oblikovanju take vodilne ekipe zbornice, ki se bo lahko uËinkovito sooËila z novimi razvojnimi izzivi in oblikovala vizijo uËinkovite, dinamiËne, racionalne, a tudi moËne in odgovorne gospodarske zbornice. Glede programa dela za prihodnje leto pa so na omenjeni seji predlagali konkretne ukrepe pri internacionalizaciji slovenskega gospodarstva, med katerimi je prednostna naloga odpiranje novih trgov. »lani so se zavzeli tudi za spodbujanje stimulativnega okolja za podjetni?tvo, vlaganja v raziskave in razvoj, izobraaevanje, dejavno politiko zaposlovanja in razvoj trga dela. Poudarili so ?e, da bo GZS s svojo strokovno avtoriteto in kot predstavnik in- . OTRJEN SPORAZUM O SAVSKEM BAZENU V Ljubljani je konec novembra potekalo dvodnevno zasedanje mednarodne komisije za reko Savo, na katerem je BIH, kot zadnja od draav Savskega bazena, predloaila ratifikacijsko listino. S tem zaËne Okvirni Sporazum o Savskem bazenu veljati 29. decembra 2004. Okvirni sporazum o Savskem bazenu ureja celovito naËrtovanje in upravljanje voda v celotnem Savskem bazenu, in vpra?anja, povezana s plovbo po celinskih vodah. Sodelovanje Slovenije pri udejanjanju teh vsebin je kljuËnega pomena za urejanje bilateralnih vpra?anj pri rabi Ëezmejne reke Save in iskanju trajno-stnih oblik razvoja v celotnem poreËju Save - od energetike, uvajanja Ëistih tehnologij, dobre kmetijske prakse itd. - ter za sodelovanje slovenskih ustanov pri pripravi projektov na ozemlju celotnega Posavja. Hkrati je v organizaciji Regionalnega centra za okolje za vzhodno in srednjo Evropo potekal sestanek nevladnih organizacij za sodelovanje javnosti pri uresniËevanju vsebin okvirnega sporazuma o Savskem bazenu. Uveljavitev omenjenega sporazuma pa je pod posebno toËko obravnavala tudi ministrska konferenca Mednarodne komisije za varstvo reke Donave, ki je bila 12. in 13. decembra na Dunaju, kjer so tak?en naËin urejevanja skupnih vpra?anj predstavili kot dober zgled celovitega urejanja mednarodnih poreËij. Služba za odnose z javnostmi MOPE 19 20 Foto Miro Jakomin teresov gospodarstva dejavno vplivala na njihovo oblikovanje. Miro Jakomin \{\\\\\\\mmmmm\\\mM jAGOTOVITI STRPEN DIALOG MED UPORABNIKI VODE »Voda je za življenje na Zemlji nepogrešljiva, oskrba z njo pa postaja zaradi rasti človeške populacije, onesnaženega okolja in neugodnih podnebnih sprememb čedalje večji globalni problem. Zato se v svetu v zadnjem času namenja veliko pozornosti vprašanju, kako zaščititi še razpoložljive vodne vire in kako jih upravljati, da bi človeštvu tudi v prihodnje zagotovili potrebne količine kakovostne vode,« je v uvodni besedi k posvetovanju o vodnih zadrževalnikih poudaril prof. dr. Ferdinand Gubina, predsednik Elektrotehniške zveze Slovenije. Posvetovanje je potekalo 1. decembra na GZS v Ljubljani pod okriljem Elektrotehniške zveze Slovenije, Gospodarske zbornice Slovenije in Slovenskega komiteja za velike pregrade. Na srečanju so sodelovali ugledni predstavniki strokovnih ustanov s področja upravljanja vodnih virov in načrtovanja gospodarske rabe vodotokov ter drugi udeleženci iz gospodarskih, okoljskih in energetskih ustanov. Več uglednih strokovnjakov je predstavilo problematiko vodnih virov, ki pomenijo za Slovenijo pomemben energetski potencial. So domač, obnovljiv in do okolja prijazen vir energije, ki zagotavlja dolgoročno zanesljivost in stabilnost oskrbe. Gre za približno deset milijard kilovatnih ur na leto, kar je skoraj toliko, kot je naša današnja poraba električne energije. Od celotne možne izrabe je bilo doslej pri nas izrabljeno manj kakor štirideset odstotkov. Kot se je potrdilo tudi na tem posvetovanju, se energetiki zavedajo, da je izraba tega potenciala mogoča le ob soglasju z drugimi uporabniki vodnih virov. Ta cilj pa bo mogoče doseči le s strpnim dialogom in z uskladitvijo različnih, včasih tudi nasprotujočih si interesov. O nekaterih pomembnejših temah s posvetovanja o upravljanju in gospodarjenju z vodnimi viri bomo več pisan v naslednji številki Našega stika. Miro Jakomin ALJNOVOD FALA-PEKRE KONČNO POD STREHO S tehničnim pregledom, ki je bil opravljen 16. decembra, se je po skoraj petih letih končala tudi zgodba o obnovi zadnje etape slovenskega najstarejšega 110 kV daljnovoda na relaciji Fala-Pekre. Obnova po tehnični plati ni bila nič posebnega, bolj zanimivi pa so bili zapleti, povezani s pridobitvijo vseh potrebnih dokumentov in ureditvijo služnostnih pravic. Naj spomnimo, da je le na dobrih 12 kilometrov dolgem odseku Fala-Pekre bilo kar 426 različnih parcel, tej pestrosti primerno pa je potekalo tudi reševanje oziroma urejanje služnostnih pravic. Omenjeni daljnovod je bil sicer grajen še v času Avstro-Ogrske v letih 1916 do 1922 in je bil tedaj celo vpisan v zemljiško knjigo in imel vse potrebne služnostne pravice, a se je v poznejših postopkih ta služnost »izgubila« in je moral Eles zato okrajno sodišče v Mariboru zaprositi za njeno obnovitev. Omenjeni postopek je trajal kar leto in pol, poleg tega pa je moral Eles vzpostaviti služnostne pravice tudi za zemljišča, ki jih je Avstro-Ogrska monarhija spregledala, v nekaterih primerih pa je obstoj služnosti moral dokazovati celo z Posvetovanje o vodnih virih je vodil dr. Milan Medved (na desni). zgodovinskimi dokumenti iz pokrajinskega arhiva. Da gre za precej zamudne in zapletene postopke, ni treba posebej poudarjati, kaj to pomeni v praksi, pa najbolje pove podatek, da so se pripravljalna dela zaËela ae v zaËetku leta 2000, Elesu pa je po dolgotrajnemu trudu in velikem ?tevilu vloaenih ur uspelo pridobiti vsa dokazila o pravici do gradnje oziroma zakljuËno enotno gradbeno dovoljenje, ki je pogoj za izdajo uporabnega, ?ele septembra letos. Ali Ëe sku?amo vso zgodbo podrobneje prikazati kronolo?ko? Januarja 2000 so se zaËele priprave na gradnjo, vloga za gradbeno dovoljenje je bila dana 30. julija 2001, prvo gradbeno dovoljenje dodeljeno 18. julija 2002 in 6. septembra istega leta so se zaËela tudi konkretna dela na terenu. Zaradi zime in neugodnih vremenskih razmer so bila nato 10. decembra 2002 dela ustavljena in se nadaljevala 25. januarja leto pozneje ter bila 28. februarja tudi konËana. Sledilo je obdobje odpravljanja ugotovljenih pomanjkljivosti, razliËnih pregledov in pridobivanja potrebnih dokumentov, ko je 24. aprila 2003 daljnovod bil dan pod napetost z namenom zagonskih preizkusov in testiranj. Vse odtlej pa do srede leto?njega decembra je nato potekalo zbiranje in urejanje vseh potrebnih dokumentov, usklajenih tudi s spremenjenim oziroma novim zakonom o gradnji objektov, z namenom pridobitve uporabnega dovoljenja. S tem bo lahko Eles prenovo daljnovoda Fala-Pekre konËno umaknil s seznama odprtih projektov. Naj ob tem omenimo, da je celotna naloaba bila po investicijskem programu vredna 536 milijonov tolarjev, konËna vrednost pa je zna?ala 441 milijonov tolarjev. Eles je tudi pri prenovi tega daljnovoda uporabil najsodobnej?o visokonapetostno opremo in ga opremil z optiËnimi vodniki, sam projekt pa je bil naËrtovan tako, da je po prenovi prinesel manj?o obremenitev okolja, saj je bilo namesto 70 postavljenih le ?e 50 dalj-novodnih stebrov. Sicer pa ta in podobni primeri, ki jih je v povezavi z gradnjo infrastrukturnih objektov Ëedalje veË, zgovorno opozarjajo na precej trnovo pot pridobivanja razliËnih dokumentov, ki jo morajo prehoditi investitorji, preden lahko sklenejo doloËen naloabeni projekt. Brane JanjiE INDIKATI SOLIDARNI S PREBIVALCI POSO»JA Poleg ?tevilnih dejavnosti na podroËjih, ki so neposredno ali posredno povezana z gospodarskim in socialnim poloaajem zaposlenih, so letos v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (v tem okviru deluje tudi SDE) organizirali ?e akcijo zbiranja solidarnostne pomoËi za laj?anje posledic nedavnega potresa v PosoËju. Kot je na podelitvi teh sredstev, 9. decembra v Novi Gorici, povedal sekretar ZSSS Milan Utro?a, so se v skupno akcijo vkljuËili mnogi sindikati in zavodi s celotnega obmoËja Slovenije. Poleg njih so s svojimi prispevki sodelovali tudi ?tevilni posamezni Ëlani in Ëlanice sindikatov v okviru ZSSS. Tako so zbrali 2,7 milijona tolarjev in jih razdelili ?estim Ëlanicam in Ëlanom, ki so pri potresu v PosoËju na stanovanjskih objektih utrpeli veËjo ?kodo in so po podatkih tamkaj?nje obmoËne sindikalne organizacije najbolj upraviËeni do prejema solidarnostne pomoËi. Miro Jakomin Foto Miro Jakomin Predsednik ZSSS Dušan Semolič (na desni) in sekretar Milan Utroša. 21 NOVI MINISTER POZNA ENERGETIKO Z izvolitvijo nove vlade se resor energetike po štirih letih vrača na Ministrstvo za gospodarsko dejavnost (MGD). Do aprila bo energetika organizacijsko se na MOPE, vsebinsko pa ze na MGD pod novim ministrom mag. Andrejem Vizjakom. Nekdanji aupan obËine I ^^ Breaice, ki je magister ^ft elektrotehnike, izhaja iz —I— ^ energetsko razvite regije. Tudi zato se je na zasli?anju na parlamentarnem odboru pred potrditvijo v parlamentu pokazal kot dober poznavalec na?ega podroËja. Pri tem je bil deleaen vse podpore svojih koalicijskih kolegov. Zanesljiva oskrba z možnostjo izbire Potem ko je na zasli?anju mag. Andrej Vizjak pojasnil koalicijsko pogodbo v delu, ki govori o gospodarski strategiji, se je lotil energetike. Dejal je, da posebnega programa ni pripravljal, ker je tvorno sodeloval pri izdelavi koalicijskega programa, ki je ustrezen krovni dokument za delo vlade in resorjev v naslednjih ?tirih letih, ki pa ga bodo po potrebi spreminjali.Tako bodo prvenstveni cilji nove vlade na podroËju energetike zagotavljati dolgoroËno varno in zanesljivo oskrbo Slovenije z energijo, ob upo?tevanju najstroajih okolje-varstvenih zahtev, in z liberalizacijo trga elektriËne energije in plina zagotoviti uporabnikom, tako gospodinjstvom kot industriji, moanost izbire dobavitelja in konkurenËne cene. Kot je v nadaljevanju predstavitve energetskega programa dejal mag. Vizjak, je Slovenija uskladila svojo energetsko zakonodajo z zakonodajo EU in zaËela uvajati mehanizme trga na tem podroËju. Pri dodeljevanju Ëezmejnih zmogljivosti pa je od EU dobila prehodno obdobje do 1. julija 2007. V procesu odpiranja trga se je slovensko elektrogospodarstvo le delno reorganiziralo, reorganizacijo bo treba Ëim prej dokonËati, da bo sistem postal konkurenËen in primerljiv s tujimi ponudniki elektriËne energije. Prav tako je treba vzpostaviti enakopravnost in preglednost pri trgovanju z elektriËno energijo na tako imenovanem izravnalnem trgu. Nadalje se je dotaknil velikih porabnikov elektriËne energije, ki niso sposobni plaËati trane cene energije, zato se bo vlada na podlagi strokovnih ocen opredelila do krianega subvencioniranja, njegovih posledic (veliki porabniki in gospodinjstva), njegovih posledic na konkurenËnost energetskih podjetij ter socialnih posledic. Poudaril je, da je slovenski trg majhen in da je majhno tudi ?tevilo udeleaencev na njem. Danes sta dominantna proizvajalca elektriËne energije HSE in Eles-Gen s polovico proizvodnje NEK ter veËje ?tevilo trgovcev z elektriËno energijo. Za bolj?e delovanje trga in konkurenËnost pa bi morali usposobiti vsaj dva domaËa celovita ponudnika elektriËne energije. Vlada bo v naslednjih letih vodila tak?no politiko, ki bo spodbujala poleg trgovanja z elektriËno energijo predvsem kapitalske naloabe v poveËanje proizvodnih zmogljivosti v draavi ter ustrezno gradnjo daljnovodnega omreaja v draavi in daljnovodne povezave s sosednjimi draavami. Visoko uvozno odvisnost nameravajo omiliti s paketom ukrepov za spodbujanje gradnje novih zmogljivosti, zlasti obnovljivih virov, do vi?ine in?taliranih moËi Foto Minka Skubic Mag. Andrej Vizjak predstavlja program ministrstva za gospodarstvo. koničnih potreb države. Zanesljivost oskrbe z električno energijo bo temeljila na dolgoročnem ohranjanju obstoječe konkurenčne proizvodnje in gradnji novih proizvodnih zmogljivosti. Pri gradnji novih objektov bodo prvenstveni cilji uravnotežena proizvodnja glede virov, z vidika fleksibilnosti elektrarn oziroma agregatov, uravnoteženo razmerje med kratkoročnimi in dolgoročnimi projekti, povečana proizvodnja iz obnovljivih virov, povečana soproizvodnja toplote in električne energije, dolgoročna rentabilnost novih proizvodnih zmogljivosti in okoljska sprejemljivost. Tudi v prihodnje bo država spodbujala porabo zemeljskega plina kot ekološko najmanj spornega goriva, podpirala plinifikacije vseh slovenskih regij ter nadaljevala liberalizacijo trga z zemeljskim plinom in gradnjo objektov za njegov transport. Za povečanje zanesljivosti oskrbe bo podprla projekte lastnih strateških skladišč, ker jih v Sloveniji kot eni redkih evropskih držav ni in jih lahko uporabljamo tudi za proizvodnjo električne energije iz plinskih elektrarn. Obveznost evropskega pravnega reda o postavitvi ustreznih skladiščnih zmogljivosti za 90-dnevne rezerve doma ali pa njihov zakup v tujini, ostaja tudi pri oskrbi s tekočimi gorivi. Nova vlada dobro ve, da je energetsko racionalno in varčno gospodarstvo pogoj za konkurenčnost, in tega se bo držala tudi v prihodnje. Tudi zato načrtuje uvedbo ukrepov za intenzivno uvajanje racionalne in varčne rabe vseh vrst energije tako v industriji, gradbeništvu, javnem sektorju, storitvah, gospodinjstvih in še posebej v prometu. Prav tako bo na energetskem področju dosledno upoštevala slovenska in evropska okoljevarstvena določila, in ne bo dovolila gradnje energetskih objektov na okoljevar-stvno občutljivih področjih. Nad težave s strokovno močno ekipo Med vprašanji splošne narave, ki so jih na zaslišanju poslanski kolegi najprej zastavili mag. Vizja-ku, je bilo tudi, ali si je z dosedanjim delom pridobil dovolj znanja za pokrivanje tako močnega resorja, ki po novem pokriva poleg gospodarstva tudi energetiko in telekomunikacije. Poleg s pojasnili o svojem dosedanjem delu je tudi s konkretnimi odgovori na vrsto zastavljenih vprašanj dal vedeti, da mu področje še zdaleč ni tuje. Z energetskega področja je člane parlamentarnega odbora zanimalo, kako se bo država umikala iz energetike, kako je z investicijami v elektrogospodarstvo in kakšno bo razmerje med tujimi in domačimi viri za energetske naložbe, kdo bo gradil Spodnjo Savo, kako je videti dolgoročna oskrba, koliko pristojnosti bo imela domača energetika glede na direktive EU, kakšen je investicijski cikel reke Drave, kako je z umestitvijo CHE Kozjak, kakšne bodo investicije v racionalno rabo, da bi bila rast porabe manjša glede na to, da smo po energetski učinkovitosti pod evropskim povprečjem. Nadalje je člane odbora za gospodarstvo zanimalo, kakšni bodo pogoji gospodarjenja za velike porabnike električne energije, ali se ne bi sedež upravljanja elektrogospodarstva preselil nazaj v štajersko prestolnico glede na prvo proizvodnjo elektrike iz HE Fala leta 1918. Mag. Andrej Vizjak je odgovoril v paketu na vsa zastavljena vprašanja tako s področja gospodarstva, turizma, energetike kot informacijske tehnologije. Dejal je, da preden bo kar koli na katerem koli področju ukrepal, bo dal narediti ustrezne analize. Pri tem mu bo v pomoč strokovno močna ekipa, ki bo znala dobro delati. Slednjo bo oblikoval najprej. Glede privatizacije tako v gospodarstvu kot v elektrogospodarstvu je dejal, da nihče ni dejal, da so tuji lastniki boljši kakor domači, je pa bila država slab gospodar, zato se bo ta umikala posredno in neposredno. Kupnina se lahko porabi za različne namene, vendar pa morajo biti ti razvojno naravnani. Najslabše je odprodati državne monopole pod 50 odstotkov, preden bi to analizirali in se opredelili, kaj bi s tem dosegli. Nadaljnji investicijski zagon v energetiki je povezal s ponovnim prevzemom elektrike iz NEK s strani hrvaškega partnerja. Primanjkljaj proizvodnje je nujno treba nadoknaditi, o čemer so govorih tudi na jesenski strateški konferenci HSE. V vladi bodo podpirali vse vrste projektov, ki bodo proizvajali konkurenčno električno energijo. Med temi je naštel projekt savskih elektrarn, posodobitve in optimizacije obstoječih elektrarn, nove klasične TE, zaradi ekološke sprejemljivosti in omejenega hidro potenciala je realna naložba v večji plinski blok, razmišljajo tudi o drugem bloku v NE Krško ah pa o dvojčku NEK na hrvaški strani. Minister Vizjak pričakuje več zasebnega investiranja v energetske objekte kakor doslej, tako tujega kot domačega, kot elektoinženir pa tudi neogiben dvig cene elektrike. Podpira ustvarjanje dobička znotraj HSE s čezmejnim trgovanjem in vlaganje tega dobička v naložbe, dokler bo do leta 2007 še v veljavi obstoječi režim čezmejnega trgovanja. Dolgoročno pa se bo morala vlada odločiti, s katerim energentom bomo proizvajali elektriko v termoelektrarnah: s plinom ah premogom. Prepustitev velikih porabnikov samo tržnim cenam elektrike ima lahko hude posledice, zato se mag. Vizjak zavzema za narodnogospodarski pristop reševanja teh družb. Na vprašanje o decentralizaciji in razpršitvi sedežev družb po Sloveniji je odgovoril, da bi bilo nesmiselno nekje zmanjševati število zaposlenih in drugje zaposlovati nove ljudi, ah pa sehti sedeže družb iz ene lokacije na drugo. Ti naj ostanejo tam, kjer so. Zavzemal pa se bo za to, da bodo nove družbe nastajale tudi zunaj glavnega mesta po različnih regijah. Kot primer je navedel Eles Gen, ki naj bi prerasel v drugi energetski holding s sedežem v Krškem. Minka Skubic 23 DPRLA SE JE PANDORINA SKRINJICA! Decembra se je energetsko podroËje preselilo iz okoljskega na gospodarsko ministrstvo, obseg del in nalog pa se s tem prehodom v bistvu ni menjal, je pojasnil mag. Djordje Ae-beljan, direktor Direktorata za energijo. V pogovoru je na kratko predstavil dosedanje delovanje ter prihodnja prizadevanja, ?e zlasti na podroËju investiranja v proizvodne elektroenergetske objekte. Kot predsednik nadzornega sveta javnega distribucijskega podjetja Elektro Ljubljana je omenil tudi nekatere aktualne momente v zvezi s prestopom Andreja Jan?e iz Elektra Ljubljana v konkurenËno podjetje EFT. 24 Vprej?njem obdobju ste delovali kot draavni sekretar za energetiko, v zadnjih mesecih pa kot direktor Direktorata za energijo. Kateri so najpomembnej?i prelomni trenutki, s katerimi ste se doslej sreËali? ?Kot je znano, so se od zaËetka uvajanja liberalizacije trga z elektriËno energijo, to je od leta 1999 naprej, zgodile velike spremembe na trgu z elektriËno energijo v Sloveniji. KljuËna sprememba je v tem, da so elektrogospodarske druabe postale v poslovnem smislu samostojni subjekti in poleg sodelovanja zaËele med seboj tudi konkurirati. V tem Ëasu je elektriËna energija postala trano blago. Poseg draave v podroËje delovanja elektrogospodarskih podjetij je res minimalen in je ohranjen samo skozi lastninsko funkcijo. V prej?njem obdobju je Urad za energetiko odloËal o delitvi prihodka, sedaj pa o tem samostojno odloËajo elektrogospodarska podjetja v okviru medsebojnih poslovnih odnosov. Na podroËju energetike smo v celoti uredili tudi pravni red, sprejeli Nacionalni energetski program, novelo energetskega zakona, uredbo o kvalificiranih proizvajalcih elektriËne energije in opredelili ceno na tem podroËju. Sprejeli smo tudi razvojne naËrte investicijskih vlaganj v elektroprenosno in elektrodistri-bucijska omreaja. V pripravi je tudi soglasje za razvojni naËrt prenosnega plinskega omreaja.« Kaj menite o vnoviËnem prehodu energetike, tokrat iz okoljevarstvenega na gospodarsko ministrstvo? Naprej, nazaj, levo, desno, spodaj, zgoraj ... Kam pravzaprav sodi energetika? ?Leta 2000 je bil prehod energetike iz Ministrstva za gospodarstvo na Ministrstvo za okolje in prostor smiseln predvsem iz dveh ra- zlogov. Okoljsko ministrstvo nas je obvarovalo pred skrajnim cenovnim pritiskom doloËenega dela industrije. Po drugi strani se je v tem Ëasu izvajala celotna nove-lacija zakonodaje na podroËju prostora in varstva okolja. Pri tem je bilo zelo koristno, da je bila v doloËene segmente teh podroËij intenzivno vkljuËena tudi energetika. Na? Urad za energetiko se je ob prehodu energetskega podroËja iz gospodarskega na okoljevarstveno ministrstvo kon-solidiral, in smo tako postali zelo avtonomna enota. S teh vidikov je takrat energetiki zelo koristilo, da je bila prestavljena na drugo ministrstvo. Sedaj pa se mi prenos energetike nazaj na Ministrstvo za gospodarstvo nikakor ne zdi sporen, seveda, Ëe bodo odloËitve, ki so povezane med oko- 9 Mag. Djordje Aebe-ljan, direktor Direktorata za energijo, je med drugim povedal, da je kljuË-nega pomena predvsem intenzivno sodelovanje energetike z okoljem in gospodarjenje z okoljem na podroËju energetike. ljem in gospodarstvom, v resnici strokovno utemeljene.« S Ëim se boste poslej ukvarjali v Direktoratu za energijo? »V tem prenodnem obdobju se bomo ukvarjali predvsem z investicijami v proizvodne elektroenergetske objekte in storili vse, kar je v naši moči, da bi jih tudi čim prej uresničili. Nadalje je treba do konca uresničiti postopke na področju evropske zakonodaje, kjer gre za celovito reformo podzakonskih aktov. Omenil bi tudi potrebne ukrepe za uresničitev ciljev NEP-a, še zlasti tiste, ki vsebujejo kogeneracijo, povečanje deleža obnovljivih virov energije, problematiko energetskih dovoljenj itd. Ključnega pomena pa je, da vse energetske segmente še naprej vodimo v smeri trajno-stnega razvoja in pri tem upoštevamo tudi neko širšo družbeno in gospodarsko perspektivo.« Kako kot predsednik nadzornega sveta ocenjujete leto?nje delovanje Elektra Ljubljana? »Elektro Ljubljana je kot največje elektrodistribucijsko podjetje v Sloveniji nenehno pod določenim pritiskom stroke, medijev in odjemalcev električne energije. Poslovanje tega podjetja je bilo tudi letos uspešno, saj je bil v devetmesečnem obdobju dosežen povečan dobiček. Vsekakor pa bo treba v prihodnje tako v podjetju Elektro Ljubljana kot tudi v drugih distribucijskih podjetjih še več postoriti na področju obvladovanja poslovnih stroškov.« Kaj v resnici pomeni prestop Andreja Jan?e iz Elektra Ljubljana v konkurenËno podjetje EFT? »Odprla se je Pandorina skrinji- Mag Djordje Aebeljan, direktor Direktorata za energijo, tokrat pod okriljem Ministrstva za gospodarstvo. Foto Miro Jakomin ca. Ravnanje Andreja Janše je bilo vsekakor poslovno neetično. Vsekakor gre za tako ravnanje, ki je zahtevalo ukrepanje. Ta primer se rešuje in se tudi mora rešiti. Vincenc Janša, Gregor Božič in Aleš Robnik Jeklič so podpisan dopis, v katerem zatrjujejo, da po pregledu situacije v Elektru Ljubljana ni bila storjena škoda. Gregor Božič je s podpisom zagotovil tudi, da Andrej Janša ni imel dostopa do podatkov, ki bi jih lahko odnesel konkurenci. Nadzorni svet je naročil revizijo informacijskega sistema Elektra Ljubljana, torej tisto, kar bi naj uprava sama naročala vsako leto skladno s pozitivno podjetniško prakso. V bistvu gre samo zato, da revizijska hiša, ki ima za to področje znanje in izkušnje, ugotovi, ali se s poslovno občutljivimi podatki v Elektu Ljubljana ustrezno posluje, in ali so podatki tako varovani, da ima do njih dostop samo pooblaščena oseba in nihče drug. Skratka, če to drži, je podpis Gregorja Božiča verodostojen. Ce pa se bo izkazalo, da formalno ni imel pooblastila, dostop do teh podatkov pa ni bil noben problem, potem je zadeva seveda drugačna.« S Ëim se boste v prihodnje ukvarjali v nadzornem svetu Elektra Ljubljana? »V naslednjem obdobju bomo v nadzornem svetu veliko delali predvsem na pozicioniranju Elektra Ljubljana, izvajanju 10-letnega načrta in reorganizaciji podjetja do leta 2007, ko je prehodno obdobje.« Miro Jakomin 25 INERGETIKA Z OKOLJE-VARSTVENIM PE»ATOM Minister za okolje, prostor in energijo mag. Janez KopaË je v zaËetku decembra na poslovilnem sreËanju z novinarji predstavil delo ministrstva v zadnjem ?tiriletnem obdobju. Glede delovanja v energetiki je med drugim poudaril, da je imel ta sektor leta 2000 skoraj 15 milijard tolarjev izgube, leta 2003 pa je dosegel kar okrog 19 milijard tolarjev dobiËka. V pripravah na liberalizacijo trga z elektriËno energijo je bila uspe?no izpeljana tudi ob?irna reorganizacija elektroenergetskih podjetij. Sicer pa je MOPE v omenjenem mandatu dalo slovenski energetski politiki moËan peËat okoljevar-stvene politike. I ""1^^ a omenjenem sreËanju N je mag. Janez KopaË s ^fc sodelavci z Ministrstva —I— ^za okolje, prostor in energijo izËrpno predstavil delovanje MOPE od leta 2000 do 2004, in sicer na vseh kljuËnih podroËjih okolja, urejanja voda, varstva narave, prostora, energetike, mednarodnih in evropskih zadev ter splo?nih zadev. Med predstavitvijo delovanja na podroËju energetike je med drugim povedal naslednje: ?V obdobju od leta 2000 do 2004 je bila v celoti izvedena liberalizacija trgov z elektriËno energijo in zemeljskim plinom. S tem je Slovenija poleg Nizozemske edina draava od vseh Ëlanic EU, ki ji je Evropska komisija v zaËetku julija letos priznala, da je v celoti prenesla doloËbe direktiv o liberalizaciji tr- govanja z elektriËno energijo in zemeljskim plinom v svoj pravni red. DoloËbe evropskih direktiv, ki so se nana?ale na to podroËje, smo v slovenski pravni red prenesli z novelo energetskega zakona, ki je bila sprejeta maja letos.« Kot je znano, je bil temelj za liberalizacijo energetski zakon iz leta 1999, ki mu je sledila izdaja cele vrste podzakonskih predpisov, predvidenih v zakonu. V celoti je bilo v tem obdobju na podlagi energetskega zakona sprejetih veË kakor 50 podzakonskih aktov. Trg za prve upraviËene odjemalce elektrike je bil odprt aprila 2001, danes pa je skladno z doloËbami odprt za vse odjemalce zemeljskega plina in elektriËne energije, razen za gospodinjstva, za katera je po direktivi predvideno odpiranje trga 1. julija 2007. V omenjenem ?tiriletnem obdobju je bila zagotovljena zanesljiva oskrba z elektriËno energijo in zemeljskim plinom ob sprejemljivih cenah. Leta 2003, ko je reforma zaËela kazati rezultate, je 11 odstotkov upraviËenih odjemalcev zamenjalo dobavitelja elektriËne energije, povpreËna cena elektriËne energije za upraviËene odjemalce leta 2003 pa je realno padla. V pripravah na liberalizacijo trga z elektriËno energijo je bila uspe?no izpeljana tudi ob?irna reorganizacija podjetij, ki delujejo v tem sektorju. Zdaj je na vrsti le ?e reorganizacija elektro-distribucijskih podjetij, kjer je treba v skladu z doloËbami direktive loËiti funkcijo sistemskega operaterja distribucijskega omreaja od funkcije trgovanja. Zatem je mag. KopaË predstavil delovanje MOPE tudi pri naslednjih projektih oziroma zadevah: ustanovitev Holdinga Slovenske elektrarne in Borzena, re?evanje nasedlih investicij v podjetjih proizvodnje elektriËne energije (dodelitev draavne pomoËi), energetska baza podatkov, letne energetske bilance, zapiralna dela v Rudniku Trbovlje-Hrastnik po naËrtu, podpis Meddraavne pogodbe o NEK, sprejetje Nacionalnega energetskega programa, spodbujanje investicij v energetsko uËinkovitost in veËjo uporabo obnovljivih virov energije, odstranitev ?tevilnih ovir za energetsko izrabo lesne Foto Miro Jakomin Pred nastopom nove vladne ekipe je odhajajoËi minister za okolje, prostor in energijo mag. Janez KopaË poudaril, da so v zadnjih ?tirih letih, ko je bila energetika pod okriljem MOPE, izjemno flpozelenili« Slovenije. Minister Janez KopaË je med drugim omenil tudi ekonomsko in energetsko uspe?no poslovanje Holdin-ga Slovenske elektrarne. Leta 2001 je bilo ustanovljeno tudi podjetje Borzen, ki se je v nadaljnjem obdobju uspe?no razvilo v eno prvih borz z elektriËno energijo, s Ëimer je Slovenija prehitela ?tevilne razvitej?e evropske draave. Podjetje opravlja poleg tega tudi vlogo organizatorja trga z elektriËno energijo v Sloveniji. Sicer pa je Borzen leta 2004 svojo dejavnost raz?iril tudi na podroËje biomase. biomase, spodbujanje proizvodnje zelene elektrike, odstranitev ovir za partnerstvo za energetsko uËinkovitost med zasebnim in javnim sektorjem, svetovanje porabnikom energije in investitorjem, sprejetje ?tevilnih predpisov o energetski uËinkovitosti, izplaËilo od?kodnin zaradi delovanja TET II ter sprejetje novele zakona o rudarstvu. Glede prehoda energetike iz Ministrstva za okolje, prostor in energijo na Ministrstvo za gospodarstvo pa je mag. KopaË menil, da je ta selitev nasilna tako do okolja kot tudi do energetike. ?Ko je bila energetika v preteklosti ?e pod okriljem Ministrstva za gospodarstvo, je bila priroËni talec za zniaevanje inflacije, zato sem jo tudi podedoval s tako veliko izgubo. Na nek naËin je bila prisiljena v subvencioniranje velikih porabnikov elektriËne energije, na primer Taluma, Tovarne du?ika Ru?e, aelezarn itd. V Ministrstvu za okolje, prostor in energijo pa si je energetika pridobila veËjo samostojnost. Po mnogih letih zastoja smo zaËeli izdelovati tudi draavne lokacijske naËrte za celo vrsto elektroenergetskih projektov.« Miro Jakomin Energetika nazaj na gospodarsko ministrstvo Na Ministrstvu za okolje, prostor in energijo je 10. decembra potekala primopredaja poslov na podroËju energetike med dosedanjim ministrom na Ministrstvu za okolje, prostor in energijo mag. Janezom KopaËem in novim ministrom za gospodarstvo mag. Andrejem Vizjakom. S tem se tudi podroËje energetike, ki je bilo na zaËetku KopaËevega mandata preme?Ëeno pod okrilje njegovega ministrstva, vraËa v gospodarstvo. Poleg obiËajnih zadev, kot so pregled stanja, pregled podpisanih pogodb, pregled obremenitve proraËunskih postavk, pregled sprejetih predpisov, pregled kadrovske zasedbe ministrstva, sta KopaË in Vizjak med primopredajo opravila ?e pregled odprtih dosjejev v EU in pregled odprtih projektov na podroËju energetike. KopaË je po primopredaji povedal, da novega ministra Ëaka vrsta izzivov, tako pri reorganizaciji elektrodistribucijskih podjetij v skladu z evropsko direktivo ter pri fiziËnem povezovanju s sosednjimi draavami, kot tudi pri prihodnji organizaciji trga z elektriËno energijo. Mag. Andrej Vizjak je primopredajo ocenil za izredno korektno. Dosedanji minister ga je med drugim opozoril tudi na projekte, ki so v teku oziroma v fazi priprave. Govorila sta tako o investicijah kot o strate?ki vlogi draave na podroËju energetike v nadaljnjem lastni?tvu podjetij, ki se ukvarjajo ali s proizvodnjo ali z distribucijo. Dejal je, da Slovenija trg z elektriËno energijo ?ele oblikuje, pri Ëemer ne sme priti do ustvarjanja nepopravljivih napak. Vizjak namerava kot gospodarski minister podroËju energetike nameniti precej pozornosti, saj meni, da je na tem podroËju potrebno veliko usklajenega dela. KopaË ne podpira selitve energetike ?V letih, ko je bila energetika pod Ministrstvom za okolje in prostor, smo to podroËje zelo ?pozelenili«. Vzpostavili smo tudi uËinkovit sistem spodbujanja obnovljivih virov energije,« je povedal KopaË. Poleg tega je bil na leto?njem Svetovnem vrhu v trajnostnem razvoju v Bonnu doloËen za predsednika ene od treh delovnih skupin, za kar naj bi bili razlog prav izjemni doseaki Slovenije na tem podroËju. Teh pa, po besedah mag. KopaËa, ne bi bilo, Ëe ne bi bili podroËje okolja in podroËje energetike zdruaeni v enem ministrstvu. Ravno tako naj bi jim na podroËju energetike uspelo premakniti sprejemanje draavnih lokacijskih naËrtov za vrsto energetsko pomembnih investicij, ki so prej veË let stale. ?Energetika sama pa je s takratno selitvijo v Ministrstvo za okolje in prostor nehala biti talec neprestanega pritiska za subvencioniranje velikih energetskih porabnikov,« je dejal KopaË. ?Vzpostavili smo sistem, ki ga tudi ta selitev nazaj k Ministrstvu za gospodarstvo ne more podreti, zagotovo pa bo loËenost teh dveh sektorjev zahtevala teajo koordinacijo, kot bi bila sicer.« Energetika pa ni povezana le z okoljem Mag. Vizjak je sogla?al s tem, da je nujno usklajeno delo podroËja okolja, podroËja energetike in tudi drugih podroËij. Poleg tega je ?e pojasnil, da podroËji nista bili zdruaeni zaradi vsebin, paË pa zaradi kadrovskih razmer. Po njegovem mnenju sodi energetika v gospodarsko sfero, saj ima ne nazadnje tudi moËan vpliv na gospodarsko politiko. Dejal je, da bodo v predhodnem obdobju posku?ali v skladu z investicijskimi naËrti slediti gradnji dodatnih proizvodnih zmogljivosti, druga prioriteta pa je nadaljevanje vzpostavitve trga elektriËne energije, s Ëimer bodo zagotovljene konkurenËne cene elektriËne energije. SooËili se bodo s teaavo, s katero se spopada tudi v Evropa, in sicer s premajhnimi vlaganji v nove proizvodne zmogljivosti elektriËne energije. Dejal je ?e, da trenutno ni predvidenih nikakr?nih kadrovskih sprememb. Povzeto po Alenki Žumbar, Energetika.net 27 IAPLETI Z RAZPLETOM DALJNOVODOV PRED RP HUDO Eles se je sredi leta lotil dokonËanja pomembnega projekta vzpostavitve dvostranskega napajanja obmoËij, ki se navezujejo na 110 kV RP Hudo, s Ëimer naj bi poveËal zanesljivost oskrbe tamkaj?njih odjemalcev. A se je zaradi lastni?ke problematike zadeva spet zapletla. Tako je bilo dokonËano le novo daljnovodno polje, manjka pa ?e zaËasna daljnovodna povezava, za katero ae dobavljena oprema zdaj Ëaka na razplet celotne zgodbe. apajanje Dolenjske in Bele krajine se je z zgraditvijo RTP Kr?ko sicer precej izbolj?alo, za poveËanje zanesljivosti oskrbe tamkaj?njih odjemalcev z elektriËno energijo pa bi bilo treba zgraditi in okrepiti ?e nekaj kljuËnih daljnovodov, in sicer tako v prenosnem kot distribucijskem omreaju. Zaradi kritiËnih razmer pri oskrbi omenjenega obmoËja je Elek-tro-Slovenija ae leta 1992 zgradila 110 kV razdelilno postajo Hudo, pri Ëemer je tedanji projekt vseboval tudi dve loËeni 110 kV daljnovodni povezavi na relaciji Kr?ko-Hudo in Brestanica-Hu-do, s Ëimer bi prenosno omreaje v tem delu Slovenije okrepili do te mere, da bi zagotovili nemoteno napajanje porabnikov s tega obmoËja. Ker pa tedaj ?e ni bila zgrajena 400/110 kV RTP Kr?ko, je bila zgrajena le ena od obeh naËrtovanih povezav, druga, na relaciji Brestanica-Hudo, pa je bila preloaena na Ëas po zgraditvi RTP Kr?ko. Pretoki elektriËne energije kaaejo, da prihaja preteani del elektrike za oskrbo Dolenjske in Bele krajine iz smeri Kr?kega in Brestanice (110 MW), iz smeri KoËevja pa le 10 MW. Povedano drugaËe to pomeni, da se preteani del potrebne moËi prena?a le po enem daljnovodu, kar pa v primeru njegove morebitne okvare pomeni popoln izpad oskrbe tega obmoËja. Zato je Eles predlagal zgraditev zaËasne povezave med daljnovodoma Brestanica-Br?ljin in Brestanica-Hudo pri Banjofu, s katero bi premostili problem zanesljivosti napajanja odjemalcev do zgraditve nove, trajne 110 kV daljnovodne povezave med Brestanico in Hudim, in zanjo letos nakupil tudi vso potrebno opremo, a se je pri konkretni izvedbi spet zapletlo. Zahteve kmetijske ?ole ovirajo nadaljevanje del Eles se je po besedah projektnega vodje Boruta VertaËnika omenjenega projekta lotil na podlagi ae pridobljenega gradbenega dovoljenja iz leta 1990, o katerem je pridobil tudi mnenje pristojnega ministrstva, da ?e vedno velja. Tako so se v zaËetku junija zaËela gradbena dela v stikali?Ëu na dograditvi novega 110 kV daljno-vodnega polja Brestanica, ki jih Ze dokončano novo daljnovodno polje v RP Hudo, čaka na razplet zgodbe s solo. Foto arhiv ELES-a je Eles tudi ae konËal. Pozneje pa se je ustavilo pri razpletu daljnovodov oziroma postavitvi dveh potrebnih novih daljnovodnih stebrov na zemlji?Ëu, ki je v lasti Ministrstva za ?olstvo in ?port in s katerim gospodari Kmetijska ?ola Grm, saj je ta spodbijala dogovor izpred trinajstih let. Vodstvo ?ole v naËelu sicer ne nasprotuje zgraditvi potrebne daljnovo-dne povezave, zavraËa pa postavitev klasiËnega nadzemnega daljnovoda in zahteva na tem odseku kabliranje. To pa s finanËne plati in z vidika upravnih postopkov pomeni veËletno preloaitev del na tem projektu in s tem nadaljevanje kritiËne odvisnosti oskrbe tamkaj?njega gospodarstva zgolj od enega samega daljnovoda. Analiza je namreË pokazala, da bi se v primeru, Ëe bi se vseeno lotili zahtevanega kablira-nja na zemlji?Ëu kmetijske ?ole, zaËetek obratovanja oziroma zgraditev omenjenega daljnovod-nega odseka zaradi dodatnih prostorskih in upravnih postopkov zavlekel za najmanj ?tiri leta, sama investicija pa podraaila s predvidenih 40 na nesprejemljivih 280 milijonov tolarjev. Poleg tega je zaradi odla?anja s postavitvijo dodatne povezave ogroaen tudi avtocestni program, saj naj bi zaradi predvidenega poteka avtoceste na tem obmoËju morali v kratkem prestaviti nekaj daljnovodnih stebrov na daljnovodu Kr?ko-Hudo, tega pa preprosto ni mogoËe izvesti, dokler gre za edino daljnovodno povezavo s porabniki na tem obmoËju. In tako se tudi na Dolenjskem znova ponavlja ae znana zgodba in mora investitorjev iz drugih obmoËij, ko se pomembni projekti na draavni oziroma regionalni ravni zaradi zahtev posameznikov Ëasovno odmikajo in draaijo. Eles sicer nadaljuje pogovore z vodstvom ?ole o vzpostavitvi sprejemljive re?itve za obe strani, ob tem pa bi si verjetno zasluail tudi veËjo pomoË s strani pristojnega in povezanih ministrstev, pa tudi same regije, obËine in tamkaj?njega gospodarstva, saj gre ne nazadnje v prvi vrsti za projekt v njihovo korist. Brane JanjiE Potrjen program dela in finanËnih naËrtov Vlada je konec novembra dala soglasje k programu dela in finanËnemu naËrtu Javne agencije RS za energijo za leti 2005 in 2006. Vlada je pri tem doloËila deleaa cene za uporabo omreaij, ki sta namenjena za delovanje agencije v letu 2005, in sicer 0,038 SIT/kWh za elektroenergetsko omreaje in 0,10 SIT/Sm3 za plinovodno omreaje. Program in finanËni naËrt opredeljujeta program dela agencije za omenjeni leti in predvidena potrebna denarna sredstva. V teh letih bo agencija nadaljevala in dopolnjevala svoje dosedanje dejavnosti na podroËjih reguliranja trgov z elektriËno energijo in zemeljskim plinom in uvedla dejavnosti, opredeljene z novelo energetskega zakona. Novost v programu dela je raz?iritev delovanja agencije na podroËje oskrbe z daljinsko toploto in drugimi tehniËnimi plini ter upravnega odloËanja v vrstah sporov, kot na primer prikljuËevanje odjemalcev na omreaja. Za zagotovitev preglednosti stanja na navedenih podroËjih so ?e naËrtovane dejavnosti na podroËju poroËanja in delovanja v mednarodnih institucijah. Za potrebe svojega delovanja naËrtuje agencija v letu 2005 skupne prihodke v vi?ini 581 milijonov tolarjev, od tega 474 milijonov tolarjev oziroma 81,5 odstotka iz cene za uporabo elektroenergetskih omreaij in 107 milijonov tolarjev oziroma 18,5 odstotka iz cene za uporabo plinovodnih omreaij. V letu 2006 naËrtuje agencija skupne prihodke v vi?ini 645,4 milijona tolarjev, od tega 483,4 milijona tolarjev oziroma 75 odstotkov iz cene za uporabo elektroenergetskih omreaij in 162 milijonov tolarjev oziroma Ëetrtino iz cene za uporabo plinovodnih omreaij. Za financiranje delovanja bo agencija v letih 2005 in 2006 obremenjevala ceno za uporabo elektroenergetskih omreaij z zneskom 0,038 SIT/kWh, enako kot letos. Zaradi ?iritve nalog na podroËju zemeljskega plina se bo leta 2005 poveËala obremenitev cene za uporabo plinovodnih omreaij z 0,08 SIT/Sm3 na 0,10 SIT/Sm3, leta 2006 pa predvidoma na 0,15 SIT/Sm3. Iz programa dela je tudi razvidno, da bo agencija pri skrbi za poveËevanje konkurenËne sposobnosti slovenskega gospodarstva v okviru svojih pristojnosti upo?tevala podjetni?ke, predvsem pa narodnogospodarske usmeritve. S svojim delovanjem aeli agencija predvsem doseËi: - dolgoroËno zagotovitev zanesljivosti oskrbe z elektriËno energijo in zemeljskim plinom v Sloveniji, - izvajanje kakovostnih javnih storitev, - uËinkovito izvajanje energetskih dejavnosti v tehniËnem in ekonomskem pogledu, - zagotavljanje ustreznega razmerja med kakovostjo in ceno storitev, - spodbude za gradnjo in vzdraevanje potrebne omreane infrastrukture, - jasno zastavljena in vnaprej znana pravila, - sposobnost reguliranih podjetij za trajno ekonomsko preaivetje s spodbudami za uËinkovito poslovanje in izvajanje naloab, - nadgradnjo reguliranja trga z energijo v skladu z najbolj?o prakso evropskih draav in prispevati k oblikovanju notranjega trga z energijo v EU. Urad vlade za informiranje 29 E M ^JMTSITJF, BODO DRAŽILE ELEKTRIKO Globalne podnebne spremembe so v zadnjih desetletjih povzročile vidne posledice v naravnem okolju in tudi zato je bil pred šestimi leti sprejet gotski protokol, ki govori o zniževanju emisij toplo-grednih plinov. Slovenija ga je ratificirala pred dvema letoma. Kljub temu, da bo kjotski sporazum v praksi zaživel šele v kratkem, pa države članice Evropske unije zavezuje evropska direktiva. O vsebini in posledicah teh^ dveh dokumentov je tekla beseda z dr. Tomažem Stokljem, izvršnim direktorjem trženja v Holdingu Slovenske elektrarne. .^ ^O ^ 30 Podpisnice Kjotskega protokola želijo po svojih močeh prispevati k znižanju segrevanja ozračja, preprečevanju rasti morske gladine in taljenja ledenikov ter preprečevanju naravnih katastrof. Kako blizu uveljavitve tega protokola smo? »V začetku novembra je sporazum ratificirala Rusija, ki emitira 17,4 odstotka svetovnih emisij in ima 25 odstotkov neizkoriščenih emisijskih kvot. Z rusko ratifikacijo je bila presežena meja, da sporazum začne veljati. Za njegovo uveljavitev je bila potrebna ratifikacija v parlamentih več kakor 55 držav, ki emitirajo 55 odstotkov vseh emisij. Trenutno je sporazum ratificiralo 126 držav. Pod pritiski domačih industrijskih lobijev ZDA zavračajo ratifikacijo sporazuma, kljub pritisku mednarodne javnosti.« Evropska unija je sla se korak naprej in sprejela dve direktivi s tega področja za svoje članice. Prva govori o zniževanju emisij za 8 % v obdobju 2008-2012 glede na leto 1990 in druga o trgovanju z emisijami. Lahko pojasnite vsebino teh direktiv? »Po evropskih direktivah se emi-torji toplogrednih plinov delijo na energetiko in del industrije ter na promet, kmetijstvo in ostalo industrijo. Z direktivami želi Evropska unija doseči postopno in ekonomsko učinkovito znižanje celotnih letnih emisij, in sicer v dveh obdobjih, od 2005 do 2007 in od 2008 do 2012. Posamezne države članice EU so si izbrale različna bazna leta, po navadi pa je izbrano leto z najvišjimi emisijami. V povprečju pa naj bi bile emisije v EU v obdobju 2008-12 za osem odstotkov nižje glede na leto 1990. Slovenija je pri tem v evropskem povprečju. Eden od mehanizmov za učinkovito izrabo razdeljenih emisij je tudi evropska trgovama shema.« Evropska trgovalna shema naj bi zaživela januarja 2005. Kaj prinaša ta shema? »V njej sodelujejo energetika in del industrije, predvsem papirna in kovinsko predelovalna industrija. Glede na to, da objekti emitirajo različne količine ogljikovega dioksida na enoto izdelka, naj bi mehanizmi te sheme privedli do znižanja emisij na objektih, kjer so stroški znižanja emisij najnižji. Emisijske dovolilnice bodo kotirale na organiziranih trgih, s tem pa bo dan cenovni signal za upoštevanje stroškov le-teh pri mejnih variabilnih stroških proizvodnje. Na ravni EU bo vzpostavljen register emisijskih dovolilnic. V prihodnje bodo imen proizvajalci možnost izbire med možnostmi, ali prodajati C0*2 emisijske dovolilnice na trgu in obratovati manj, investirati v učinkovitejšo opremo ali pa kupovati emisijske dovolilnice na trgu in proizvajati več. Ključna pri odločitvah pa bo tržna cena emisijskih dovolilnic. Preko dodatnih mehanizmov pa bodo kvote lahko kupovale tudi države za potrebe prometa, kmetijstva in druge industrije.« Foto Minka Skubic Dr. Tomaž Stokelj Kolikšno je znižanje emisij po državah EU in katere države bodo pri trgovanju z emisijskimi kuponi v prednosti pri proizvodnji? »Pri delitvi kvot je bil dosežen kompromis s pogajanji. Slovenija se pri tem glede na druge države po mojem mnenju ni najbolje odrezala. Znotraj EU obstajajo države s primanjkljajem in države s presežki emisijskih dovolilnic. Pri tem bi rad poudaril, da imajo vse nove članice EU razen Slovenije presežke emisijskih dovolilnic, le Slovenija ima 2,9-odstotni primanjkljaj glede na predvidene potrebe. Vse so s pogajanji dosegle boljše pogoje kakor mi.« Kot kažejo podatki po sektorjih, ki emitirajo ogljikov dioksid, je pri nas država prepoznala, da je v energetiki največ možnosti znižati emisije, in je skoraj v celoti breme prenesla nanjo. Kaj to pomeni za energetiko? »Zaradi čedalje glasnejših teženj evropskih držav po samooskrbi bodo tudi pri nas zahteve po proizvodnji električne energije iz termoelektrarn čedalje večje, emitiran pa naj bi čedalje manj emisij. Ce primerjamo promet z energetiko, v prometu emisije strmo naraščajo in je za njihovo znižanje predvideno le osveščanje kupcev. Menim, da bi morala pri prometu država radikalno spremeniti odnos do tranzitnega prometa. Nam energetikom je sicer uspelo v zadnjem hipu v pogajanjih z MOPE nekoliko izboljšati položaj, vendar pa smo še vedno v slabšem položaju kakor v primerljivih državah.« Na evropskem trgu trgovanje s kvotami C02 za obdobje 2005-2008 ze poteka. Kakšne so izkušnje, kakšna je cena emisij in za koliko bo dražja proizvedena elektrika iz termoelektrarn? »Trgovalne količine so za zdaj še nizke, cena emisijskih dovolilnic pa se trenutno giblje med osem in devet evrov na tono. Ce vemo, da plinske elektrarne emitirajo okrog 0,4 tone C02 na proizvedeno MWh električne energije in premogovne termoelektrarne okrog 1 tono CO2 na MWh, lahko hitro ocenimo dvig variabilnih stroškov, ki bo znašal od 3,5 do 9 evrov na MWh. Za termoelek- trarne s slabšim izkoristkom to pomeni, da bodo postale pri trenutnih cenah električne energije nekonkurenčne. Upravičeno lahko pričakujemo, da se bodo cene električne energije zvišale.« Glede na to, da je bistveno znižanje emisij v energetiki mogoče te z manjšo proizvodnjo električne energije iz TE na premog se postavlja vprašanje, s čim naj Evropska skupnost nadomesti manjšo proizvodnjo elektrike iz teh objektov? »Države EU pesti pomanjkanje cenovno ugodnih proizvodnih virov, vodni potenciali pa so že do dobra izkoriščeni. Obnovljivi viri, kot so vetrne elektrarne, MHE, elektrarne na biomaso in sončne elektrarne, so konkurenčne le ob izdatnih subvencijah. Jedrsko opcijo v EU podpirata le Francija in Finska. Slednja že gradi novo jedrsko elektrarno. Ambicije po razvoju jedrske industrije imata še Romunija in Bolgarija, ki bi to električno energijo izvažali. Menim, da je mogoče delno znižati emisije CO2 z novimi objekti z boljšimi izkoristki, vendar kljub vsemu brez novih jedrskih elektrarn verjetno ne bo šlo. Energetska bilanca naše države tudi v prihodnje kaze na pomanjkanje domačih proizvodnih virov, zato bo zniževanje proizvodnje iz termoelektrarn težko sprejemljivo. Kako bi omilili posledice visokih taks na emisije v energetiki? »Treba bo posodobiti obstoječe elektrarne s tehnologijami, ki imajo boljše izkoristke. Višja kot bo cena emisijskih dovolilnic, večja bo privlačnost investiranja v elektrarne, ki pri proizvodnji električne energije ne emitirajo emisije CO2. Glede na to, da NEP določa 75-odstotno pokrivanje porabe z domačimi viri v Sloveniji, se v naših termoelektrarnah vlaga kar precej truda, da bi se znižale emisije ob nespremenjeni količini proizvedene električne energije. V TES-u načrtujejo zaustavitev prvih treh blokov s slabšim izkoristkom in instalacijo plinsko parnih enot ter pozneje tudi novega premogovnega bloka z precej boljšim izkoristkom, v TET-u predvidevajo mešanje premoga z biomaso in v TE-TOL instalacijo plinske enote in prav tako mešanje premoga z bioma- Kakšna bo v prihodnje konkurenčnost električne energije na svetovnem trgu, glede na to, da so direktive obvezne le za članice EU in podpisnice Kjotske-ga sporazuma? »Znotraj meja EU bo postala proizvodnja električne energije tudi zaradi emisij dražja, tako bo uvoz iz držav zunaj meja EU rasel. Na drugi strani pa bodo višje cene električne energije vplivale na višje stroške industrije in s tem na slabšo konkurenčnost gospodarstva - predvsem energetsko intenzivnih panog. To bo povzročilo selitev energetsko intenzivnih obratov v tretje države in uvoz končnih izdelkov v EU. Postavlja se tudi vprašanje nelojalne konkurence proizvajalk električne energije, kot je na primer Ukraji- Kakšni bodo dolgoročni vplivi zniževanja emisij v naši državi? »Pri nas poraba električne energije narašča hitreje kakor v povprečju v EU, možnosti zniževanja emisij z novimi tehnologijami so omejene, zato bo treba kupovati emisijske dovolilnice, kar pa pomeni odliv denarja iz Slovenije. Slovenski proizvajalci električne energije pa bodo zaradi dobrih čezmejnih povezav izpostavljeni nelojalni konkurenci proizvajalcev iz jugovzhodne Evrope (Bosne, Bolgarije, Romunije). Zastavlja se tudi vprašanje, zakaj bi gradili elektrarne v Sloveniji. Mogoče bi bilo postaviti elektrarne na jugovzhodu, električno energijo pa uvažati v Slovenijo. Tako bi se izognili stroškom nakupa emisijskih dovolilnic, te države pa imajo tudi nižje druge okoljevarstvene zahteve, kar zvišuje dosnosnost investicij. Seveda pa to pomeni selitev kapitala na tuje in manj delovnih mest v Sloveniji, predvsem pa bistveno manjšo zanesljivost oskrbe z električno energijo. Zato menim, da želja po čistem okolju ni vprašljiva, vprašanje pa je, kdo naj nosi stroške in zakaj bi proizvajalci električne energije nosili največje breme znižanja emisij toplogrednih plinov.« Minka Skubic 31 so.« na.« LVSKE elektrarne Z REZULTATI ZADOVOLJNE Dravske elektrarne so z letošnjimi poslovnimi dosežki zadovoljne, uspešno pa so premostili tudi težave, povezane z opremo za zadnja dva agregata na HE Vuhred in Ožbalt. Vse elektrarne na Dravi naj bi bile posodobljene in prenovljene najpozneje do leta 2020. .^ S K* Leto 2004 je bilo za Dravske elektrarne Maribor po besedah direktorja tega podjetja Danila Šefa eno zahtevnejših, saj so se morah potem, ko so lani uspešno razrešili vprašanja, povezana z lastništvom družbe, letos pospešeno lotiti vrste pomembnih poslovnih projektov. Tako so v začetku leta zastavili novo sodobno organiziranost podjetja, ki so jo sestavih po vzoru teženj v Evropi. Pri tem jim je pomagal tudi svetovalec iz Avstrijskih dravskih elektrarn, s katerimi imajo Mariborčani že tradicionalno zelo dobre odnose in redno udejanjajo koristno izmenjavo poslovnih izkušenj. Izobraževanje vseh zaposlenih na različnih področjih pa so si zadah med prednostne cilje tudi v letu, ki prihaja, saj je bilo to področje v prejšnjih letih precej zapostavljeno, podjetje pa se srečuje z vrsto nove opreme in drugačnimi zahtevami od dosedanjih. Prav tako so se lotih in izpeljali projekt nove celostne podobe podjetja ter pripravili solidne temelje za prihodnji razvoj podjetja. Tako je bil, poudarja Danilo Set, že leta 2003 izdelan dolgoročni razvojni plan, ki je vseboval nekatere ključne projekte do leta 2018. Dotlej takšnega dokumenta v podjetju sploh ni bilo, določene projekte, zapisane v njem, pa so morah dodelati do takšne faze, da je lastnik lahko presodil, ah so sploh zanj zanimivi, pri čemer je bilo treba upoštevati ne samo cilje holdinga slovenske elektrarne, temveč tudi energetske interese države kot celote. Ob tem smo imeli največ težav oziroma morah vložiti precej truda v za nas zelo zanimiv projekt črpalne elektrarne Ko-zjak, da smo ga spravili na raven, primerljivo z drugimi podobnimi projekti. In izjemno vesel sem, je nadaljeval Danilo šef, da se zdaj ta projekt nahaja v vseh pomembnih dokumentih, od nacionalnega energetskega programa do strateškega razvojnega načrta HSE. Dolgoročni razvojni načrt smo letos dopolnili še z nekaterimi novimi spoznanji in ga dopolnih ter ga preimenovali kar v strateški plan razvoja podjetja, ki zdaj čaka na končno potrditev Foto Brane JanjiE Danilo Sef: »Letos izdelani razvojni načrt je dobra podlaga za nadaljnje uspemo delo našega podjetja.« lastnika. Po moji presoji pomeni omenjeni plan dobro podlago za delovanje podjetja za naslednjih petnajst let, najpomembnej?i v njem navedeni projekti pa so: nadaljevanje prenove s hidroelektrarno ZlatoliËje, ki se je praktiËno ae zaËela (prenova HE Formin bo startala precej pozneje, saj je oprema v tej elektrarni ?e v dobrem stanju), zgraditev Ërpalne elektrarne Kozjak (Ëaka na potrditev ministrstva za zaËetek postopka za najzahtevnej?o fazo projekta, to je umestitve tega objekta v prostor in pridobitev vseh potrebnih dovoljenj), zaËetek postopkov za izrabo tistega dela Mure, ki ni vkljuËen v pro- gram za?Ëite naravne dedi?Ëine Natura 2000, ter zgraditev nekaj novih malih hidroelektrarn povsod tam, kjer so hidrolo?ke in okoljske razmere ugodne. Pri tem je treba poudariti, je dejal Danilo ©ef, da bomo pri vseh teh projektih sku?ali Ëim bolj upo?tevati interese okolja in jih zaËeli uresniËevati le ob splo?nem soglasju, pri Ëemer so Dravske elektrarne tak?no politiko uresniËevale ae doslej. Nadpovprečno hidrološko leto Leto?nje koliËine padavin in z njimi povezana hidrologija so bile proizvodnji hidroelektrarn ze- lo naklonjene, tako da so Dravske elektrarne po besedah Danila ©efa letni naËrt izpolnile ae v zaËetku decembra, celoletni izkupiËek pa naj bi bil za osem do deset odstotkov nad priËakovanji, kar bo ugodno vplivala tudi na naËrtovani poslovni izid. Res pa je, da bo prihodnje leto in leto za tem zaradi prenove HE ZlatoliËje za podjetje finanËno eno zahtevnej?ih, saj naj bi Dravske elektrarne tudi to prenovo tako kot elektrarn Oabalt in Vuhred izpeljale z lastnimi sredstvi. Sicer pa gre druga faza prenove, ki se je zaradi znanih teaav z navitjem stator-ja generatorja proti koncu leta nekoliko zapletla, zdaj spet po naËrtih. Tako je tretji, zadnji agregat na HE Vuhred ae v obratovanju in po odpravi napake normalno deluje. Do konca leta pa naj bi manjkajoËa oprema iz KonËarja prispela tudi v HE Oa-balt, tako da bodo konËna montaana dela in preizkusi opravljeni pribliano do konca februarja, s Ëimer se bo uspe?no konËala tudi druga faza prenove Dravskih elektrarn. Branejanjic Sistemsko načrtovanje - ) projektiranje - strelovodne m prenapetostne zaščite ) Izdelava idejnih projektov! projektov za izvedbo in\ projektov izvedenih delf Izvajanje testov zaščitnih naprav v visokonapetostnem laboratoriju s pomočjo simulacije strele, oblike valov 10/350|iS-75kA 8/80|is-150kA 8/20|iS-2uukA 4/10|iS- 80kA ¦ . .. Prodaja sistempv strelovodne zašči - aktivni in klasični strelovodi, - odvodi nrajhnih induktivnosti, - stre I modni material, - molekularni CADWELD spoji, ' A - pribor . Razvoj, proizvodnja in prodaja prenapetostnih zaščit za - nizkonapetostne omrežne sisteme, - telekomunikacije, - informatiko Meritve specifične upornosti zemlje, /s. rzvajajije ozemljitev,* -izboljšave ozemljitvenih upornosti . 'Monta a celotnih sistemov zaščite Nadzor nad izvajanjem del Podjetje za izvajanje za{~it in`eniring in kooperacije' ¦ Stegne 35,1521 Ljubljana, Slovenija i tel.: 01 5003 100, fax: 01 5003 236 e-mail: prodaja@iskrazascite.si M www.iskrazascite.si H n LASTNIM ZNANJEM REKONSTRUIRALI DVA KOTLA Letos poleti so v TE-TO Ljubljana končali projekt rekonstrukcije zgorevalnega sistema kotlov 1 in 2. Projektna naloga zanj je bila narejena pred dvema letoma na podlagi meritev, ki so pokazale, da se z izvedbo projekta izkoristek na kotel izboljša za odstotek. Današnji rezultati so se boljši. Naložba, vredna 400 milijonov tolarjev za oba kotla, se bo povrnila v štirih letih ob sedanji ceni premoga. S S K* Visokotlačna parna kotla starejših dveh blokov v TE-TOL obratujeta že 37 let, to je od začetka obratovanja blokov. Vsak kotel proizvede največ 180 ton pare na uro s tlakom 95 barov in temperaturo 530 stopinj Celzija. Naziv-na moč kotlov je 128 MW, v njih kurijo premog s kurilnostjo 18 MJ/kg. Problem čim manjšega onesnaževanja okolja so v TE-TOL začeli reševati pred desetletjem, predvsem s kurjenjem ekološko bolj sprejemljivega uvoženega premoga z majhno vsebnostjo žvepla in pepela. Emisije prašnih delcev so na teh dveh blokih odpravili sredi devetdesetih let z zamenjavo elektro filtrov z vrečastimi filtri. Meritve emisijskih koncentracij dušikovih oksidov pred dvema letoma so pokazale, da je bila v poletnih mesecih, ko je obratoval samo prvi blok, izmerjena povprečna koncentracija 746 mg dušikovih oksidov na kubični meter, pri spremembi obremenitve kotla pa je narasla tudi na 900 mg. Dovoljene emisije dušikovih oksidov pa so do konca leta 2007 650 mg na kubični meter, od leta 2008 naprej pa 600 mg na kubični meter za kurilne naprave z močjo od 50 do 500 MW. Za znižanje previsokih emisij du- šikovih oksidov so v TE-TOL izbran več postopkov. Prvi je bil zmanjšanje količine zgorevalnega zraka, zatem ustreznejša razporeditev zgorevalnega zraka, česar pa se s prvotno regulacijo in konstrukcijsko zasnovo gorilnikov ni dalo doseči. Zato je bilo treba najprej opraviti ustrezne analize. »Analiza rezultatov meritev pretokov zgorevalnega zraka kotla drugega bloka je pokazala, da se lahko izkoristek kotla izboljša za najmanj en odstotek od doseženega med dotedanjim obratovanjem. S tem se bo poraba premoga pri povprečnih 5600 obratovalnih urah prvega in drugega kotla zmanjšala za 52.000 GJ. Manjše količine porabljenega premoga pa zmanjšajo za 5,2 tone ogljikovega dioksida iz TE-TOL. Ustrezno manjša bi bila tudi količina trdnih delcev v dimnih plinih. Ker smo ugotovili, da sta kotla obratovala z odstotek slabšim izkoristkom, so izračuni pokazali, da bo strošek goriva pri obratovanju prvih dveh kotlov po rekonstrukciji manjši za 37,3 milijona tolarjev v primerjavi z doseženo ceno premoga leta 2002,« pojasni del pomembnih razlogov za odločitev izvedbe projekta rekonstrukcije zgorevalnega sistema obeh kotlov Igor Bole, vodja sektorja proi- zvodnje v TE-TO Ljubljana, ki pravi, da so o tej rekonstrukciji razmišljali že leta 1996 v sklopu zamenjave vodenja obeh kotlov, vendar pa zaradi nejasne nadaljnje usode teh dveh kotlov projekt ni doživel ustrezne podpore. Kot je povedal Igor Bole, so se rekonstrukcije tokrat najprej lotih na prvem kotlu, in sicer lani poleti med remontom bloka, in vsa dela končali do jeseni, drugi kotel pa rekonstruirali letošnje poletje in ga dali v pogon v začetku te jeseni. Za izboljšanje kakovo- Foto Minka Skubic Igor Bole Foto arhiv TE-TOL sti zgorevanja so zamenjali stare gorilnike kotla z novimi, ki omogočajo boljše mešanje premogovnega prahu z zrakom. Za regulacijo sekundarnih zrakov gorilnikov so prigradiU elektromotorne lopute, s katerimi regulirajo količino sekundarnega zraka po posameznem gorilniku v odvisnosti od njegove (količine premoga) moči. Ker bi bila izvedba meritev količin zraka po gorilnikih prezahteven poseg, so se odločili, da s predhodnimi meritvami pretokov zraka skozi lopute gorilnika pri različnih tlakih v zveznem kanalu zgorevalnika izmerijo količino zraka na podlagi odstotka odprtosti lopute in tlaka zraka pred loputo. Te izmerjene vrednosti količin zraka so bile uporabljene pri izdelavi programa sistema vodenja zgorevalnega zraka kotla. Da so zagotovili enake tlačne razmere pred vsako loputo, so izdelan povezavo med prej ločenim levim in desnim kanalom zgorevalnega zraka. Regulacijo ventilatorjev podpiha pa so spremenili iz količinske regulacije zraka v tlačno regulacijo, ki sedaj vzdržuje konstanten tlak zgorevalnega zraka v zveznem kanalu. Celoten sistem zgorevalnega zraka imajo računalniško voden v režimu avtomatskega delovanja kotla. Regulacija zgorevanja pa vpliva na izboljšanje zanesljivosti obratovanja kotla, povečanje izkoristka kotla in zmanjševanje dušikovih oksidov pri vseh obremenitvah kotla. Z rekonstrukcijo so rešili tudi problem temperature zmesi vročih plinov in premoga za mlinom, ki se je prej vzdrževala s prevelikimi količinami primarnega zraka, zdaj pa se s hladilnimi dimnimi plini iz obroča kanalna dimnih plinov tik ob mlinih kotla. Zaradi povečanja zanesljivosti delovanja kotla so prigradiU dodaten ventilator hladnih dimnih plinov. Pred tem je imel vsak kotel le po en ventilator in njegov izpad je ogrozil obratovanje kotla. V času poskusnega obratovanja prvega rekonstruiranega kotla so po dodatnih meritvah ustrezno nastavili enakomerno distribucijo premogovnega prahu po šobah gorilnikov z delno prenastavitvi-jo končnega položaja prahovo-dne lopute mlina, ki je nameščena na prahovodnem kanalu med mlinom in gorilnikom. Za zmanjšanje iztopajočih hitrosti zmesi iz gorilnikov so za petino zmanjšan površino udarnih plošč rotorjev mlinov kotlov. S to predelavo so dosegli ustrezne razmere za dobro gorenje in stabilen plamen v kurišču kotla. V več kakor enoletnem obratova- nju rekonstruiranega prvega kotla je njegova zanesljivost nad pričakovanji. Izkoristek kotla, izmerjen leta 2001, pred rekonstrukcijo, je bil pri največji moči 88,2 odstotka, izmerjen na koncu leta 2003, po rekonstrukciji, pa 91,4 odstotka. Tako je izkoristek kotla boljši za 3,2 odstotka. Pri drugem kotlu pa so meritve še v teku. Celotni stroški projekta so znašali 400 milijonov tolarjev za oba kotla. Pri tem kaže omeniti, da je celotni projekt plod lastnega znanja strokovnjakov TE-TOL iz proizvodnje in vzdrževanja. Pri tem Igor Bole, ki je tvorno sodeloval pri njegovi pripravi in udejanji-tvi, omenja še kolege Antona Sa-jovica, Staneta Koprivška in Primoža Gostinčarja. Vložek v naložbo se jim bo povrnil v štirih letih, glede na to, da imajo trenutno nizko ceno premoga, če bi bila ta višja, pa bi se jim še prej. Minka Skubic Stari in novi 35 VE DESETLETJI HE SOLKAN Raziskave za postavitev HE Solkan so bile narejene v petdesetih in ?estdesetih letih, vendar pa do gradnje ni pri?lo zaradi neurejene meje z Italijo. Sklenjeni Osimski sporazum in odobreni premostitveni banËni kredit sta omogoËila, da so se v zaËetku leta 1978 zaËela dela na tej zadnji HE na SoËi pred italijansko mejo, katere prvi agregat je zaËel obratovati sredi novembra 1984. leta. Leto dni po zaËetku pripravljalnih del so So?ke elektrarne izvedle nateËaj za izvedbo gradbenih del na glavnem objektu, zavarovanje breain in dobavo in montaao glavne elektrostrojne opreme. ©e isto leto jim je tedanja Interesna skupnost elektrogospodarstva odobrila prva energetska sredstva in sredi tega leta (1979) so dobili gradbeno dovoljenje za delo v strugi SoËe. Izdelane variantne ?tudije lokacij za HE Solkan so pokazale, da je lokacija pregrade in strojnice okrog 700 metrov gorvodno od solkanskega mostu najbolj optimalna za postavitev nove elektrarne. Temeljni naËrt elektrarne je predvidel vgradnjo dveh agregatov s pretokom 60 kubi- Ënih metrov na sekundo, poznej?e raziskave izkori?Ëanja vodnih virov pa so pokazale, da je koristno vodne elektrarne visoko instalirati in zato so po konËnem projektu v HE Solkan vgradili tri agregate s pretoËnostjo po 60 kubiËnih metrov vode na sekundo. Hudourni?ka SoËa je v ?estih letih gradnje nemalokrat ponaga-jala gradbincem v strugi, ?e najbolj dve leti pred koncem gradnje, ko je tako zalila gradbi?Ëe, da so ga morali zatem dva meseca temeljito Ëistiti. Poleg teh nev?eËnosti so investitorja neprestano pestili pomanjkanje sredstev za gradnjo, pomanjkanje deviz dobavitelja opreme Litostroja, zamujanje rekonstrukcije vodovodnih Ërpali?Ë Mrzlek in Prelesje, kar je bilo pogoj za polnjenje akumulacije, zastoj transporta prvega generatorja zaradi moËnega sneaenja in pa ae omenjena sprememba in?talacije agregatov. Kljub nemalo teaavam pri gra- Trije agregati HE Solkan so v 20 letih proizvedli 2 milijona MWh. Vse foto Minka Skubic dnji je prvi agregat zaËel obratovati 15. novembra 1984, drugi mesec dni pozneje in tretji leto in pol pozneje. HE Solkan je postala s 33 MW, srednjo letno proizvodnjo 110 GWh, in?taliranim pretokom 180 m3/s, bruto padcem 20,5 metra in koristno akumulacijo 1.150.000 kubiËnih metrov prva daljinsko vodena HE take moËi v Jugoslaviji. V njej so prviË uporabili koncept enoagre-gatnosti in prvi optiËni vodnik do energetskega objekta v takratni draavi. Ostala pa je edina elektrarna v verigi z avtomatsko regulacijo zgornjih zapornic v pre-livnem polju. ?V dvajsetih letih obratovanja je HE Solkan proizvedla dobra dva milijona MWh elektriËne energije. V tem Ëasu je ostala njena temeljna oprema neobnovljena, obnovljeni pa so bili nekateri pomoani sistemi, kot so daljinsko vodenje, enoagregatnost, TK sistemi, kontrola paralelnosti pomika zapornic, in uvedene nekatere novosti, med drugim lokalna Scada, dostop do raËunalni?ke mreae SENG, nadzor iz dveh centrov, avtomatsko klicanje deaurnih, videonadzor objekta, dodatno vodno hlajenje transformatorja,« pojasni Rajko Volk, vodja obratovanja pri So?kih elektrarnah. Prepolovljena posadka Pred dvajsetimi leti je bilo na Toni Paravan elektrarni trinajst delavcev, danes jih dela na njej pol manj. Po besedah Tonija Paravana, ki je pri?el na elektrarno Solkan, ko so pri njeni gradnji konËevali montaana dela, bil potem v njej vodja elektro vzdraevanja in je danes vodja celotne elektrarne, so se v veËini vsi delavci, ki so takrat vodili njeno gradnjo, ae upokojili.?PovpreËni letni dotok v elektrarni je 90 kubiËnih metrov. Elektrarna je bila zgrajena tako, da pri dotoku vode do 500 kubiËnih metrov v njej ni potrebna navzoËnost posadke, saj za dotok nad 180 kubiËnih metrov skrbi avtomatika, ki odpre pre-livna polja. Pri dotoku vode veË kakor 500 kubiËnih metrov na sekundo pa uvedejo ?tiriindvajse-turno deaurstvo. To se zgodi v povpreËju desetkrat na leto,« pripoveduje Toni Paravan, ki je vedno med tistimi, ki ob takih vodah pridejo na elektrarno. Zaposleni v Solkanu elektrarno jemljejo za svojo in elektrarna je del njih. Toni se potaplja ae 25 let in skupaj s kolegom pregledata vse so?ke elektrarne tudi iz vode. Enkrat na leto pregledata pri HE Solkan podslapje - del pod zapornico, ali je morebiti pri?lo do po?kodbe betona. Prav tako pregledata re?etke in odpravita morebitne po?kodbe. Paravan je skeptiËen do napovedi o zmanj?anju zaposlenih po elektrarnah. Iz prakse pravi, da je odnos doma- Rajko Volk Ëih delavcev do naprav drugaËen kakor odnos tujih izvajalcev. Za zdaj ?est zaposlenih na Solkanu postori vse, od revizij, obiËajnih remontnih del do urejanja okolice. V dvajsetih letih niso imeli nobenih veËjih okvar in je elektrarna dobro obratovala. Pravi, da Ëe bi bil lastnik elektrarne, bi pri krËenju zaposlenih primerjal stro?ke zaposlenih z drugimi stro?ki, ki dolgoroËno nastanejo na elektrarni ob neustrezni negi. Zaveda se, da ni veË ?sociale«, toda dobro vzdraevan objekt ima tudi svojo ceno, ki z leti zagotovo povrne stro?ke za zaposlene. Kakovost, samoiniciativnost in kooperativnost zaposlenih na HE Solkan je pohvalil tudi vodja obratovanja SENG Rajko Volk. Pravi, da pripadnost objektu lahko doseae?, Ëe je odnos obojestranski, tako lastnika kot zaposlenih. ?Na HE Solkan se je to pokazalo v praksi. Leta 1995 so sami obnovili sistem daljinskega vodenja. Nekdanji vodja elektrarne je postavil vi?jo raven varnosti in s tem kraj?i odzivni Ëas na morebitno okvaro, za kar delavci niso bili niË veË plaËani. Ta sistem na tej elektrarni deluje deveto leto. »e ni razumevanja z ene strani, ga tudi z druge ne bo,« doda Rajko Volk, ki pravi, da je pri tovrstnem krËenju stro?kov treba vedeti, od kod zaËeti. Spremembe pri obratovanju elektrarne so prinesle tudi organizacijske spremembe v zadnjih letih. Kot pravi Volk, je vËasih elektrarna obratovala po nivoju, zdaj pa veriga obratuje po moËi, zaradi veËjih zahtev HSE po vr?ni energiji. Poleg tega se je v zadnjih letih poveËalo ?tevilo zagonov in zaustavitev agregatov, hkrati pa se je zaradi zahtev kupcev zmanj?al sprejemljiv pas odstopanja delovne moËi. To pa pomeni tudi veË moanosti za okvare v hidroelektrarni, veËje ?tevilo zagonov in zaustavitev pa vpliva tudi na stro?ke vzdraevanja in nege. Prav zato je dobro vzdraevana elektrarna in v dobri kondi-ciji tem bolj pomembna, saj v tranih razmerah poslovanja niso pomembni samo MW moËi, pomembno je tudi, kdaj je elektriËna energija proizvedena. V HE Solkan so leto?nji letni naËrt dosegli ae 4. decembra. Minka Skubic 37 lANSEVA USODA VLADNIH ROKAH Nadzorni svet javnega distribucijskega podjetja Elektro Ljubljana je na svoji izredni seji, ki je potekala 8. decembra, sprejel predlog predsednika uprave Vincenca Jan?e za sporazumno prekinitev individualne pogodbe o zaposlitvi. Dokler se vlada RS kot ustanovitelj Elektra Ljubljana ne bo odloËila za razveljavitev omenjene pogodbe, bo Jan?a ?e naprej opravljal delo predsednika uprave s polnimi pooblastili. Ne glede na tak ali drugaËen razplet pa ostaja dejstvo, da je podjetje Elektro Ljubljana v zadnjih letih poslovalo zelo uspe?no. Kot je še istega dne na novinarski konferenci pojasnil mag. Djordje Aebeljan, predsednik nadzornega sveta Elektra Ljubljana, so Janšev predlog sprejeli soglasno in ga poslali v odločanje vladi RS. Zakaj so tako ukrepali? Po besedah mag. Zebeljana so se člani na izredni seji nadzor- nega sveta seznanili s pravnim mnenjem dr. Rajka Pirnata iz Inštituta za javno upravo glede Janševe popoldanske dejavnosti. Pri tem so ugotovili, da je bila individualna pogodba sicer kršena s formalnega vidika, glede na ugotovljena dejstva pa ne gre za hujšo kršitev, ki bi zahtevala strožje ukrepanje. Ce se bo vlada Elektro Ljubljana je tudi leta 2004 zagotovilo zanesljivo, stro?kovno uËinkovito in kakovostno oskrbo odjemalcev z elektriËno energijo z zanesljivim vodenjem in delovanjem omreaja, z izvajanjem meritev kakovosti elektriËne energije, z naËrtovano gradnjo in stalnim vzdraevanjem naprav in omreaja. Foto Miro Jakomin Mag. Djordje Žebeljan, nadzornega sveta Elektra Ljubljana (na levi), in Vin-cenc Janša, uprave Elektra Ljubljana, na novinarski konferenci. RS odločila za razveljavitev te pogodbe, bo Janša prejel odpravnino v višini šestin mesečnih plač (njegova plača znaša 90 odstotkov plače resornega ministra). »Za sporazumno prekinitev individualne pogodbe sem se odločil iz osebnih in zdravstvenih razlogov, in to je tudi vse, kar lahko v zvezi s tem povem,« je bil Janša na novinarski konferenci zelo kratek. Na vprašanje, kako ocenjuje svoje delo v dosedanjem štiriletnem obdobju, pa je odgovoril, da je mesto direktorja Elek-tra Ljubljana zasedel leta 2000. Takrat je podjetje še poslovalo z izgubo, neugoden poslovni rezultat pa je podjetje imelo tudi v letih 2001 in 2002. Leta 2003 pa so že ustvarili 700 milijonov dobička, kar je bil rezultat prizadevanja vseh zaposlenih v Elektru Ljubljana. Letos pa bo poslovni rezultat še bistveno boljši, saj podatki za devet mesecev kažejo, da ima podjetje 1,4 milijarde tolarjev dobička. Skratka, Janša je v bistvu ponovil to, kar je elektrogospodarski javnosti o poslovanju Elektra Ljubljana že znano. Boljši poslovni rezultati v devetmesečnem obdobju leta 2004 glede na isto obdobje leta 2003 so posledica večje porabe in posledično višje omrežnine, boljšega rezultata pri prodaji električne energije tako tarifnim kot upravičenim odjemalcem oziroma trgovcem, višjih prihodkov od prodaje ostalih storitev in izvajanja lastnih investicij, višjih povračil in sofinanciranja objektov ter nižjih finančnih odhodkov. In kaj bo Vincenc Janša delal v naslednjem obdobju? Kot je povedal na novinarski konferenci, trenutno o tem ne razmišlja. Vse dotlej, dokler se ustanovitelj Elektra Ljubljana ne bo odločil za razveljavitev njegove pogodbe, bo še naprej opravljal delo predsednika uprave s polnimi pooblastili. Dejstvo, ki ga je posebej poudaril in ga ni moč zanikati, je v tem, da se je distribucijsko podjetje Elektro Ljubljana prav v času njegovega mandata uveljavilo kot eno najuspešnejših elektrogospodarskih podjetij. Miro Jakomin Ae trideset let vam podajamo roko pri dobavi kakovostne opreme, gradnji najpomembnej?ih objektov ter servisiranju merilnih in ta- rifirnih nanrau 79 rifirnihinaprav za prenos in distribucijo elektriËne ene gije. Tudi prihodnje let bomo z vami Aelimo vam veliko poslovnih uspeh in osebne zadovoljstva. ELEKTROSERVISI d. Glavarjeva ulica 14, 1000 Ljubljana 39 .OMUNICIRANJE EL. LJUBLJANA S TARIFNIMI ODJEMALCI Zakonodaja, ki ureja podroËje dobave elektriËne energije tarifnim odjemalcem, med drugim predpisuje, da je treba odjemalce enkrat na leto obve?Ëati o njihovi porabi in o strukturi energetskih virov, ki sestavljajo elektriËno energijo, ki jo Elektro Ljubljana prodaja svojim odjemalcem. Leto?nje leto smo se odloËili to narediti nekoliko drugaËe. Ae ovojnico, v kateri je bilo to sporoËilo poslano, smo dopolnili z novoletnim motivom. Na ta naËin smo aeleli odjemalcem ae takoj povedati, da tokrat v njej ni raËuna. ^ 3L o> 40 X«_J srednji del dopisa so podatki o posameznem odjemalcu: ime, priimek in naslov, številka odjemnega mesta ter mesečna in letna poraba električne energije. V nadaljevanju je tudi veljaven cenik za tarifne odjemalce in statistični podatki o porabi električne energije gospodinjstev v Sloveniji leta 2004. Da bodo tudi v prihodnje naši odjemalci vedeli, kako poiskati odgovore na svoja vprašanja, smo navedli telefonsko številko klicnega centra 01/430-42-70. Klicni center, ki deluje že od leta 1998, ima pri stikih z odjemalci čedalje pomembnejšo vlogo. Od letošnjega septembra ima svoje prostore v nekdanji števčni umerjevalnici na Slomškovi unci 18. Prostor je nekakšen muzej števcev. Stene tega prostora so prekrite s starodobnimi števci. Ob steni je tudi stara merilna miza z inštrumenti. Klicni center, ki opravlja funkcijo vhodno komunikacijske enote, deluje kot glasovna pošta, vsak dan od 7.30 do 14.30 pa zagotavlja pa tudi neposreden stik z odjemalci. Tehnično omogoča sprejem reklamacije obrokov, sporočanje stanj števcev, izdelavo kontrolnih obračunov za porabljeno električno energijo. Poleg klicnega centra smo odjemalcem še enkrat sporočili naslov prenovljene spletne strani Elektra Ljubljana www.elektro-ljubljana.si in tematske elektronske naslove, ki smo jih uvedli leta 2004 in na katere zbiramo vprašanja ter posredujemo odgovore za posamezno področje poslovanja. Nadaljevanje na strani 49. Dober tok smo obarvali zeleno. Ae danes ... V Elektro Ljubljana se zavedamo, da je ohranjanje okolja pomembna naloga sedanjosti. Veliko pozornost zato namenjamo pridobivanju elektriËne energije iz obnovljivih, okolju prijaznih energetskih virov. Poimenovali smo jo Zelena energija. Sedaj je na voljo tudi Vam. Z nakupom Zelene energije boste neposredno pomagali pri njeni ponovni proizvodnji ter izvedbi projektov uËinkovitej?e rabe elektriËne energije. ... za jutri. >Slovenske plače POD EVROPSKIM POVPREČJEM Razlike med plaËami med Ëlanicami raz?irjene Evropske unije so precej?nje. Leta 2001, ko je Evrostat izvedel primerjavo, so daleË najveË zasluaili Danci, in sicer veË kakor 41 tisoË evrov, najmanj pa Li-tvanci - le dobrih tri tisoË evrov. Slovenija se uvr?Ëa z nekaj veË kakor 10 tisoË evri povpreËne letne plaËe med desetimi m novimi Ëlanicami na tretje mesto, med petnajsterico starih pa na rep, vendar pred GrËijo in Portugalsko. Danski povprečni letni bruto plači izpred treli let, ki znaša natančnih 41.661 evrov, sledijo plače v Veliki Britaniji (39.223 evrov), Lu-ksemburgu (37.801 evra) in na Nizozemskem, kjer so dosegle 33.900 evrov. Med novinkami so največ zaslužili prebivalci Cipra, in sicer 17.607 evrov, Malte (13.320 evrov) in Slovenije (10.850 evrov), med te tri pa se od petnaj-strerice uvrščata le še Grčija s povprečno plačo v višini 15.431 evrov in Portugalska z 12.620 evri, torej državi, ki se sicer zaradi podobne kupne moči in stroški dela lahko primerjata s Slovenijo. Preostale novinke so se razvrstile pod slovenskim povprečjem: Poljaki so leta 2001 zaslužili 7.509 evrov, Madžari 5.300 evrov, Ceni 5.148, Estonci 4.343, Slovaki 3.837, Latvijci 3.426 in Litvanci 3.017 evrov. Dodati je treba, da so v primeru zadnje države podani podatki za leto 1999, poleg tega pa v to preglednico nista bili vključeni Nemčija in Avstrija, saj Evrostat zanju ni dobil podatkov. PlaËe v Sloveniji med bolj obdavËenimi Vendar pa navedeni podatki niso povsem primerljivi, saj gre za bruto plače, iz katerih ni razvidno, s kolikšnih dohodkom zaposleni dejansko razpolaga. Neto plače so namreč odvisne od državnih obdavčitev, pa tudi od posamezne družinske situacije. Evrostat je tako podatke razdelil v štiri različne skupine: samska oseba brez otrok, poročen par z dohodkoma, poročen par z dohodkoma in dvema otrokoma ter poročen par s samo enim dohodkom in dvema otrokoma. Upoštevajoč to razdelitev je povprečna letna neto plača v predelovalnih dejavnostih leta 2002 za samsko osebo brez otrok znašala v Lu-ksemburgu 23.887 PPP oziroma paritet kupne moči, ki so nekakšna »umetna« skupna valuta, s katero je odstranjen učinek razlik med ravnmi cen v posameznih državah. Sledijo Nizozemska z 21.622, Velika Britanija z 20.926 in Nemčija z 18.887 PPP. Najmanj so tudi v tej primerjavi zaslužili Litvanci in Latvijci - prvi 4.101 in drugi 4.669 PPP. Slovenija se je med pristopnicami zopet uvrstila na tretje mesto s povprečno neto plačo v predelovalnih dejavnostih 10.134 PPP. Zanimiva je tudi primerjava med bruto in neto plačami oziroma izračun, kolikšen delež sestavljajo neto plače v bruto plačah v posameznih državah. Leta 2002 so bih zaslužki v predelovalnih dejavnostih v kategoriji samski brez otrok najbolj obdavčeni v Belgiji, na Danskem in v Nemčiji, najmanj pa na Portugalskem, v Grčiji in na Irskem. Neto plača se je v teh državah gibala med 57 in 84 odstotki bruto plače. Med novimi članicami so imeli najnižje obdavčitve na Cipru, kjer je neto plača predstavljala 93 odstotkov bruto plače, najvišje pa v Sloveniji, kjer je pripadal čistemu zaslužku v bruto plači le 67-odstoten delež. Podobno se je uvrstila tudi v kategoriji poročen par brez otrok, v kateri se je pokazalo, da imajo najmanj obdavčene plače Irci in Portugalci (84 in 83 odstotkov), med novinkami pa državljani Cipra (94 odstotkov). V kategoriji poročen par z dvema dohodkoma in otrokoma je bilo razmerje med plačama najvišje v Luksemburgu (91 odstotkov), na Portugalskem in Irski (88 odstotkov) ter Cipru (93 odstotkov) in Slovaški (87 odstotkov). V Sloveniji je bil ta delež primerljiv s prej navedenimi 67 odstotki. Najmanjši razkorak je, kot pričakovano, mogoče opaziti v skupini poročen par z enim dohodkom in dvema otrokoma. V tem primeru neto plača zaradi družinskih dodatkov in davčnih olajšav ponekod celo presega bruto plačo, denimo, v Luksemburgu, kjer znaša ta delež 104 odstotke, in na Irskem 101 odstotek. Malta in Slovaška sta se temu zelo približali z 99 odstotki. Minimalne plaËe Od avgusta letos je minimalna plača v skladu z dogovorom o politiki plač za obdobje 2004-2005 znašala 117.500 tolarjev, prihodnje leto pa se bo predvidoma uskladila za 5.100 tolarjev in bo dosegla 122.600 tolarjev bruto. V lanskem januarju, ko je minimalna plača znašala še 111.484 tolarjev, se je Slovenija v primerjavi z drugimi članicami Evropske unije podobno uvrstila kot pri povprečnih plačah, vendar tokrat na drugo mesto med novinkami in pod evropsko povprečje. Izraženo v evrih je minimalna plača pri nas znašala 471 evrov, kar je za več kot trikrat manj kot v Luksemburgu, kjer so prejemki te vrste najvišji v Uniji in dosegajo 1.403 evre. Tudi v tem primeru sledi omenjeni državi Nizozemska s 1.265 evri minimalne plače, Belgija s 1.186 evri, Francija s 1.173 evri in Velika Britanija s 1.073 evri. Med petnajsterico so najnižje minimalne plače v Grčiji (605 evrov), Španiji (537 evrov) in na Portugalskem (498 evrov). Za slednjo je že Slovenija - med novimi članicami je pred njo le Malta z minimalnimi zaslužki, visokimi 543 evrov, najmanj pa dobi- 41 42 Place v Sloveniji se torej uvrščajo na rep med nekdanjo petnajsterico Evropske unije in med prve tri novinke. Podobno je s stroški dela, povsem drugačna pa je slika pri obdavčitvah, ki so precej velike, zlasti pri stroških dela, kjer se država ne uvršča le v vrh evropskih držav, marveč tudi svetovnega. jo delavci v Latviji in Iitvi, in sicer v obeh le nekaj več kakor 120 evrov. Podobne so razvrstitve, izražene v standardih kupne moči (PPS), ki kažejo kupno moč gospodinjstev z omenjenimi dohodki, izračunane pa so na podlagi omenjenih PPP in minimalnih plač. Kot pričakovano, je tudi v tem primeru najvišje Luksemburg, saj znaša minimalna plača 1.237 PPS in je torej nekoliko nižja kot v evrih. Podobno Je opaziti v drugih članicah, razen v Grčiji, Španiji in na Portugalskem, kjer je kupna moč gospodinjstev z nizkimi dohodki višja kakor prejemki v evrih. Podobno se je pokazalo med novinkami - v Sloveniji, denimo, znaša minimalna plača 625 PPS in je torej precej višja kakor v evrih. In še podatki o številu prejemnikov minimalne plače: leta 2002 jih je bilo največ v Latviji, in sicer 15,4 odstotka vseh zaposlenih za poln delovni čas, sledi Luksemburg, kjer je znašal ta delež 15,1 odstotka, ter Francija (14 odstotkov), Madžarska (11,4 odstotka), Portugalska in Poljska (po štiri odstotke), Malta (3,5 odstotka), Nizozemska (2,3 odstotka), Irska (2,1 odstotka), Češka (dva odstotka), Velika Britanija (1,9 odstotka) in Španija, kjer je dobivalo pred dvema letoma minimalno plačo le 0,8 odstotka zaposlenih. V Sloveniji je leta 2003 minimalno plačo prejemalo 20.440 zaposlenih ali 3,2 odstotka. Stroški dela Pomemben del izračuna plač so zagotovo stroški dela, ki se po državah prav tako zelo razlikujejo. Po oceni Službe za konjunkturo in ekonomsko politiko (SKEP) Gospodarske zbornice Slovenije je znašala povprečna urna postavka stroškov dela za leto 2003 (s 174 urami na mesec) 2.137 tolarjev ali 9,1 evra. V to so všteti: davek na izplačane plače, ki sestavlja 3,9 odstotka zneska, akontacija dohodnine (10,3 odstotka), izobraževalni, kadrovski in drugi stroški dela (8,3 odstotka), prevoz na delo in z dela (1,8 odstotka), prehrana (štiri odstotke), regres (tri odstotke), prispevki delojemalca (15 odstotkov), prispevki delodajalca (enajst odstotkov) in neto plača, ki je znašala v povprečju 42,8 odstotka stroškov dela na zaposlenega. Kajpak se navedeni stroški razlikujejo po dejavnostih - po podatkih iz bilanc stanja in uspeha gospodarskih družb v Sloveniji je bil leta 2003 njihov delež v vseh odhodkih podjetij v !Sj povprečju nekaj več kakor 15-odstoten, v pre- ,5 delovalnih dejavnostih pa 18,7-odstoten. V omenjenem letu so tako imen delodajalci v povprečju 3,8 milijona tolarjev stroškov dela za posameznega zaposlenega. Med predelovalnimi dejavnostmi so daleč največ porabili v proizvodnji kemikalij in kemičnih izdelkov, in sicer 6,1 milijona tolarjev za zaposlenega, sledita pa finančno posredništvo s 5,8 milijona tolarji in oskrba z elektriko, plinom in vodo, kjer znašajo letni stroški dela na zaposlenega skoraj 4,8 milijona tolarjev. Po drugi strani pa so bili najnižji v proizvodnji tekstilij in tekstilnih izdelkov, saj dosegli le 2,6 milijona tolarjev. Z navedenimi podatki se uvršča Slovenija med države, kjer so stroški dela (nizkim plačam primerno) relativno nizki. Na Danskem so namreč leta 2002 po podatkih Evrostata znašali 29 evrov, na Švedskem 28,7 evra, v Nemčiji nekaj manj kot 27 evrov, v Luksemburgu 26,2 evra, v Veliki Britaniji 25,2, Franciji 25,1 (podatek je izjemoma za leto 2001) in na Finskem 24,2 evra. Naslednja - Španija - ima že bistveno nižje stroške, saj znašajo 13,6 evra, v novinkah pa so povsod pod deset evrov na uro. Najvišji so v Cipru (9,9 evra), sledita Slovenija z nekaj več kakor devetimi evri in Češka, kjer znašajo le še malo nad petimi evri na uro. Najnižji so tudi v tem primeru v Latviji (2,4 evra) in Litvi (2,9 evra). Nižanje neto place zaradi stroškov dela Kot rečeno, sestavljajo v Sloveniji največji del stroškov dela davki in prispevki tako delodajalcev in zaposlenih. Prav na tem področju je OECD marca letos objavil raziskavo o tako imenovanem davčnem primežu v stroških dela. Raziskava sicer ne vključuje podatkov za Slovenijo, zato je naredila primerjavo GZS-jeva Služba za konjunkturo in ekonomsko politiko in ugotovila, da je bila država s približno 48-odstotnim razponom med neto plačo in celotnim stroškom dela lani v svetovnem vrhu, predvsem zaradi zelo močnega napredovanja dohodninskega sistema in davka na izplačane plače. Tako se z višino plače večajo tudi davčne obremenitve in niža delež neto plače v celotnem strošku dela, kot so poudarili pri omenjeni službi. Za nameček še zanimiva ugotovitev: v Sloveniji v nasprotju z večino držav OECD ni zaznati trenda zniževanja davčnega primeža v stroških dela, temveč se ta vsako leto za malenkost celo poveča. »S takšnim sistemom obdavčevanja pa so najbolj »prizadeti« zlasti zaposleni in delodajalci v nadpovprečno produktivnih in tehnološko zahtevnejših panogah, kar negativno vpliva na celotno konkurenčnost slovenskega gospodarstva,« so še poudarili pri SKEP. Simona Bandur Povzeto po Stroški dela, plače in trg dela 2003-2004, Slovenija in mednarodne primerjave, delovni zvezek SKEP GZS, številka 4, letnik XI, avgust 2004 iilliMfil VSA ENERGIJA IZ OBNOVLJIVIH VIROV? Petnajsterica starih Ëlanic Evropske unije bi lahko do leta 2050 popolnoma preklopila na proizvodnjo energije iz obnovljivih virov in tako prenehala onesnaaevati okolje z emisijami fosilnih toplogrednih plinov, so prepriËani v nevladni organizaciji Inforse-Europe, ki se zavzema za uporabo obnovljivih virov energije. Kot so pojasnili, je kljuË do uresniËitve te vizije traj-nostni napredek na podroËju energetske uËinkovitosti v kombinaciji z majhno porabo oziroma ustavitvijo njene rasti. Slednje bi lahko po prepriËanju omenjene organizacije, ki je pripravila tudi izraËun, kako poveËati rabo obnovljivih virov in tako zadovoljiti potrebe po energiji, pripeljalo do kar 4/5 zmanj?anja porabe do leta 2050. Toda petnajsterica za zdaj ?e ni blizu uresniËitve njene vizije, saj bo s teaavo dosegla ae cilje, postavljene do leta 2010, ko naj bi proizvedla z obnovljivimi viri energije 12 odstotkov vse energije. E-novice Umanotera POZIV K OSTREJŠIM SANKCIJAM ZA KRŠITVE Svetovalec evropskega sodi?Ëa Leendert Geelhoed je pripravil predlog po katerem bi se moanosti za sankcioniranje draav Ëlanic Evropske unije, ki ne izpolnjujejo okoljske zakonodaje, poveËale. Zakonodaja namreË predvideva, da morajo draave plaËati kazen, Ëe jih sodi?Ëe drugiË spozna krive za prekr?ek na istem podroËju. Gre za tako imenovane trajajoËe kazni, ki zaËno veljati z dnevom odloËitve sodi?Ëa. Tako je, denimo, GrËija morala plaËevati dnevne kazni za kr?itev zakona o odpadkih v primeru nelegalnega odlagali?Ëa v Heraklionu. Geelhoed meni, da je tak?no kaznovanje premalo uËinkovito, saj draave kr?ijo pravila do izvr?be druge sodbe in se potem izognejo plaËilu s hitro prilagoditvijo zahtevam. Sodi?Ëe bo o njegovem predlogu ?e razpravljalo, Ëeprav med Ëlanicami ni padel na plodna tla - podprle so ga namreË le ?tiri draave, in sicer Velika Britanija, Finska, Nizozemska in Danska. E-novice Umanotera JEDRSKA ENERGIJA ODVISNA OD JAVNEGA MNENJA Direktorji veË kakor dvajsetih podjetij s podroËja elektroenergetskih storitev so oblikovali skupno izjavo, v kateri pozivajo Evropo k ohranjanju jedrske energije kot njenega osrednjega sistema elektroenergetske oskrbe. Menijo namreË, da je to edini naËin, s katerim se lahko Unija sooËi s teaavami na podroËju podnebnih sprememb in energetske varnosti. Med podpisniki so direktorji veËjih podjetij, denimo, RWE in Eon iz NemËije, EdF iz Francije, Electrabela iz Belgije in Vattenfalla s ©vedske, pa tudi proizvajalci jedrske energije in druga specializirana jedrska podjetja, kot sta Westinghouse in Areva. Vsi so se strinjali, da je pred Evropo negotova elektroenergetska prihodnost, ki je povezana med drugim z naËrti za ukinjanje pridobivanja elektrike z jedrskimi elektrarnami. Za zdaj javno mnenje tak?ni proizvodnji ?e ni naklonjeno, Ëeprav so podpisniki prepriËani, da se bo kmalu obrnilo njim v prid. Tako se je pokazalo ae na Finskem, kjer naËrtujejo gradnjo nove nuklearke, ter na ©vedskem in v Veliki Britaniji. Nedavno je pripravila nove naËrte za gradnjo zmogljivosti te vrste tudi Francija, leta 2011 pa naj bi gradnjo prve od treh nukleark zaËela ?e TurËija. E-novice Umanotera 43 C&G d.o.o. Ljubljana 46 G, R©KI NA»RTI ZA GRADNJO ENERGETSKIH ZMOGLJIVOSTI Poraba električne energije v Grčiji se povečuje za približno pet odstotkov na leto, kot smo zapisali že v prejšnji številki Našega stika. Zato bo morala država v prihodnje zgraditi številne nove zmogljivosti, s katerimi bo ustregla v prvi vrsti naraščajočemu povpraševanju med prebivalstvom, obenem pa nadomestila zastarele naprave za pridobivanje energije, ki delujejo večinoma na okolju škodljiva trda goriva. Gr?ko javno elektroenergetsko podjetje PPC (Public Power Corporation ali Dimosia Epichi-risi Ilektrismou) si sicer prizadeva, da bi zagotovilo oskrbo za domaËe prebivalstvo z lastno proizvodnjo v termo- in hidroelektrarnah, toda zlasti ob koncu lanskega leta je poraba zaËela tako strmo nara?Ëati, da je moralo zmanj?ati obseg rezervnih zmogljivosti za kar sedem odstotkov. Gradnja novih naprav je torej nujna, vendar leai bolj ali manj na ramenih omenjenega draavnega podjetja, saj zasebniki z redkimi izjemami za zdaj ?e niso posegli v tamkaj?nji elektroenergetski sektor. Kljub temu naËrtuje draava ?tevilne nove gradnje ali posodobitve starih naprav, mnoge med njimi je zaËela ae sredi devetdesetih let prej?njega stoletja, vendar gre za tako zahtevne projekte, da je mogoËe prve rezultate priËakovati ?ele v prihodnjih letih. Začetki v že devetdesetih Eden izmed prvih projektov je gradnja koge-neracijske naprave z zmogljivostjo 570 MW v Lavriu, ki bo stala skoraj 250 milijonov dolarjev in je stekla pred osmimi leti. Njena prva turbina je sicer ae zaËela delovati leta 1999, druga pa naj bi zaËela proizvajati energijo Ëez dve leti. Obe bo poganjal zemeljski plin, uvoaen iz Rusije. V pribliano istem obdobju je vlada odobrila ?e eno pogodbo o sodelovanju z omenjeno draavo, tokrat pri zidavi 330 MW termoelektrarne v zahodnem delu Makedonije. Tudi ta naprava bo delovala z dvema turbinama - prva je ae dokonËana, drugo ?e naËrtujejo, obe skupaj pa bosta stali 665 milijonov dolarjev. Naj dodamo, da je eden od skupnih projektov z Rusijo ae konËan, gre pa za 485 MW kogeneracij-sko napravo, ki prav tako deluje na zemeljski plin iz omenjene draave. Gradnja, ki je terjala 300 milijonov dolarjev, se je zaËela leta 1997, elektrarna pa je zaËela delovati pred dvema letoma. Poleg tega gradi PPC ?e hidroelektrarno - pogodba z izvajalcema, Ëe?kim podjetjem CKD in hrva?kim KonËarjem, je bila sklenjena leta 1997 in je predvidevala zaËetek delovanja za leto 2001, toda - kot kaae - vse le ni ?lo po naËrtih, saj se je ta rok prestavil za pet let. Kljub nekaterim projektom, ki so ae pri koncu, je draava najveË poslov sklenila lani. Odobrila je, denimo, gradnjo 400 MW kogeneracij-ske naprave, ki naj bi zaËela delovati prihodnje leto, ter kar ?estih bodisi termo- bodisi hidroenergetskih naprav, ki so za zdaj ?e bolj ali manj na papirju. Skupaj z navedenimi projekti na celinskem delu draave obstajajo naËrti za gradnjo na otokih, ki so veliko slab?e oskrbljeni z elektriko kot preostali del. Na njih ureja oziroma posodablja PPC predvsem srednje in majhne enote, ki delujejo veËidel na nafto. Obnovljivi viri Glede na geografsko lego in vremenske razmere ima GrËija zagotovo velike moanosti za razvoj obnovljivih virov energije, predvsem iz sonca in vetra. V omenjenih primerih sodi celo v evropski vrh po koliËini energije, ki bi jo lahko na ta naËin proizvedla. A za zdaj ostaja bolj ali manj zgolj pri prouËevanju moanosti, saj je le malo projektov, ki bi jih draava zares naËrtovala in tudi izpeljala, Ëe odmislimo prej na?tete hidroelektrarne. Pri tem je vendarle treba dodati, da nekaj tovrstnih naprav ae oskrbuje tamkaj?nje prebivalstvo z elektriËno energijo, vendar v manj?em obsegu, in sicer dve 300 kW hidroelektrarni, vetrne turbine z moËjo 500 kW, solarna enota z moËjo 50 kW na Kreti ter ?e posamezne manj?e vetrne in solarne naprave na nekaterih otokih. Kako daleË so torej naËrti za izrabo naravnih danosti na tem podroËju? Projekta, ki predvidevata gradnjo malih hidroelektrarn z zmogljivostma 4,4 MW in 3,9 MW, sta ?e v povojih. UresniËevati naj bi se namreË zaËela prihodnje leto, veliko veË pozornosti pa je namenjene izrabi moËi vetra. Konec devetdesetih let je zaËelo obratovati vetrno polje na Kreti s sedemnajstimi 600-kW vetrnicami s skupno moËjo dobrih deset MW, ki jih je postavilo domaËe podjetje Rokas SA. To je bilo prvo tovrstno Če povzamemo, se Grčija bolj ali manj le pripravlja na gradnjo številnih novih naprav za pridobivanje električne energije, s čimer bi rada dohitela hitro naraščajo porabo med prebivalstvom. Toda navedeni projekti nastajajo večidel pod okriljem podjetja PPC, ki je še zmeraj v državni lasti in tik pred privatizacijo. Pri načrtovanju novih zmogljivosti pa je ključnega pomena prav sodelovanje zasebnega sektorja in vzpostavitev boljših pogojev za tuje naložbe. Gr?ko elektroenergetsko podjetje PPC je leta 2003 proizvedlo 52,2 TWh elektriËne energije, kar je za skoraj sedem odstotkov veË kakor leta 1996 in sestavlja 96 odstotkov skupne proizvodnje v draavi. Samo z lignitom je pridobilo 31,6 TWh, z elektrarnami na plin 7,6 TWh, z elektrarnami na nafto 3,3 TWh, s hidroelektrarnami 5,2 TWh, preostalo pa s solarnimi in vetrnimi napravami. Z 70-odstotnim tranim deleaem je PPC najveËji oskrbovalec z energijo v GrËiji, trguje pa tudi z Bolgarijo in Italijo. Na domaËih tleh oskrbuje 6,63 milijona malih porabnikov ter 7800 srednjih in velikih. PovpreËna cena elektrike za MWh zna?a 6,3 evra, kar je najniaje v Evropski uniji. polje, ki ga je v celoti razvil zasebni sektor, sicer pa ima primat najveËjega polja vetrnic obmoËje na hribovitem predelu draave ob bolgarski meji, ki je zaËelo proizvajati elektriËno energijo v prvi polovici lanskega leta. Polje s skupno moËjo 46 MW ima 51 turbin. Propad naËrtov na Kreti V poznih devetdesetih letih je GrËija zaËela investirati tudi v urejanje solarnih naprav za pridobivanje elektriËne in toplotne energije. Takrat je, na primer, na Kreti zgradila 35-kW kolektor, ki obsega tisoË kvadratnih metrov steklenih povr?in. Na omenjenem otoku je poleg tega nameravala leta 1999 postaviti najveËjo tovrstno napravo na svetu, vendar projekt, ki naj bi v prvi fazi terjal 18 milijonov dolarjev, zaradi nesoglasjih pri pogajanjih o prodaji energije nikoli ni zaaivel. Propad naËrtov je bil veliko razoËaranje, predvsem za naravovarstveno organizacijo Greenpeace, ki si je dve leti prizadevala, da bi spremenila Kreto v otok, kjer bi prevladovala proizvodnja energije s solarnimi napravami. ©e zadnji obnovljivi vir energije, ki ga je mogoËe uporabiti v GrËiji, so agrikulturni odpadki, ki nastanejo pri predelavi oliv in proizvodnji vina. Tudi v tem primeru ostaja za zdaj pri naËrtih, ki predvidevajo gradnjo 20-MW naprave, prav tako na Kreti. > Po www.platts.com povzela Simona Bandur Ui »E»E SE PODJETJE Znanje in vlaganje v Ëlove?ki kapital sta postala tudi v nekaterih slovenskih podjetjih in organizacijah sestavni del vodenja. Zaposlitev torej ni veË povezana samo z zagotavljanjem nekega aivljenjskega standarda, temveË vkljuËuje pripravljenost ljudi na vseaivljenjsko uËenje, podjetja pa naj bi se temu primerno razvijala v uËeËe se organizacije, saj lahko le tako sledijo nenehnim spremembam, s katerimi se sreËujejo na trgu. Toda: kaj pravzaprav je uËeËa se organizacija in v Ëem se razlikuje od klasiËne? Mag. Marjan Per?ak, direktor In?tituta za razvoj uËeËega se podjetja, ugotavlja, da so slovenske organizacije ?obsedene z znanjem«. Na? komunikacijski prostor je namreË napolnjen z besediËenji, kot so ?znanje je vrednota«, ?znanje je konkurenËni dejavnik«, ?smo v dobi intelektualnega in Ëlove?kega kapitala«, Ëeprav malo podjetij v resnici razume temelje gospodarjenja z znanjem. Odgovorno ravnanje z znanjem Gospodarjenje z znanjem je po mnenju avtorja temelj poslovne politike uËeËega se podjetja in pomeni predvsem sposobnost gospodarjenja z ljudmi. Kot je pojasnil, gre preprosto za spo?-tovanje in zaupanje zaposlenim ter ustvarjanje moanosti za njihovo ustvarjanje in samoure-sniËevanje. ?Gospodarjenje z znanjem se nana?a na odgovorno, podjetni?ko in ekonomsko smotrno ravnanje z znanjem.« Zato morajo podjetja poznati proces in ga tudi obvladati. Pogosto se namreË zgodi, da pospe?ujejo nesistematiËno kopiËenje znanja in ga aelijo Ëim prej uporabiti, premalo pozornosti pa namenjajo nadgrajevanju in ?irjenju. Omenjeni pojem zajema mnogo veË - gre za proces, v katerem organizacije opremijo svojo vizijo in poslanstvo z znanjem in zagotavljajo ljudem dostop do njega, zato morajo biti primerno organizirane ter vkljuËevati sisteme za naËrtovanje, shranjevanje in dostop do znanja. Gospodarjenje z znanjem je torej temelj uËeËe se organizacije, ki se pona?a s sposobnostjo ustvarjanja, pridobivanja in prena?anja znanja ter spreminjanja vedenja na vseh ravneh -v tak?nem podjetju je vsak zaposleni ?delavec znanja«. V tem smislu je uËeËe se podjetje nasprotje tradicionalni in nadzorovani organizaciji. ?Temeljna razlika med obema je predvsem v miselnosti, duhu in kulturi: klasiËno podjetje postavlja v ospredje organizacijo in dobiËek, ljudje pa mu predstavljajo stro?ek. UËeËe se podjetje definira za temelj svoje biti dejavnega in ustvarjalnega Ëloveka, vkljuËenega v socio-kulturni sistem ter lastnika znanj in sposobno- 4:7 48 sti.« V slednjem so torej osrednjega pomena procesi učenja in glavni proizvodi znanje, glavni cilj pa povečanje intelektualnega kapitala. Elementi uËeËe se organizacije Učeča se organizacija vključuje po Petru M. Sengeu, avtorju knjige The Fifth Discipline, pet temeljnih elementov. Prvi med njimi je sistemsko mišljenje, ki zajema pristope k upravljanju znanja na ravni sistema ter celovito razumevanje vseli vidikov tega znanja. Drugi se nanaša na posameznika in se imenuje osebno mojstrstvo, pri čemer je mišljen razvoj posameznika in njegove odličnosti. Tretji se spet vrača k podjetju, natančneje k razvijanju miselnih modelov kot globinskih usmerjevalcev posameznikov, organizacije in njene kulture, četrti zahteva udeležbo pri skupni viziji, saj zagotavlja sinergijo potencialov in ustrezno motiviranost udeležencev, zadnji pa se nanaša na skupinsko učenje kot najintenzivnejšo možnost za sodelovanje, razvoj komunikacije in prenosa znanja. V tem smislu je učeča se organizacija celota posameznikov, ki nenehno razvija sposobnosti ljudi in prav na tej točki se kaže tudi temeljna razlika s klasičnim podjetjem, katerega prvi cilj je dobiček. Prav zaradi naravnanosti k učenju terja takšno podjetje poseben način upravljanja - vodstvo mora načrtno investirati v znanje in tehnologijo ter spodbujati učenje in razvoj z ustvarjanjem pozitivne organizacijske klime. »Menedžer v učeči se organizaciji je učeči se menedžer in učitelj obenem,« je poudaril Peršak. Kot je dodal, mora znanje prenašati kot trener in predavatelj, biti mora strokovnjak na svojem področju in obenem obvladati splošna znanja (denimo, tuje jezike), biti mora operativec, strateg in voditelj, prepričljiv, kompetenten, vzor sodelavcem in nenehno usmerjen v razvoj svojih znanj in sposobnosti. »Menedžerjev, ki bi kompetentno vodih učečo se organizacijo, ni veliko, zato tudi ni veliko takšnih organizacij v pravem pomenu besede,« je sklenil avtor. Raziskava med slovenskimi podjetji Koncept učečega se podjetja se tudi v Sloveniji, kot rečeno, vendarle počasi uveljavlja, kar je pokazala raziskava, ki jo je opravil Inštitut za razvoj učečega se podjetja. Čedalje več podjetij se namreč zaveda pomena novega znanja, ne le v smislu čim hitrejšega osvajanja novosti, marveč tudi v smislu poglabljanja oziroma obvladovanja naučenega. Zaradi tega namenjajo več pozornosti razvoju sposobnosti in orodjem, s katerimi jih pomagajo kar se le da najbolje izrabiti. Izobraževanje je torej postalo ekonomska kategorija in pomeni naložbo: znanje je treba vrednotiti, nosilce pa obravnavati kot tržno gibljive investicije, ki jih je treba po eni strani zavarovati, po drugi pa nadalje motivirati. Vendar laže rečeno, kot storjeno -osvajanje takšne kulture je namreč po presoji avtorja v Sloveniji veliko prepočasno, saj nam Slovenska podjetja po ugotovitvah In?tituta za razvoj uËeËega se podjetja premalo sistematiËno gospodarijo z znanjem. Zaposleni so z njim sicer bogati, vendar ga premalo uËinkoviti izrabljajo, obenem pa je tudi precej razpr?eno. V podjetjih se tako pogosto niti ne ve, s katerimi znanji razpolagajo ljudje, koliko ga je ali kdo ga posreduje, zato so naloabe v zaposlene veliko bolj tvegane - v primeru nezadovoljstva med zaposlenimi se namreË ne povrnejo, marveË se pokaaejo ravno v nasprotni obliki: odhodu ljudi. primanjkuje tako imenovanega socialnega kapitala. Podjetja se tako učijo bolj ah manj zase in ne skrbijo za izmenjavo izkušenj. Iz raziskave omenjenega inštituta je razvidno, da se spoznanja o konceptu učečega se podjetja sicer širijo in postajajo čedalje pomembnejši dejavnik konkurenčne prednosti, vendar se naložbe v zaposlene le počasi povečujejo. Med letoma 2002 in 2003 se je delež vključenih v izobraževanje povečal samo za dobra dva odstotka, in sicer s 57 na 59,2 odstotka. Tako imajo podjetja pri nas še številne možnosti za razvoj, glavne pomanjkljivosti pa se kažejo predvsem v prepočasnem razvoju menedžmen-ta, slabi izrabi obstoječega znanja, nizki stopnji inovativnosti, neustreznih (predvsem neformalnih) oblikah motiviranja zaposlenih ter prepočasnem uvajanju sprememb. Čeprav se slovenska podjetja zelo zavedajo, da je znanje njihova konkurenčna prednost, tega torej vsaj po ugotovitvah raziskave Inštituta za razvoj učečega se podjetja še ne znajo izrabiti. Na tem področju tako obstajajo številne možnosti za razvoj, vendar so odvisne predvsem od sposobnosti vodstva, da po eni strani motivira zaposlene, po drugi pa poskrbi, da bo znanje, ki ga imajo, tudi padlo na plodna tla in se obenem razširilo po podjetju. V ekonomiji znanja bi moral vodja podjetja poleg štirih klasičnih vlog (načrtovanje, organiziranje, vodenje in nadziranje) nastopati tudi v vlogi mentorja, trenerja, vzornika, spodbujevalca učenja in ustvarjalnosti ter zaščitnika. Simona Bandur Povzeto po Ëlankih, objavljenih na spletnih straneh www.i-usp.si/slo/clanki Nadaljevanje s strani 42. Na novoletnem sporočilu smo našim odjemalcem predstavili tudi čedalje pomembnejše novosti v dobavi električne energije tarifnim odjemalcem. Tako smo še enkrat predstavili lastno blagovno znamko Zelena energija, pod katero od maja naprej tarifnim odjemalcem ponujamo električno energijo, pridobljeno iz do okolja prijaznih in obnovljivih energetskih virov. Se enkrat smo odjemalce opozorili, da od 1. julija 2004 naprej velja nov tarifni sistem za prodajo električne energije, Ur. 1. RS št. 36/2004, ki opredeljuje gospodinjski odjem L, II. In III. stopnje in ki ukinja popoldansko manjšo tarifo in jo uvaja v soboto in na dela prost dan. Od 1. julija 2004 velja tudi nova cena za dobavo električne energije, ki je sestavljena iz cene za uporabo omrežja, stroškov dobavitelja in cene električne energije. Posebej pa smo odjemalce opozorili tudi na nov način izstavljanja mesečnih obrokov. Nanj smo prešli novembra, in sicer zato, da bi zagotovili njihovo večjo preglednost. Obrok izstavljamo za koledarski mesec. Ocenjena poraba električne energije je tako obračunana od prvega do zadnjega dne v mesecu, za isti mesec pa je obračunana tudi obračunska moč. Račun izstavljamo konec meseca za tekoči mesec in zapade v plačilo 15. oziroma 18. (trajni nalogi) v prihodnjem mesecu. Ker nam je vsem znano dejstvo, da se poraba električne energije iz leta v leto povečuje, in to kar šest odstotkov na leto, smo na to naše odjemalce še posebej opozorili. Ze danes se moramo obnašati racionalno in z energijo varčevati, da bomo zadostili vsem potrebam po električni energiji tudi v prihodnosti. Proizvodnja električne energije takšnega letnega naraščanja ne more dohitevati, saj so zaloge klasičnih fosilnih goriv, iz katerih je pridobljenih 70 odstotkov vse električne energije, omejene, na okolje pa imajo negativne vplive. Edina prava možnost je tako pridobivanje električne energije iz obnovljivih vi- rov in racionalno obnašanje vsakega izmed nas. Svojim zvestim in pozornim odjemalcem smo ob koncu leta pripravili nagradno igro. Za sodelovanje v njej je treba obkrožiti pravilen odgovor na vprašanje, ki se glasi: »Kako se imenuje blagovna znamka Elektra Ljubljana, pod katero tarifnim odjemalcem ponujamo električno energijo, pridobljeno iz okolju prijaznih energetskih virov?« Ponudili smo jim tri odgovore. Vse dopisnice z že plačano poštnino in s pravilnim odgovorom, ki bodo prispele na naš naslov do vključno 10. januarja 2004, bodo sodelovale pri žrebanju. Imena dobitnikov nagrad, ki jim bomo podelili 100 varčnih žarnic in 10 knjig z naslovom Razvoj števcev električne energije, bomo 14. januarja 2004 objavili na naši spletni strani www.elektro-ljubija-na.si. Ob koncu leta želim vsem bralcem Našega stika srečno novo leto 2005, odjemalcem pa Dober tok, ki smo ga leta 2004 v Elektru Ljubljana obarvan zele- Peter Kozina Weidmuller J" inside Merilne spončne letve za priključevanje, kontrolo in prenapetostno zaščito merilnikov porabe električne energije števec komunikator tipi merilnih spončnih letev merilna spončna letev sponcna oprema za tokovne veje k 1 k 1 k 1 --:-¦ n n n K L K L K L tokovni transformator sponcna oprema za napetostne veje zaščita števca tokovna zaščita napetostnih vej dovod ESZ212 Stegne 25 1000 Ljubljana, Slovenija Tel.: 01 511 38 10 Fax: 01 511 16 04 e-mail: elektrospoji@siol.net www.elektrospoji.si no. 'SPESNO TRŽENJE ELEKTRIČNE ENERGIJE Elektro Ljubljana bo leto 2004, na področju trženja električne energije upravičenim odjemalcem, končalo uspešno. ^ 3L o> 50 Ker smo šele v začetku decembra 2003 dobili nabavne pogoje od naših dobaviteljev za leto 2004, smo bili prisiljeni v zelo kratkem času pripraviti prodajno politiko in prodajne dejavnosti. Veliki prizadevnosti sodelavcev v prodaji je treba pripisati velik del zaslug za uspešno poslovanje Elektra Ljubljana v letu 2004. Zaradi velikih podražitev, zlasti ključnim kupcem, je bila naloga še toliko težja. Prvega julija 2004 se je odprl trg z električno energijo za vse odjemalce, razen za gospodinjstva. To je pomenilo desetkratno povečanje števila upravičenih odjemalcev in posledično veliko večjo obveznost in odgovornost. Priprave na dodatno odpiranje trga so se začele že spomladi, ko smo končan večino prodajnih dejavnosti pri sklepanju pogodb za leto 2004. Novim upravičenim odjemalcem pogojev dobave v drugi polovici leta 2004 nismo spreminjan. Skupno število upravičenih odjemalcev v Elektru Ljubljana je od 1. julija blizu 18.000. V sredini letošnjega leta smo se odločili tudi za jasnejšo vlogo v vrednostni verigi oskrbe in se s Holdingom Slovenskih elektrarn povezan ter ga izbrali za našega ekskluzivnega trgovca na debelo. Poslanstvo Elektra Ljubljana bo poslej vezano izključno na trgovino na drobno, ki bo v prihodnosti čedalje bolj povezana s prodajo novih storitev. Strateško partnerstvo s HSE in predčasna razdelitev čezmejnih prenosnih zmogljivosti sta nam omogočila začetek prodajnih dejavnosti za leto 2005 že septembra, kar je bilo zaradi obsega novih upravičenih odjemalcev srečna okoliščina. Letos smo začeli intenzivno tržiti svetovalne in izvajalske storitve, zato pričakujemo, da se bo delež prihodkov od prodaje storitev povečal. Prav tako smo v sodelovanju s HSE začeli tržiti novo blagovno znamko Modra energija. Letos smo pri prodaji električne energije upravičenim odjemalcem standardiziran prodajne pogodbe in pogoje, dopolnjene s splošnimi in tehničnimi pogoji, vrednost portfelja odjemalcev -kupcev smo začeli ocenjevati na podlagi urnih nabavnih cen, uvedli smo razrede plačilnega tveganja, za vse upravičene odjemalce smo izdan informativno knjižico Foto Dušan Jež Dober tok, kjer si lahko preberejo o vseh na?ih storitvah. Treba je bilo prilagoditi obstojeËi obraËunski sistem, ki bo v prihodnosti na skupnem raËunu omogoËal obraËun elektriËne energije, uporabe omreaja, storitev, Modre energije, dodatka zaradi plaËilnega tveganja ter drugo. Za podporo prodaji manj?im upraviËenim odjemalcem smo vkljuËili tudi klicni center, ki bo v prihodnosti odigral kljuËno vlogo pri odpiranju trga tudi za gospodinjstva, predvidoma v sredini leta 2007. H koncu se bliaa zelo pomemben projekt povezave obstojeËega integriranega informacijskega sistema in sistema za obvladovanje kupcev CRM, kar bo omogoËilo veËjo preglednost, uËinkovitost ter veËjo varnost oziroma zaščito podatkov. Letos smo vzpostavili tudi preglednej?i sistem poroËanja, ki se nana?a na konsolidirano bilanco vseh nakupov in prodaje elektriËne energije. Prav tako pa smo pripravili metodologijo doloËanja transfernih cen pri izdelavi bilanc za prodajo upraviËenim odjemalcem, pri prodaji tarifnim odjemalcem ter pri pokrivanju izgub v omreaju. Prihodnje leto naËrtujemo nove dejavnosti, ki bodo prispevale k nadaljnji optimizaciji procesov in poslediËno veËji uËinkovitosti. V pripravi je komunikacijski naËrt za upraviËene odjemalce, ki ga bomo izvedli skupaj z merjenjem njihovega zadovoljstva, ter s tem povezane potrebne izbolj?ave. V sodelovanju z ekskluzivnim trgovcem HSE bo treba razviti produkte za kljuËne kupce, ki bodo omogoËili preglednej?i in prilago-dljivej?i model kot podporo odloËanju velikih odjemalcev v povezavi z razmerami na terminskem trgu. Pri prodaji naËrtujemo doloËeno kadrovsko okrepitev, skladno s priËakovanjem zaostritve konkurenËnih razmer na trgu. Treba bo avtomatizirati proces ugotavljanja vrednosti port- felja kupca ter ne nazadnje zaËeti pripravljati prodajne produkte za gospodinjske odjemalce. Pri razvoju storitev naËrtujemo uvedbo produkta za krmiljeni odjem prilagodljivih odjemalcev. KljuËni projekt leta 2005 bo uvedba sistema CRM za obvladovanje kupcev v klicni center ter druge dejavnosti podjetja. Prihodnje leto prav tako naËrtujemo uvedbo sistema za podporo napovedi realizacije bilanËne podskupine ter sistema za elektronsko izstavitev raËunov. Pred nami je razgibano in pestro novo leto. Aelim, da bi bilo za vse skupaj uspe?no in dobro. mag. Gregor Božič PRODAJNI PROGRAM RITTAL bj*l«M^ *w Industrijska ohišja: Kompaktna ohišja za industrijo: iz jeklene in nerjaveče pločevine, polikarbonatna, aluminijasta, ohišja v EX in EMC zaščiti, industrijski, komandni in upravljalni pulti, ohišja za namestitev računalnikov Ohišja za elektroniko: Ohišja "rack" za namestitev elektronskih in računalniških komponent, napajalne enote, VME vodila, ohišja za inštrumente, namizna ohišja. Klimatizacija ohišij: Hladilni sistemi, klima naprave za ohišja, toplotni izmenjevalci, grelci, ventilatorji in rešetke. Komponente za električne razvode: Bakrene zbiralke, zaščita zbiralk, priključne komponente, ločilniki, vmesniki za namestitev komponent, izolatorji, dodatki. ^W_J Komunikacijska ohišja: Ohišja za kontrolo in nadzor komunikacij, ohišja za mreže, ohišja za namestitev strežnikov, stenski mrežni delilniki, telekomunikacijska ohišja in optični delilniki, CMC-TC nadzor in upravljanje. Ohišja za zunanjo uporabo: Stenska, prosto stoječa, modularna in kompaktna ohišja primerna za vse vremenske vplive. ITS- ohišja: informacijski pulti in ohišja. KONTAKTNI NASLOVI RITTAL d.o.o. PRODAJA STIKALNIH OMAR ŠMARTINSKA 152, HALA1 1533 LJUBLJANA TEL. +386 (0)1/546 63 70 FAX +386 (0)1/541 17 10 http://www.rittal.si PE MARIBOR VODOVODNA 30 2000 MARIBOR TEL. +386 (0)2/320 14 90 FAX +386 (0)2/320 14 91 Preklopite na popolnost -RITTAL 90 *S \^F USPE©NIH LET ELEKTRA MARIBOR Praznovanje častitljive obletnice 90-letnega delovanja podjetja Elektro Maribor je doseglo vrhunec 15. decembra na slavnostni prireditvi v Kazinski dvorani Slovenskega narodnega gledališča. Ob tej priložnosti ni manjkalo spodbudnih priznanj, saj se je Elektro Maribor na svojem področju povzpel med najbolj odzivna in poslovno uspešna elektroenergetska podjetja. To potrjuje tudi Mestna občina Maribor, ki je podjetju Elektro Maribor podelila Mestni pečat Maribora za sodobno, razvojno in poslovno usmeritev ter za uspešno uresničevanje investicijskih projektov. ~I^L a slavnostnem sreËanju N (prireditev je zasnoval ^fc TNT events team) so bili —I— ^navzoËi gospodarski minister Andrej Vizjak, nekateri poslanci draavnega zbora, aupani, kupci, dobavitelji, poslovni partnerji, predstavniki mnogih domaËih in nekaterih tujih elektrogospodarskih podjetij ter predstavniki Agencije za energijo, lastnikov, nadzornega sveta, medijev in drugi gostje. V nekdanjo prostorsko in Ëasovno dimenzijo je navzoËe prestavil igralec Žiga Saksida, se vaivel v duha slavnega Nikola Tesle in z duhovitimi vloaki povezoval celotno prireditev. Na prireditvi so predstavili nekatere eksponate Tehni?kega muzeja Bistra (Teslin transformator, Teslin elektromotorËek itd.). »udovito sozvoËje med preteklostjo, sedanjostjo in prihodnostjo je ustvaril Ljubljanski godalni kvartet. Elektro Maribor v koraku s časom Udeleaence sreËanja je najprej nagovoril Tomaž Orešič, Ëlan uprave Elektra Maribor. Izrazil je aeljo, da bi tokrat beseda tekla ne samo o dosedanjem delu, temveË tudi o skupnih projektih in izzivih, ki nas Ëakajo v naslednjem obdobju. Stanislav Vojsk, predsednik uprave Elektra Maribor, je povedal, da segajo temelji dana?njega podjetja Elektra Maribor v leto 1914. ?Tak?en mejnik v razvoju podjetja, kot je 90 let, je primeren trenutek, ko se lahko ozremo nazaj, si vzamemo Ëas za premislek in z vi?je perspektive pogledamo na pot pred nami. Z razvojem industrije in Ëedalje veËjih zahtev porabnikov je dobava elektriËne energije postala tehnolo?ko in organizacijsko zahtevna dejavnost. V podjetju smo sledili novim zahtevam in s ponosom lahko povem, da imamo najsodobnej?i distribucijski center vodenja, s katerim upravljamo energetsko omreaje v severovzhodni Sloveniji in dobavljamo elektriËno energijo 190.000 odjemalcem. Zgradili smo tudi sodoben klicni center, s katerim odgovarjamo na zahteve odjemalcev po hitri komunikaciji z dobaviteljem energije.« Poleg tega je Vojsk nanizal ?e veË drugih momentov, ki so botrovali dosedanjemu uspe?nemu razvoju podjetja. Da podjetje obstaja ae toliko let, imajo vsekakor zasluge mnoge generacije pred nami. Za uspe?en razvoj podjetja so najpomembnej?i zaposleni, ki so dokazali, da znajo doseËi naËrtovane cilje podjetja, kar se kaae v predvsem v kakovostni oskrbi z elektriËno energijo, v zgraditvi in vzdraevanju omreaja, zgraditvi kogeneracij, traenju elektriËne energije, usposabljanju zaposlenih in uporabi sodobnih naËinov vodenja. Med drugim je Vojsk ?e poudaril, da je Elektro Maribor sprejel sodobne izzive odpiranja trga elektriËne energije v Sloveniji in danes zna z usposobljenimi kadri prodajati elektriËno energijo in s kupci vzpostavljati partnerski odnos. Boris Sovič, aupan Mestne obËine Maribor, je izrazil priznanje vsem sodelavkam in sodelavcem podjetja Elektro Maribor ter prej?njemu in sedanjemu vodstvu, saj so ustvarili pomemben in trden strokovni kolektiv, ki se mu je tudi v novih razmerah odprtega trga elektriËne energije uspelo prilagoditi novim razmeram. Omenil je tudi, da letos mineva 30 let, odkar se je nekdanji jugoslovanski elektroenergetski sistem povezal v evropsko inter-konekcijo UCPTE. Avtorji in izvajalci te pomembne odloËitve so bili slovenski strokovnjaki, v preteani meri prav mariborski. Kot po nekem nakljuËju pa je letos pri?lo do resinhronizacije elektroenergetskih sistemov zahodne in jugovzhodne Evrope. Tudi pri tem koraku so sodelovali slovenski elektrotehni?ki strokovnjaki. Minister Vizjak: Verjamem v sodelovanje! Minister Andrej Vizjak je izrazil veselje, da se je lahko udeleail Ëastitljivega, jubilejnega praznovanja Elektra Maribor. ?Podjetje, ki je ?lo skozi toliko razliËnih sistemov, je moralo biti zelo strokovno, prilagodljivo in spretno, da je ves ta Ëas ohranilo kakovostne storitve do porabnikov. Vesel sem, da smo konËno le postavili temelje takemu poslovanju, ki je znan razvitemu svetu, in da smo Ëlani Evropske unije. ZaËeli smo tudi reorganizacijo elektroenergetike, tako kot moramo reorganizirati marsikatero drugo vejo gospodarstva. Vse seveda z namenom, da bi zagotovili konkurenËnost in sposobnost nastopanja ne samo na domaËem, temveË tudi na evropskem prizori?Ëu. Prioritetni cilj energetike v Sloveniji je v tem, da dolgoroËno zagotovimo zanesljivo oskrbo z elektriËno energijo. Ta cilj bo moral biti nadgrajen tudi s tem, da postopoma razvijemo trg elektriËne energije, tako da bo slovenskim uporabnikom in gospodarstvu dostopna elektriËna energija po konkurenËnih cenah. Verjamem, da sta temu namenjena tako reorganizacija elektroenergetskih podjetij kot tudi plan investicij v nove proizvodne zmogljivosti. Prav tako verjamem, da bomo lahko skupaj izpolnili te cilje. Pri tem bo Ministrstvo za gospodarstvo naravnano v smeri dolgoroËne zagotovitve varne in zanesljive oskrbe z elektriËno energijo v Sloveniji. Zato je prav, da delamo in smo z investicijami usmerjeni v domaËi elektroenergetski prostor, ozreti pa se moramo tudi na energetske vire v na?i soseski. Kot minister nameravam nadaljevati energetske kolegije in se s proizvajalci, operaterji, distributerji, Agencijo za energijo in drugimi udeleaenci v energetskem sistemu pogovarjati o naËrtih, ovirah in moanostih pri nadaljnjem razvoju.« Od prve žarnice v Mariboru do danes Kot so v zborniku med drugim zapisali Jana June, Štefan Lutar, Mihaela Šnuderlin Jelka Orožim - Kopše, je 90 let v delovanju podjetja Elektro Maribor na tako hitro razvijajoËem se podroËju, kot je oskrba z elektriËno energijo, pomembna prelomnica. ?Prav posebej ?e zato, ker smo priËa izjemnemu tehnolo?kemu razvoju, ki se samo ?e stopnjuje. Tudi na drugih podroËjih energetskega sektorja smo priËe velikim spremembam, posebej v tem obdobju, ne samo v Sloveniji, temveË tudi v EU, katere Ëlanica Foto Miro Jakomin je letos postala tudi na?a draava.« ZaËetni koraki segajo veË kot stoletje nazaj, v leto 1879, ko je Thomas Edison izumil aarnico. Le ?tiri leta pozneje je tudi na Slovenskem napoËil prvi elektriËni trenutek. Premalo preverjeni podatki sicer govore, da se je to zgodilo ae leta 1880 ali 1881 v TraiËu na Gorenjskem, vendar je nesporno dokumentirano, da je prva aarnica pri nas zasvetila prav v Mariboru (podatki ©tajerskega deaelnega arhiva v Gradcu). Leta 1883 je namreË Karel Scherbaum, lastnik velikega parnega mlina v Mariboru, ae postavil dinamo, ki ga je poganjal parni stroj. Omenjeni avtorji v nadaljevanju opisujejo razvoj Elektra Maribor skozi naslednje pomembnej?e prelomnice: intenzivne priprave in gradnja hidroelektrarne Fala, organiziranje posebne mestne sluabe za gradnjo elektriËnega omreaja v Mariboru in njegovi okolici, Mestni svet in pogodba iz leta 1914, razvoj med obema vojnama, druga svetovna vojna, organiziranost podjetja v letih od 1945 do 1990 in obdobje po osamosvojitvi Slovenije. Ob koncu devetdesetih let se je tudi v Sloveniji zaËel proces dere- gulacije energetskega trga. Po sprejetju energetskega zakona, septembra 1999, so se v podjetju zaËele intenzivne priprave na delno odprtje trga, ki ga je zakon predpisal v letu 2001. Dotedanji, s tarifnim sistemom reguliran naËin prodaje elektriËne energije je bil za tako imenovane upraviËene odjemalce (prikljuËna moË veËja od 41 kilovatov) odpravljen. Petnajstega oktobra 2001 so vsi upraviËeni odjemalci dobili pravico do svobodne izbire dobavitelja. V zadnjem obdobju so se uveljavile ?e ?tevilne druge spremembe, povezane z odpiranjem trga z elektriËno energijo, na katere je Elektro Maribor hitro odreagi-ral. Je eno redkih podjetij, ki so bila kos skoraj vsem sodobnim izzivom na kljuËnih poslovnih podroËjih. KljuË uspeha je gotovo predvsem v kakovostnem preskoku poslovne zavesti iz preaivelih miselnih zavor v svobodno gospodarsko aivljenje, utemeljeno na poslovni etiki in ekonomiki. Miro Jakomin Gospodarski minister Andrej Vizjak in igralec Saksida v vlogi Nikole Tesla. 53 .MALU SOLARNA ELEKTRARNA V KANALU Elektro Primorska je 9. decembra odprla nove poslovne in delovne prostore v Kanalu, namenjene potrebam tamkajšnjega nadzor-nistva in razdelilne postaje, prihodnje leto pa bodo tu zgradili tudi solarno elektrarno. Za prijazno razpoloženje na prireditvi so poskrbeli fantje kvarteta Odpev, trak pa so slovesno prerezali prvi in dolgoletni vodja nadzornistva Kanal Benedikt Trobec, njegov naslednik Anton Kralj in sedanji vodja nadzornistva Ales Velisček. je ključni objekt ureditve sre-dnjenapetostnega omrežja v tem delu Soške doline. Na štreni novega objekta v Kanalu naj bi kmalu začeli graditi solarno elektrarno z močjo 35 kilovatov. Projekt so nameravali uresničiti že do konca tega leta, ker pa dobavitelj fotovoltaičnih celic zamuja z dostavo že naročene opreme (v Evropi vlada izredno zanimanje za fotovoltaiko), naj bi elektrarno zgradili do marca 2005. »Pred kratkim je Elektro Primorska ustanovilo družbo E3 (ekologija, ekonomija in energija), ki se ne ukvarja samo z izkoriščanjem sončne energije, temveč tudi z drugimi alternativ- ^ 3L o> 54 T^^ ovi objekt je Elektro I ^^ Primorska zgradila ob ^ft glavni cesti v neposre-—I— ^ dni bližini zdravstvenega doma Kanal (investicija je vredna 130 milijonov tolarjev). Po uspešnem končanju del so se slavnostne prireditve poleg uslužbencev Elektra Primorska udeležili tudi predstavniki tamkajšnjih občinskih, upravnih, gospodarskih in drugih ustanov ter lepo število prebivalcev Kanala. Kot sta pojasnila predsednik uprave Elektra Primorska David Valen-tinčič in vodja DE Gorica Boris Arčon, so na novo pridobili okrog 325 kvadratnih metrov površin, ki obsegajo prostore sedeža nadzornistva v Kanalu, skladišča in garažne prostore ter manjšo delavnico. V objektu je zgrajena tudi transformatorska postaja Kanal IV, ki napaja novo čistilno napravo in bližnjo okolico. Objekt pomeni bogato pridobitev in izboljšanje delovnih razmer zaposlenih. Hkrati je razbremenil središče Kanala, kjer so bih doslej delovni prostori, in se bolj prijazno vključuje v okolje. V neposredni bližini je tudi novozgrajena razdelilna postaja 20 kV, ki V sedanji stavbi Zdravstvenega doma Kanal je bil do leta 1952 sedež direkcije Elektro Gorica. V neposredni bližini te zgradbe je Elektro Primorska zgradila sodoben objekt, ki omogoča idealne delovne razmere in se čudovito ujema z okolico. V tem okviru je zgrajena nova TP, ki z električno energijo oskrbuje okoliške odjemalce in čistilno napravo Kanal. Obnovili so tudi 20-kilovoltno razdelilno postajo Kanal, ki je ključni objekt ureditve srednjena-petostnega omrežja v tem delu Soške doline. Foto Miro Jakomin Predsednik uprave Elektra Primorska David ValentinËiË je napovedal zaËetek gradnje solarne elektrarne v Kanalu, za izkori?Ëanje alternativnih virov energije pa so na Primorskem predvidene tudi druge lokacije. nimi viri. Tako bo leta 2005 v gori?ki obËini pri?lo do velikih investicijskih korakov na tem podroËju, kar bo nedvomno pomemben prispevek podjetja Elektro Primorska pri zmanj?evanju toplo-grednih plinov,« je napovedal ValentinËiË. Sicer pa se je ob tej priloanosti zahvalil predstavnikom obËine in izvajalcem, ki so sodelovali pri gradnji novega objekta v Kanalu. Miro Jakomin IBE, d.d., svetovanje, projektiranje in inženiring Hajdrihova 4, 1000 Ljubljana, Slovenija Vsem poslovnim partnerjem želimo vesel božič ter veliko sreče in uspehov v letu 2005! Sredstva za novoletna voščila smo letos namenili Onkološkemu inštitutu v Ljubljani. V IBE si tudi v okviru gradbenega nadzora in svetovalnega inženiringa, ki ga izvajamo pri izgradnji novega Onkološkega inštituta, prizadevamo za izboljšanje pogojev zdravljenja bolnikov, obolelih za rakom. *&v LL dobrodtlne akcije zuuFikuluiki iiiililtil D SRCA PODARJENA POMO» POSO»JU flPrepriËan sem, da smo na podroËju popo-tresne obnove v PosoËju opravili veliko in dobro delo, seveda tudi s kak?no manj?o napako. Po leto?njem potresu smo se na na?em ministrstvu ?e posebej potrudili,« je med drugim povedal mag. Janez KopaË, ko se je konec novembra udeleail slavnostnega podpisa pogodb (donacije za PosoËje) v poslovni stavbi Elektra Gorenjska. Pred nastopom nove vladne ekipe je to bil eden njegovih zadnjih dogodkov, ki se ga je ?e udeleail kot minister za okolje, prostor in energijo. Ob tej priloanosti so podjetja Elektro Gorenjska, d. d., Merkur, d. d., in Gorenjske elektrarne, d. o. o., donirala sredstva za sanacijo stanovanjskih objektov v okviru draavne popotresne obnove v PosoËju. Elektro Gorenjska je podarila pet milijonov tolarjev za obnovo hi?e Darka ©ulerja (»ezsoËa 53), kranjski Merkur je prispeval dva milijona tolarjev za obnovo hi?e Zekirija Alivebija (Kot 41), Gorenjske elektrarne pa so za obnovo hi?e lastnika Bojana Domeniha (Rupa 4) namenile petsto tisoË tolarjev. Kot je pojasnil mag. KopaË, je septembra prvih devet podjetij z ^ 3L o> 56 Foto Miro Jakomin Mag. Janez KopaË je pred slavnostnim podpisom pogodb za podelitev donacij nekaterim najbolj prizadetim druainam v PosoËju predstavil dosedanje delovanje MOPE na podroËju popotresne obnove. Vlada RS je pri odpravljanju posledic letošnjega potresa v Posočju predvidela tudi pomoč v obliki donacij, da bi na ta način hitreje in učinkoviteje pomagali oškodovanim družinam. S spremembo potresnega zakona je namreč predvidela posebne davčne olajšave za podjetja in posameznike, ki v okviru programa državne obnove prispevajo donacije prizadetim v potresu. Na vladni poziv se je odzvalo veliko posameznikov z manjšimi zneski, pa tudi več uglednih slovenskih podjetij z obljubo o donaciji v obliki nadomestnih his ter v obliki denarnih sredstev. doniranci in vlado ae podpisalo pogodbe, s katerimi so sedmim druainam podarili nadomestne hi?e (tovrstne donacije bo prejelo 14 druain). Z nadaljnjim iskanjem humanitarne pomoËi pa jim je uspelo zagotoviti dodatna do-natorska sredstva slovenskih podjetij, ki bodo prizadetim druainam precej olaj?ala obnovo po?kodovanih domov. Med darovalci so tokrat tri omenjena gorenjska podjetja, ki so z donaci-jami pokrila del stro?kov pri obnovi stanovanjskih stavb. To dejanje dokazuje solidarnost Gorenjcev s prebivalci PosoËja. Kot sta povedala predsednik uprave Jože Knavs in Ëlan uprave mag. Andrej Šušteršič, so se v Elektru Gorenjska takoj po potresu odloËili, da ljudem v stiski pomagajo po svojih moËeh. Podpis pogodbe je ?ele prvi korak, drugi pa bo opravljen takrat, ko bo ta pogodba tudi praktiËno uresniËena. Da so prizadetemu PosoËju hitro in z veseljem priskoËili na pomoË, je ob podpisu pogodb potrdil tudi Bine Kordeš, predsednik uprave podjetja Merkur. PomoËi potrebnim prebival- cem so pomagali z dostavo doloËenih vrst blaga. Mag. Drago Šteje, direktor Gorenjskih elektrarn, pa je dejal, da je sam zelo navezan na kraje v PosoËju. ?»e pogledam na to pokrajino, lahko ugotovim, da so to res izjemno lepi kraji z neko kozmiËno moËjo. Po drugi strani pa so ljudje in kraji na tem obmoËju v zadnjih sto letih tudi ogromno pretrpeli, saj so jih prizadele tako vojne kot potresne vihre. Tako kot ae pri prej?njih dveh popotresnih obnovah v PosoËju smo v Elektru Gorenjska tudi tokrat priskoËili na pomoË prizadetim ljudem in sku?ali re?iti vsaj del njihovih najveËjih teaav. PomoË dajemo hitro in od srca.« Ob podpisu pogodb so se prejemniki donacij Šuler, Alivebi in Domenih prisrËno zahvalili predstavnikom MOPE in omenjenih gorenjskih podjetij za podeljeno pomoË. V njihovem aivljenju je bil to vsekakor eden sreËnej?ih dnevov. Kot pravi znani napev: ?Vem, da danes bo sreËen dan, to sem zaËutil ae zjutraj.« Mirojakomin Elektro montažna dela n SN napravah in opremi BREZ ENERGIJE IN ŽIVLJENJA NI NAPREDKA Na podlagi dolgoletnih izkušenj in aktualnih znanj na tem področju, se nenehno prilagajamo novim tržnim okoliščinam in . „„ •„,,,„•„„„, oodročju vedno intenzivne. Naše rešitve in storitve globalno prispevajo k povečevanju energetske osveščenosti ter varčni rabi r"čju montaže, vzdrževanja in meritev elektro instalacij sta pomembni dobra us""°"Kl;"""ot;" ™^^o i^,,oioi™,, ^ato imamo strokovno usposobljene in kvalitetno opremljene terenske ekipr n ključev boljše •hitreje »ceneje Na tem področju vam nudimo: ¦ Montažo in vzdrževanje SN naprav in opreme ¦ Preglede in revizije transformatorskih postaj napetostnih nivojev 10 in 20 kV/0,4 kV ¦ Vodenje projektov ¦ Tehnično svetovanje in projektiranje ¦ Meritve porabe in kvalitete elektri~ne energije z analizo dobljenih rezultatov ¦ Svetovanje in izvedba ukrepov za ekonomi~no porabo elektri~ne energije ¦ Meritve elektro instalacij, trasiranje kablovodov ¦ Nadzor po ZGO ¦ Izvedba elektroinstalacij na klju~ Reference: ¦ MINS No. 1, d.o.o. - Poslovno trgovski objekt ¦ Objekti Premogovnika Velenje ¦ H~erinska podjetja Poslovnega sistema PV ¦ Robotina d.o.o., Izola - ~rpali{~e Rogoza in Miklav` pri Mariboru, centralna ~istilna naprava Lukovica ¦ FORI, d.o.o. - proizvodne hale, poslovni prostori, Tekstilna tovarna Okroglica -transformatorska postaja Okroglica ¦ WELMA, d.o.o. Maribor - proizvodna hala, poslovni prostori ¦ INTERSPAR Velenje - transformatorska postaja in instalacije ¦ ERICo Velenje - izgradnja novega laboratorija ¦ SAVA IP d.o.o. - Poslovni prostori v Arnovskem gozdu ¦ [OLSKI CENTER VELENJE - Medpodjetni{ki izobra`evalni center (MIC) Velenje ¦ HE Bo{tanj - Pripravljalna dela ¦ RTC GOLTE - Trosede`nica Medvednjak, transformatorska postaja Golte ¦ TU[ Mozirje -elektro instalacije ¦ AV Studio - poslovno proizvodni prostori Na vaša vprašanja Vam je na voljo naš sodelavec Drago NOVAK, tel.: 03/899 6194, GSM 031/455-229 WD ItMEGODtl I, d.o.o. HTZ Velenje I.P., d.o.o., PC ESTO Partizanska cesta 78, 3320 Velenje, Slovenija Telefon: ++386 (0) 3 898 40 00, Fax.: ++386 (0) 3 5871 366; E-mail: htz@rlv.si, http://www.htz.si PRIČAKOVANJU POMANJKANJA ENERGIJE V prihodnjih 25 letih bo svet po podatkih Združenih narodov potreboval za 80 odstotkov več energije, predvsem na račun Kitajske in jugovzhodne Azije. Izziv svetovnega gospodarstva je torej, kako zagotoviti tolikšno količino energije, ne da bi pri tem se bolj škodovali okolju. S temi besedami je začel Roy Maybud iz romunskega energetskega holdinga okroglo mizo o elektroenergetskih razmerah v Evropski uniji, ki so jo pripravili študentje elektrotehnike in računalništva. Udeleženci so izmenjali številna mnenja in odgovorili na mnoga vprašanja študentov iz vse Evropske unije, a kljub temu so se strinjali, da je vprašanje nadaljnje elektroenergetske oskrbe tako Unije kot tudi vsega sveta kompleksno, zato nanj ni mogoče ponuditi enotnega odgovora. 58 Trajnostni razvoj je koncept, ki ga je največkrat slišati v zvezi z elektroenergetsko oskrbo v prihodnosti, je dejal Maybud, vendar dodal, da zlasti zamisli o uvajanju obnovljivih virov energije niso nujno uresničljive: »V tem poslu je treba ostati na trdnih tleh.« Po njegovem mnenju bi najlažje (in najceneje) zagotovili elektroenergetsko oskrbo z uporabo premoga in razvojem jedrske tehnologije. Toda tako v prvem kot tudi v drugem primeru obstajajo številni, predvsem okoljevarstve-ni pomisleki, v drugem pa prihaja v ospredje še vprašanje varnosti. »Na Kitajskem načrtujejo gradnjo 50 jedrskih elektrarn. Kaj drugega jim niti ne preostane, saj nujno potrebujejo energijo, in to po cenah, ki jih bodo lahko tamkajšnji prebivalci plačah.« V Evropski uniji je standard nekoliko boljši, prav tako je rast porabe precej počasnejša, a kljub temu se Maybud zavzema za uporabo tradicionalnih virov, vendar pod pogojem, da se poiščejo nove tehnologije, ki bodo zagotavljale do okolja prijazno in varno pridobivanje energije. To pa je mogoče le, če bodo pri iskanju »čarobne formule« sodelovale države članice, celotna Unija, finančne institucije, predvsem pa gospodarstveniki, ki bi si morah prizadevati za takšno delovanje, da bo onesnaževanje okolja najmanjše. Elektrika je prepoceni? Izmenjava mnenj na omenjeni okrogli mizi se je tako vrtela večidel okoli porabe in pridobivanja električne energije. Kot je poudaril mag. Tomaž Fatur, direktor centra za energetiko na Inštitutu Jožef Stefan, se poraba v Sloveniji in v Evropski uniji povečuje, zato se postavlja vprašanje o novih rešitvah za premagovanje te težave. Franc Beravs, direktor Agencije za učinkovito rabo ener- gije, meni, da je povečevanje na tem področju v Sloveniji preveliko, saj presega evropsko povprečje. Pri nas smo namreč leta 2002 porabili na prebivalca 6300 kWh elektrike, povprečje v petnajste-rici pa je takrat znašalo 6000 kWh. Razlog za to je po njegovem premalo spodbud k varčnejši rabi, ne le v industriji, kjer je ta najvišja, marveč tudi v gospodinjstvih. Kako torej zmanjšati razsipnost: Beravs je prepričan, da je električna energija pri nas preprosto prepoceni (stroški zanjo so, denimo, dvakrat nižji kakor za uporabo mobilnih telefonov ah inter-neta), obenem pa vidi razloge za neučinkovito rabo v prepočasnem uvajanju fiskalnih bremen. Cene električne energije bi torej morale biti višje, da bi ljudje sploh začeli varčevati, toda podražitve so Med letoma 1999 in 2003 je v Sloveniji rasla poraba električne energije za 4,5 odstotka ne leto, v Evropski uniji pa za 1,8 odstotka. Pri tem je zagotovo zanimiv tudi podatek, da Slovenija ze zdaj uvozi od 20 do 25 odstotkov električne energije. v vsakem primeru gotove v Evropski uniji, je dodal Maybud. Predvideva namreË, da se bodo v prihodnjih petih do ?estih letih poveËale za skoraj polovico, predvsem zaradi uvajanja re?itev za bolj?o oskrbo. Dokler te ne bodo na dlani, se lahko Evropa pripravi na pomanjkanje elektriËne energije in obËasne izpade. Gorazd Skubin, direktor GJS Upravljanje prenosnega omreaja pri Elektro-Sloveniji, je bil bolj optimistiËen in dejal, da ni razloga za zaskrbljenost, kljub temu pa poudaril, da je ena izmed pomanjkljivosti elektroenergetskega sistema pri nas preslabo omreaje, ki ga bo treba v prihodnje nadgraditi, da bo lahko trgovanje polno steklo. Zdaj namreË izvozi Slovenija v Italijo le tretjino elektriËne energije, kot bi je sicer lahko ponudila. Nadgradnja omreaja je po njegovem prepriËanju tudi eden izmed naËinov, kako bi ponudba dosegla povpra?evanje, ki bo pri nas v prihodnje nara?Ëalo za dobre tri odstotke na leto. Druga dva sta gradnja novih zmogljivosti in zagotavljanje sistemskih rezerv. Najprej uËinkovitost Prvi odgovor na vpra?anje, kako slediti povpra?evanju, je zagotovo poveËanje proizvodnje, toda kako? Dr. Robert Golob, direktor Istrabenz energetskih sistemov, pravi, da preprostega odgovora ni, eden izmed njih pa je zagotovo namenjanje veËje pozornosti uËinkovitosti. Trditev je ponazoril s sprehodom v preteklost: po drugi svetovni vojni je povpra?evanje po elektriËni energiji v Evropi zelo naraslo (na tej toËki je, denimo, zdaj Azija) in temu primerno je sledilo poveËanje proizvodnih zmogljivosti. Toda pri tem nihËe ni skrbel za okolje ali pomislil na uËinkovitost. Predvsem slednja je pri?la na dnevni red zelo pozno, ?ele v devetdesetih letih prej?njega stoletja. ?Zdaj je treba najprej poskrbeti za uËinkovitost na vseh ravneh, ?ele potem bodo na vrsti moanosti iskanja novih re?itev,« je poudaril. Eden izmed tovrstnih vidikov je, denimo, tudi izraba sedanjih zmogljivosti - v Sloveniji je namreË ena izmed poglavitnih ovir pri naËrtovanju novih zmogljivosti zelo odklonilno javno mnenje. Prav zato je smotrno izrabiti stare, ae obstojeËe lokacije in te naprave dograjevati ali na njihovem mestu celo postavljati nove. VeË pozornosti ozave?Ëanju Zadnja tema, ki so se je lotili sogovorniki, je bilo uvajanje obnovljivih virov energije. Tudi na tem podroËju ima Slovenija teaave z izbiro lokacije oziroma spreminjanjem javnega mnenja, kot se je pokazalo pri naËrtovanju vetrnic na Volovji rebri, po drugi strani pa je prebivalstvo vendarle ?e premalo ozave?Ëeno za rabo tovrstne energije. Marko GospodinjaËki iz podjetja Eko-watt, d. d. o., ki se ukvarja s trgovanjem ?zelene« energije, meni, da tudi v tem primeru potrebujemo najprej visoke cene energije, da lahko sploh pridemo do nizkih. Zelena energija je zaradi visokih stro?kov veliko draaja kot tista, ki je pridobljena s tradicionalnimi viri, vendar tekmuje na trgu prav z njimi. ©e ena teaava pri uvajanju do okolja prijaznih virov pa je, da investitorji preprosto ne zaupajo morebitnim naloabam, saj ne vedo, ali se jim bodo povrnile. Tudi Robert Golob je iz lastnih izku?enj, ki jih ima s trgovanjem v Istrabenzu, dejal, da strank ne zanima, kak?no energijo kupijo, zanima jih le cena. Kot je pristavil GospodinjaËki, je treba pripraviti ustrezne marketin?ke akcije, ki bodo prispevale k ozave?Ëanju porabnikov, toda tudi to terja velike finanËne vloake. Iz povedanega je torej mogoËe razbrati, da se bosta morali Evropska unija in Slovenija v prihodnje veliko veË ukvarjati z uËinkovito proizvodnjo in rabo energije, za to pa bo treba veË pozornosti nameniti predvsem ozave?Ëanju ljudi in dodatnim spodbudam za bolj smotrno rabo. Toda to zagotovo ne bo dovolj - povpra?evanje po energiji namreË iz leta v leto raste, na vpra?anje, kako jo zagotoviti v okviru smernic trajnostnega razvoja, pa sogovorniki na tej okrogli mizi - kot ae reËeno - niso znali ponuditi enotnega odgovora. Simona Bandur Mnenje Roya Maybuda iz romunskega energetskega holdinga o uporabi vodika pri proizvodnji energije: Tudi za proizvodnjo vodika potrebujemo elektriËno energijo. Toda pridobivanje flËistega« vira z flneËistim« ni smiselno, ?e zlasti Ëe upo?tevamo, da zahteva tudi gradnjo posebnih vodikovih postaj, kar bi stalo milijarde evrov. 59 DIALOGOM DO SKUPNIH RE©ITEV V Ljubljani je od 23. novembra do 5. decembra potekala mednarodna delavnica na temo Pomanjkanje energije v Evropi, ki jo organizirala skupina študentov pod okriljem mednarodnega združenja študentov elektrotehnike, računalništva, matematike in fizike EESTEC. Namen številnih prireditev in posvetovanj je bil v javnosti spodbuditi razmišljanja o proizvodnji in dobavi električne energije ter vzpostaviti dialog med energetiki in naravovar-stveniki, ki sodeč po ocenah udeležencev premalo-krat sedejo skupaj. 60 ElektriËna energija je danes nepogre?ljiva dobrina, saj bi brez nje v nekaj dneh celotna druaba ohromela. Napovedi nakazujejo 80-odstotno poveËanje porabe elektriËne energije v veËini evropskih draav v naslednjih desetih letih, zato je treba Ëim prej zaËeti gradnjo novih proizvodnih zmogljivosti, saj njihova gradnja v povpreËju traja kar sedem let. Poleg tega se investitorji Ëedalje bolj sreËujejo s prostorskimi in okoljskimi omejitvami, re?itev nastalih problemov pa terja tesno sodelovanje razliËnih strok. Dosedanja praksa v povezavi z nekaterimi aktualnimi energetskimi projekti ali konkretneje naËrtovano gradnjo vetrnih elektrarn in znane obnove HE Moste je pokazala, da med energetiki in naravovarstveniki ni pravega in konstruktivnega dialoga, ki bi prispeval k ustrezni re?itvi. In to je bil tudi povod, da je skupina mladih dala pobudo za ?tirinajstdnevno delavnico o prihodnji oskrbi z energijo z aeljo, da bi vendarle vzpostavili most razumevanja med energetiki in oko-ljevarstveniki ter poiskali re?itev za prihodnjo oskrbo z energijo na naËin, ki bo v prid nadaljnjemu razvoju gospodarstva ter tudi varovanja okolja hkrati. Med ?tevilnimi posvetovanji in predavanji na energetske teme sta bili organizirani tudi dve okrogli mizi, in sicer prva z naslovom Energija in Ëisto okolje kot osnovni pravici ali kot druabena korist ter druga pod imenom Elektroenergetsko stanje v EU (o slednji poroËamo na straneh 58 in 59). Poraba energije bo naraščala Temeljna ugotovitev veËine raz-pravljalcev prve okrogle mize je bila, da bo poraba elektriËne energije ?e naprej nara?Ëala, pri Ëemer pa so se energetiki bolj osredotoËili na iskanje re?itev, kako to rast pokriti, okoljevar-stveniki pa poudarjali, da bi lahko veË storili tudi z varËevalnimi ukrepi in spremembo odnosa do tega sicer zelo dragocenega energetskega vira. Vsi razpravljalci pa so si bili enotnega mnenja, da je Ëim ?ir?a razprava o teh vpra?anjih potrebna ter ob tem pozdravili pobudo mladih za vzpostavitev dialoga med stranmi in strokami, ki pogosto ena druge ne razumejo najbolje. Podsekretar iz direktorata za energetiko Urban Prelog je uvodoma pojasnil, da so trenutne energetske razmere v Sloveniji ugodne, utegne pa se kmalu zaplesti, Ëe ne bo sprejetih ustreznih odloËitev o gradnji novih elektrarn oziroma za omejitev porabe. Kot je dejal, smo z Nacionalnim energetskim programom potrdili temeljna naËela prihodnje oskrbe - zanesljivost dobav, konkurenËnost energetske industrije in skrb za okolje, ostaja pa odprto vpra?anje, kako tem naËelom zadostiti. Uvoz elektriËne energije je lahko tudi ena od re?itev, pri Ëemer pa se je treba zavedati, da prevelika odvisnost od uvoza lahko z visokimi cenami precej zaplete gospodarske odnose in ogrozi konkurenËnost gospodarstva. Energije na trgu je namreË dovolj, vpra?anje pa je, po kateri ceni jo lahko dobimo in kako visoko ceno lahko slovensko gospodarstvo sploh ?e prenese. Znano je namreË, da rast bruto domaËega proizvoda nujno pomeni tudi doloËeno rast porabe energije. Kljub temu pa bi po njegovem mnenju morali v prihodnje veË pozornosti namenjati tudi uËinkovitej?i rabi energije, saj je na tem podroËju v Sloveniji ?e precej manevrskega prostora. Na preveliko odvisnost od uvoza je opozoril tudi mag. Zvonko Bre-gar iz Elektroi?tituta Milan Vidmar, ki je dejal, da Slovenija ae zdaj uvaaa od 20 do 25 odstotkov elektriËne energije, kar je na meji tehniËnih zmoanosti elektroenergetskega sistema. Zato je po Bregarjevem mnenju treba kar najhitreje zgraditi novo veËjo elektrarno, kot bi denimo lahko bila termoelektrarna Trbovlje na uvoaeni premog, nove plinske turbine v TE© ali pa zgraditev do okolja bolj prijazne nove plinske elektrarne. Slednja opcija je bolj zaaelena tudi s stali?Ëa Kjotskega protokola, vendar pa zahteva dodatne investicije v infrastrukturo obstojeËega plinovodnega omreaja. Seveda pa se morajo, kot je dejal, hkrati s tem intenzivirati tudi projekti obnovljivih virov in uËinkovite rabe energije. Med obnovljivimi viri ima veliko vlogo zgraditev spodnjesavske verige hidroelektrarn in rekonstrukcija HE Moste, pa tudi nadaljnja graditev malih hidroelektrarn, manj?ih in veËjih objektov za so-proizvodnjo ter proizvodnja elektriËne energije iz odpadkov. Da poraba nezadrano raste, je potrdil tudi direktor Elesove GJS Upravljanje prenosnega omreaja Gorazd Skubin, ki je dejal, da podatki za nazaj kaaejo na 3-odsto-tno letno rast, podoben trend pa je priËakovati tudi v prihodnje, saj je v uporabi Ëedalje veË sodobnih tehnologij, ki za svoje delovanje rabijo ravno elektriËno energijo. Eles je v skladu z zakonskimi zahtevami leta 2002 pripravil napoved porabe do leta 2012, ki upo?teva 2 do 2,5-odsto-tno letno rast porabe ali povedano drugaËe, ta rast je pribliano enaka sedanji povpreËni letni proizvodnji v TE-TOL. To pa tudi pomeni, da se kljub temu, da trenutne razmere pri oskrbi z elektriko niso kritiËne, lahko zadeve hitro spremenijo, saj dana?nje odloËitve glede novih proizvodnih in prenosnih zmogljivosti prinesejo pozitivne uËinke ?ele Ëez pet do deset let. Eles je zato ae izdelal in ima od vlade potrjen razvojni program prenosnega omreaja, ki poleg obnove obstojeËih daljnovodov predvideva tudi gradnjo nekaterih novih, kot sta 400 kV povezavi z Madaarsko in Italijo, pa sklenitev 110 kV ljubljanske zanke in dograditev 400 kV notranjega omreaja oziroma postavitev daljnovoda na relaciji ©tudentje so v okviru priprav na delavnico v svojih vrstah izvedli tudi kraj?o anketo, pri Ëemer je denimo o tem, kak?na je koliËina proizvedene energije v Sloveniji, le 58 odstotkov vpra?anih menilo, da zadostna, 30 odstotkov pa da ne zadostuje. 45 odstotkov anketirancev je tudi menilo, da lahko potrebe po elektriËni energiji pokrijemo v celoti z lastnimi zmogljivostmi, 25 odstotkov z uvozom in le 15 odstotkov jih je trdilo, da tega nikakor ni mogoËe. Zanimivi so bili tudi odgovori na vpra?anje vplivov na okolje, pri Ëemer jih je 62 odstotkov menilo, da gre predvsem za neekolo-?ke vplive, 8 odstotkov, da gre za vplive na okolje, 27 odstotkov jih je odgovorilo, da so ti vplivi odvisni od vrste elektrarne in tri odstotke, da o teh vplivih ne vedo niË. Skratka, sklep spra?evalcev je bil, da ?tudentska populacija oziroma tista, ki se bo morala sooËiti s posledicami energetskih odloËitev sedanje vladajoËe generacije, o energetskih in z njimi povezanih ekolo?kih vpra?anjih ve premalo, kar naj bi bil tudi razlog, da bo v prihodnje nujno treba organizirati ?e veË podobnih delavnic. 61 62 Foto Dušan Jež BeriËevo-Kr?ko. Ob tem je Go-razd Skubin tudi poudaril, da energetiki precej vlagajo tudi v ekolo?ko sanacijo obstojeËih objektov in pri graditvi novih upo?tevajo najsodobnej?a tehniËna spoznanja. Prav tako se sku?a pri gradnji novih proizvodnih objektov zagotoviti njihova veË-funkcionalnost, pri Ëemer pa se doloËeni obremenitvi okolja ni mogoËe povsem izogniti. Prav tako se, je poudaril Gorazd Skubin, v javnosti rado pozablja, da energetika ne pomeni edinega in tudi ne najveËjega posega v prostor ter da je hkrati tudi podlaga za vzpostavitev doloËenega aivljenjskega standarda. Magister Marko SenËariz Agencije za energijo, pa je po opisu temeljnih dejavnosti agencije poudaril predvsem tisti del njenih nalog, ki se nana?ajo na doloËitev omreanine in s tem posredno oblikovanje sredstev za naloabe v distribucijsko in prenosno omreaje. Kot je poudaril, agencija svojo vlogo pri obvladovanju porabe vidi predvsem v tem, da z regulacijo omreanine spodbuja uËinkovito izrabo obstojeËega omreaja in uËinkovite naloabe v novo, pri Ëemer pa je po njegovem prepriËanju dolgoroËno kakovostno oskrbo z energijo mogoËe zagotoviti le s pri- merno ceno. Pomembna tudi integracija okoljskih vsebin Na problematiko v okolju je opozorila dr. Olga Urbanc BerËiË iz Nacionalnega in?tituta za biologijo. Menila je, da se je v zadnjem Ëasu onesnaaevanje okolja ?e poveËalo. Da bi zmanj?ali pritiske na okolje in stanje izbolj?ali, je treba uresniËiti vrsto nalog, opredeljenih v posameznih operativnih programih. O tej tematiki je ?e zlasti veliko govora v predlogu Nacionalnega programa varstva okolja (NP-VO), ki poudarja, da je treba razmi?ljati in delovati trajnostno in celovito. Obe vsebini oziroma usmeritvi izhajata iz ekologije in sta povezani z delovanjem ekosi-stemov. Poleg tega je pomembna tudi integracija okoljskih vsebin v vse sektorske politike. Skratka, o teh vsebinah bomo morali v prihodnje bolj uravnoteaeno razmi?ljati. Z vidika varstva okolja gotovo ni vseeno, iz katerega vira prihaja elektriËna energija do na?ih vtiËnic. To dejstvo je omenil mag. Zoran StojiË, konzultant za varstvo okolja in direktor podjetja Imos Geateh. Poleg tega je menil, da je tako imenovani samooskrb-ni koncept vpra?ljiv. Slovenija se mora postaviti v okvir EU, kjer gre za prost pretok ljudi, blaga, kapitala itd. Dolgoletno obdobje enostranskih odloËitev v energetiki se konËuje; pomembno je, da se sedaj na razvoj energetike gleda tudi v luËi varstva narave. Po drugi strani pa pri naravovar-stvenikih prevladuje zelo ozek pogled, ki v prizadevanju za popolno za?Ëito okolja ne dovoljuje nobenih odmikov. Zato je StojiË predlagal, da bi tudi za?Ëito narave presojali z instrumenti celovite presoje vplivov na okolje. Odmevna je bila tudi razprava prof. dr. Mihaela Joaefa Tomana z Biotehni?ke fakultete. Menil je, da je vsaka produkcija energije, kakor koli ae nanjo gledamo, breme za okolje. Vpra?anje je samo, kaj to breme dejansko povzroËi na lokalni in globalni ravni. Med drugim je poudaril, da proizvodnja energije in skrb za okolje nista nujno in povsod izkljuËujoËa si pojma. Sicer pa je njegov naËin re?evanja vodnih problemov z energetskega vidika zelo razliËen - od primera do primera. Pri tem so vsekakor potrebni kompromisi med okolje-varstveniki in energetiki, upo?tevati pa je treba tudi strokovna mnenja na obeh podroËjih. Skratka, razprava na okrogli mizi v Koloseju je pokazala, da se energetiki in naravovarstveniki premalo poznajo med sabo. Da bi lahko sprejemali bolj uËinkovite strokovne odloËitve in se izognili protienergetsko naravnanim referendumom, bi se morali pogosteje sreËevati in poiskati skupne re?itve. Brane JanjiE, Jak Miro Jakomin K* nT m a 5 E TRGOVANJE ©ELE V DRUGI POLOVICI NOVEMBRA Obseg trgovanja na dnevnem trgu se je novembra v primerjavi s preteklim mesecem zmanj?al Zmanj?al se je tudi meseËni obseg trgovanja, in sicer za Ëetrtino, to je z 21.505 MWh na 16.266 MWh. Za nekaj veË kakor pet odstotkov so se oktobra zniaale tudi cene elektriËne energije. PovpreËni obseg trgovanja zna?a novembra 542 MWh, pri Ëemer se je dejavnost na trgu proti koncu meseca moË-no poveËala. Sicer pa so povpreËne cene elektriËne energije za november zna?ale 7.421 SIT/MWh, povpreËni meseËni enotni teËaj pasovne energije je dosegel vrednost 7.473 SIT/MWh, povpreËni meseËni enotni teËaj trapezne energije 9.230 SIT/MWh, povpreËni meseËni enotni teËaj noËne energije 4.988 SIT/MWh, povpreËni meseËni enotni teËaj evrotrapezne energije 8.672 SIT/MWh in povpreËni meseËni enotni teËaj evronoËne energije 5.680 SIT/MWh. SKUPNI PROMET NA DNEVNEM TRGU IN VREDNOST SLOeX V NOVEMBRU 2004 /y/^/^/^/^/^AV/^/^/^^^^ ¦ DNEVNI TRG v MWIi AJVE» POSLOV ©E NAPREJ S PASOVNO \\l\ Primerjava prodane elektriËne energije po posameznih standardiziranih produktih, izraaena v lotih, nam pokaae, da je bila tudi novembra najveËja koliËina elektriËne energije prodana v obliki produktov pasovne in trapezne energije. Tako novembrski volumen pasovne energije zna?a 12.288 MWh, kar pomeni 76 odstotkov celotnega trgovanja. Sledil je produkt trapezne energije z 2.336 MWh oziroma 14 odstotki celotnega obsega trgovanja. NoËna energija je prispevala 696 MWh, kar je 4 odstotke celotnega obsega trgovanja, enak delea pa je dosegla tudi evrotrapezna energija, ki je k celotnemu obsegu trgovanja prispevala 612 MWh. Deleaa produktov evronoËne in urne energije sta bila okoli odstotka, pri Ëemer je bilo prve prodanih 204 MWh, prodane koliËine urne energije pa so dosegle 130 MWh. PRODANA ELEKTRI»NA ENERGIJA PO URAH V NOVEMBRU 2004 ¦ KOLIČINA v MWh -CENATRAPEZNE ENERGIJE CENA EVRO-TRAPEZNE ENERGIJE -¦-CENA URNE ENERGIJE V ST/MWll CENA NOČNE ENERGIJE -------CENA PASOVNE ENERGIJE -------CENAEVRO-NOČNEENERGUE OVEMBRA NA TRGU PREVLADA PRODAJNIH PONUDB PovpreËno ?tevilo sklenjenih poslov je novembra zna?alo le 13 poslov na trgovalni dan, povpreËno ?tevilo nakupnih ponudb je bilo 31, povpreËno ?tevilo prodajnih ponudb pa 77. ©tevilo prodajnih ponudb na trgu torej za veË kot enkrat presega ?tevilo nakupnih ponudb. Energija je tako ostajala na trgu, ?e posebej pri produktu pasovne energije, katerega cene so v Ëasu trgovanja zaradi preseane ponudbe in konkurence na ponudbeni strani veËinoma padale. Iz grafa lahko razberemo, da je bilo ?tevilo prodajnih ponudb veliko veËino meseca vi?je od ?tevila nakupnih ponudb, le ob koncih tedna je ?tevilo prodajnih ponudb preseglo ?tevilo nakupnih ponudb. Konci tedna so tudi obdobje, ko je bilo na dnevnem trgu podanih tudi najmanj ponudb in sklenjenih najmanj poslov. Skupno ?tevilo podanih ponudb je novembra zna?alo 2.302, kar je 18 odstotkov manj kot mesec prej. ©e bolj kot ?tevilo ponudb pa je novembra upadlo ?tevilo sklenjenih poslov, saj jih je bilo sklenjenih le 383 oziroma za tretjino manj kot oktobra. ©TEVILO PODANIH PONUDB IN SKLENJENIH POSLOV NA DNEVNEM TRGU ELEKTRI»NE ENERGIJE V NOVEMBRU 2004 ?St. sklenjenih poslov —Število ponudb —število nakupnih ponudb —število prodajnih ponudb 63 RIVATIZACIJA -REŠITEV ALI POGUBA? Po dalj?em zati?ju privatizacija slovenskega elektrogospodarstva ponovno postaja bolj aktualna. Posledice pa so lahko raznovrstne. GA Podrobnejši pogled nam razkrije, da podjetja, ki so v popolni lasti države, proizvajajo pa tudi prodajajo veliko večino električne energije (glej graf 1 in 2). Trenutna lastniška struktura elektroenergetskih podjetij v Sloveniji vpliva na likvidnost trga in deluje kot zavora dobremu delovanju trga. Pri tem se je treba zavedati, da na tako majhnem trgu, kot je slovenski, enostavnih rešitev ni. Ce si na kratko pogledamo še lastniško strukturo v nekaterih evropskih državah, vidimo, da država povsod igra pomembno vlogo. Lastniška struktura avstrijskega trga je po številnih prevzemih in združevanjih v zadnjih letih relativno razvejana in razdrobljena. Pretežni lastniki večine elektroenergetskih podjetij osta- Graf 1: Lastniška struktura na strani proizvodnje v letu 2003 jajo država Avstrija oziroma avstrijske zvezne dežele, poleg njih pa še vrsta domačih in tujih lastnikov (RWE, EdF, EnBW in E.On). V Švici ima javni sektor (vlada, kantoni in občine) še naprej v lasti tri četrtine, zasebniki 15 odstotkov, tuji investitorji pa 10 odstotkov osnovnega kapitala. V Franciji EdF ostaja v državnem lastništvu. V Italiji je državno podjetje Enel po Bersanije-vem odloku moralo zmanjšati svoje proizvodne zmogljivosti za eno četrtino ter prenesti distribucijska omrežja na lokalne skupnosti. Trenutno ima okrog 50-od-stotni tržni delež. Podlaga za privatizacijo je energetski zakon Mnenja o privatizaciji državnega lastništva elektroenergetskih po- djetij so si pogosto nasprotujoča-za ene pomeni rešitev, za druge pa pogubo, večina odgovornih pa, upajmo, da k privatizaciji pristopa s trezno glavo. Poenostavljeno privatizacija pomeni prenos državne lastnine v roke zasebnikov. Gre lahko za delni ali pa popolni prenos sredstev iz državnih v zasebne roke. Za začetek si kratko oglejmo temeljne postulate privatizacije slovenskega elektrogospodarstva, ki so opredeljeni v energetskem zakonu. Po 77. členu Zakona o spremembah in dopolnitvah EZ iz leta 2004 se lastniški delež države v pravni osebi, ki ima v lasti infrastrukturo, potrebno za izvajanje gospodarskih javnih služb na področju distribucije električne energije, ne sme privatizirati v obsegu, večjem od 25 odstotkov osnovnega kapitala te pravne osebe. Lastniški delež države v podjetjih za proizvodnjo električne energije, v katerih ima država na dan uveljavitve tega zakona Graf 2: Lastniška struktura na strani distribucije in prodaje na drobno v letu 2003 t ELMB d.< i. i ELCE d.c TtBMk t :lpr d.d mm. E LGO d.( i. ELLJ d.d TUBA _ ^H Republika Slovenija ¦¦ Ostali Opomba: odstotki pomenijo lastniški delež v podjetju Vir: Poročilo Agencije za energijo o morebitnem prevladujočem položaju na trgu z električno energijo, okoriščanju in zatiranju konkurence (2003), 2004 veËji delea od 75 odstotkov osnovnega kapitala, se s privatizacijo ta delea ne sme zmanj?ati pod 51 odstotkov. Lastni?kega deleaa draave v pravni osebi, ki ima v lasti infrastrukturo, potrebno za izvajanje gospodarskih javnih sluab na podroËju distribucije elektriËne energije, se ne sme prenesti na drugo osebo, ki ni v 100-odstotni lasti draave, v obsegu, veËjem od 25 odstotkov osnovnega kapitala te pravne osebe. Po 76. Ëlenu Zakona o spremembah in dopolnitvah EZ je dopustna privatizacija pravne osebe, ki opravlja gospodarsko javno sluabo organiziranja trga z elektriËno energijo (BORZEN). Vidimo torej, da na podroËju privatizacije slovenskih elektroenergetskih podjetij obstaja precej odprtih moanosti. Pro et contra Po mnenju ?tevilnih ekonomskih strokovnjakov se s procesom privatizacije poveËa ekonomska uËinkovitost, obenem se zmanj?ata stopnja zadolaevanja javnega sektorja in vpletenost draave v nacionalno gospodarstvo. V prid kapitala ?teje zmanj?anje moËi sindikatov, ki delujejo v posameznem gospodarstvu. Nekateri strokovnjaki (npr. Boycko Maxim, Shleifer Andrei in Robert W. Vishny) zagovarjajo tezo, da so se draavna podjetja povsod po svetu pokazala kot zelo neuËinkovita, v prvi vrsti zaradi zasledovanja t.i. ?politiËnih« strategij. Zatorej je privatizacija eden od najbolj pogostih naËinov, kako dvigniti uËinkovitost narodnega gospodarstva. Slovenski privatizacijski cilji bi lahko bili poveËanje uËinkovitosti, strate?ke povezave s tujimi investicijskimi partnerji in poslediËno poveËanje stopnje konkurenËnosti na nad-nacionalni, evropski ravni. Rezultat privatizacije je seveda tudi poveËanje proraËunskih prihodkov od prodaje deleaev ter izbolj?anje delovanja nacionalnega trga kapitala. Argumenti, ki govorijo proti privatizaciji, se nana?ajo predvsem na relativno visoko stopnjo neza-interesiranosti zasebnega sektorja za zagotavljanje nedonosnih storitev in dobrin na trgu ter preveliko monopolno moË, ki jo po navadi pridobijo privatizirana podjetja. Bolj slikovito bi lahko rekli, da zasebne lastnike predvsem zanima njihov parcialni interes (dobiËek), ki ga sku?ajo ma-ksimizirati brez veËjih obzirov. Problem nastane, Ëe ima tak?en lastnik prevladujoË ali monopolni poloaaj na trgih javnih dobrin. Pogosto se pojavljajo tudi vpra?anja nacionalnega interesa, da socialne in makroekonomske problematike (odpu?Ëanja zaposlenih, dviga cen ter poslediËno makroekonomskih uËinkov) posebej sploh ne obravnavamo. Med negativnimi posledicami privatizacije je treba omeniti tudi ?ir?e posledice na slovenska podjetja, ki sodelujejo z elektrogospodarstvom (dobavitelje opreme, storitvena, svetovalna podjetja in podobno). »e bodo v podjetjih tuji lastniki, ?tevilna slovenska podjetja lahko priËakujejo zmanj?anje obsega poslovanja iz tega naslova, saj praksa kaae, da se posli pogosto prenesejo na tuja podjetja. Obstaja ?e vrsta drugih negativnih posledic privatizacije, kot na primer problematika transfernih cen, ki pa jih ne bi posebej omenjali. Dosedanje izku?nje ter naËrti za prihodnost v Sloveniji PodroËje privatizacije je urejal ae energetski zakon iz leta 1999, glede na doloËila tega zakona pa je bil proces privatizacije poËasen oziroma je zastal. Leta 2002 je Ministrstvo za finance RS predstavilo naËrte za prodajo draavnih deleaev v petih distribucijskih podjetjih. V istem Ëasu je bila predvidena tudi privatizacija proizvodnih podjetij v skladu z zakonom. Namera takratne vlade (v letu 2002) je bil proces prodaje 25 odstotkov + 1 delnica. V naËrtu je bilo, da bo vlada sprejela privatizacijski program do septembra 2002, medtem ko naj bi se privatizacija proizvodnih podjetij zaËela leta 2003. Zgornji naËrti pa so se pokazali kot nedosegljivi, kar pa je bila glede na razmere po mojem mnenju tudi pravilna odloËitev. Novi konkretnej?i naËrti za privatizacijo podjetij elektrogospodarstva v javnosti niso bili predstavljeni, Ëeprav je z novo vlado priËakovati veË ?sveaega vetra« tudi na tem podroËju. Nova koalicijska pogodba opredeljuje, da naj bi koalicija v skladu z ener- getskim zakonom nadaljevala proces privatizacije (po moanosti z iskanjem kompatibilnega strate?kega partnerja). Prav tako je navedeno, da bi za bolj?e delovanje trga in konkurenËnost morali usposobiti (organizirati) vsaj dva domaËa celovita ponudnika elektriËne energije. Vlada se je po novi koalicijski pogodbi tudi zavezala, da bo vodila tak?no politiko, ki bo spodbujala poleg trgovanja z elektriËno energijo predvsem kapitalske naloabe v poveËanje proizvodnih zmogljivosti v Sloveniji. Slovenski ekonomist, dr. MiEo MrkaiE, je pred kratkim za Finance dejal, da je prioritetna naloga draave v tem, da zagotavlja pogoje za dobro delovanje trgov tako imenovanih komercialnih dejavnosti. Ekonomist je poudaril dejstvo, da bodo podjetja v draavni lasti morala zaËeti poslovati v okviru maksimizacije dobiËka, za svoje izdelke in storitve zaraËunavati trane cene ter tako maksimizirati svojo trano vrednost - vrednost, po kateri naj bi se podjetja pozneje tudi prodajala. Dokler draavna podjetja ne poslujejo v povsem tranem okolju, njihova trana vrednost ni realna, prodajno ceno pa je izredno teako doloËiti. Sklep Na precej provokativno vpra?anje v naslovu tega Ëlanka ni mogoËe dati enostavnega odgovora. Privatizacijske zgodbe so lahko zgodbe o uspehu ali neuspehu. Dejstvo je, da imamo na slovenski vzhodni meji zelo pouËen primer privatizacije elektrogospodarstva. Madaari so svoje elektrogospodarstvo (distribucijska podjetja ter nekaj proizvajalcev) - tudi po nasvetih in spodbudah tujih investitorjev - prodali tujcem konec leta 1995, rezultati pa so izjemno negativni. Privatizacija sama po sebi sicer ni ne nekaj dobrega, ne slabega, kar je bistveno, je celota posledic privatizacije. Po mojem mnenju bi privatizacija dela elektroenergetskih podjetij lahko prinesla doloËene pozitivne uËinke, vendar je potrebna velika previdnost. mag. Klemen Podjed 65 -OTREBUJEMO UPRAVLJANJE NARAVE Letošnje okoljsko srečanje Gospodarskega vestnika je bilo zadnji novembrski teden v ljubljanskem hotelu Mons. Konferenci s tremi tematskimi sklopi, ki so se dotikali aktualnih tem s področja zakonodaje, prometa in onesnaženosti zraka ter odpadkov in embalaže, je v večernih urah sledila slavnostna podelitev okolj-skih nagrad 2004 štirim gospodarskim družbam in prvič dvema solarna. 66 Potem ko so udeleaenci dobro obiskane okoljske konference v uvodnem predavanju lahko obnovili vedenje o novostih zakona o varstvu okolja, ki je zaËel veljati letos spomladi - predstavila jih je Adrijana Viler KovaËiË iz Agencije za okolje - in poslu?ali praktiËne izku?nje z uvajanjem sistema EMAS v Gorenju, se je okoljskih informacij v letnem poroËilu dotaknila Blanka Vezjak iz KPMG Slovenije. Predstavila je priporoËila Evropske unije, kaj iz okoljskih informacij vkljuËiti v letna poroËila gospodarskih druab. Ta priporoËila so bila v EU izdelana za leto 2001, vmes sta bili lani izdani ?e 4. in 7. direktiva EU in to jesen se je EU odloËila, da bo promovirala prvotna priporoËila. Najprej nameravajo analizirati stare Ëlanice EU, kaj so naredile na tem podroËju. Pri nas pa bo treba omenjeni direktivi vkljuËiti v predlog zakona o gospodarskih druabah, ki je v parlamentarnem sprejemanju. Z njima dobivajo veË pooblastil revizorji pri izdaji pozitivnega mnenja o poslovanju posamezne druabe. »e so okoljske informacije pomembne za razumevanje poslovanja podjetja, jih je treba vkljuËiti v letna poroËila tudi s ?tevilËnimi kazalci. Iz tako izdelanega poroËila bodo uporabniki teh poroËil lahko razbrali vplive okoljskih tveganj in obveznosti na finanËni poloaaj podjetja in razbrali odnos druabe do okolja in njenega okoljskega delovanja, saj le-ti za zainteresirane niso primerljivi, dokler niso ovrednoteni. Kot je dejala Vizjakova, marsikatero podjetje izdaja okoljsko poroËilo. Njegov povzetek bo moral biti tudi v letnem poroËilu z omembo, da ima druaba tudi posebno okoljsko poroËilo. Moderator konference dr. Peter Novak se je v razpravi dotaknil vi?ine 100-milijardnih stro?kov v EU v naslednjem desetletju, ki jih bodo morale Ëlanice Unije vloaiti, Ëe bodo aelele izpolniti okoljevarstvene zahteve. Pomembno vlogo pri tem bo imela ustrezna tehnologija. Poudaril je, da bi bilo primerno, da Agencija za naravo spremeni status iz varovanja narave v upravljanje z njo. Zato se je vpra?al, ali bomo v prihodnje govorili o trajno-stnem raËunovodstvu ali gospodarjenju.Zakaj je Gorenje dobilo ae vsa okoljska priznanja, draava pa ni zainteresirana, da bi bili vsi njihovi izdelki v kategoriji A in A+ glede varËne rabe energije? Prav na slednje je v svojem predavanju opozoril Marko Polič s Filozofske fakultete, ki je govoril o psiholo?kih vidikih odnosa do okolja. Tudi v tem je del odgovorov o varovanju okolja, predvsem pa ta veda nakazuje pot, ki bi bila bolj po meri narave in s tem tudi ljudi. Revija Gospodarski vestnik, Ekolo?ko razvojni sklad RS in Agencija RS za okolje so v nadaljevanju sreËanja podelili okoljske nagrade 2004. Nagrado za okoljski izdelek je dobilo Gorenje Velenje, in sicer za generacijo pralnih in su?ilnih strojev, nagrado za do okolja prijazen postopek pa druaba Esotech iz Velenja, in to za zmanj?anje porabe hladilne vode. Do okolja prijazno podjetje je med velikimi podjetji postala Sava Tires iz Kranja in med manj?imi Polycom iz ©kofje Loke. Poleg tega je Gospodarski vestnik v sodelovanju z nacionalnim programom Eko?ole podelil tudi ?olsko okoljsko nagrado OS Gustav Šilih iz Velenja, za projekt predelave odpadnih jedilnih olj in uporabe njihovih produktov, ter Srednji šoli tehniških strok Šiška, za projekt o detektorju ogljikovega monoksida. Minka Skubic Foto Dušan Jež ¦HHMWHfil NOVEMBRA INDUSTRIJSKI PROIZVODI I1RA7II7A fl 1 fllKTOTKA Industrijski proizvodi v Sloveniji so se novembra v primerjavi z mesecem prej podraaili za 0,1 odstotka. Upo?tevajoË to poveËanje so cene industrijskih proizvodov glede na lanski november poskoËile za pet odstotkov, le v leto?njem letu pa za 4,5 odstotka. Med dejavnostmi so k temu najveË prispevale podraaitve v predelavi, ki so vi?je za 4,8 odstotka, sledijo pa cene v oskrbi z elektriko (3,4-odstotna podraaitev), v rudarstvu (2,7 odstotka) in gozdarstvu, kjer so se poveËale za 0,2 odstotka. Tudi na meseËni ravni so se najbolj poveËale cene v predelovalnih dejavnostih, in sicer za 0,1 odstotka, vendar tokrat brez oskrbe z energijo, kjer so ostale nespremenjene, poveËale pa so se v rudarstvu (za 0,1 odstotka). Glede na namen porabe so se novembra najbolj okrepile cene surovin in proizvodov za ?iroko porabo, prav tako za 0,1 odstotka, cene energen-tov, proizvodov za investicije pa se niso spremenile. »e primerjamo med sabo ?e lanski in leto?nji november, so se cene surovin poveËale za 7,2 odstotka, cene ener-gentov za 4,1 odstotka, proizvodi za investicije pa so draaji za 3,4 odstotka. STA EMISIJE TOPLOGREDNIH PLINOV SE POVESI) JEJO Finska je lani proizvedla 88,5 tone ogljikovega dioksida in tako v primerjavi z letom 1990 poveËala emisije toplogrednih plinov za dvajset odstotkov. S tem je kar 40 odstotkov nad ravnijo, ki bi jo morala glede na zahteve Kjotskega protokola doseËi v obdobju med letoma 2008 in 2012. spodobnimi teaavami se sreËujejo na S vedskem, v obeh draavah pa pripisujejo tolik?no rast emisij zelo hladni zimi v lanskem letu in bistveno manj?i proizvodnji v hidroelektrarnah. Glede na leto?nje vremenske razmere priËakujejo po tokratnih analizah bistveno bolj?e rezultate. www.platts.com j" jTTITiTnTj ¦ .1M LUKOIL IN SIDNEFT NAMESTO JUKOSA Rusija je nedavno ponovno vzpostavila dobavo nafte na Kitajsko, ki se je prekinila, potem ko Jukos zaradi zaprtja raËunov za izvoz tega ni mogel veË financirati, Ëetudi je nameraval v tem letu tja prodati 3,86 milijona ton Ërnega zlata. Omenjeno podjetje sta novembra nadomestila Lukoil in Sibneft, ki bosta decembra na Kitajsko izvozila 370.000 ton nafte. Glavna uvoznika ruske nafte na Kitajskem sta naftna koncerna CNPC in Sino-pec. STA 67 -L i OVI RAZVOJNI IZZIVI Pregled delovanja ?tudijskih komitejev mednarodne Cigre, ki je imela svoje 40. generalno zasedanje od 29. avgusta do 3. septembra letos v Parizu, je bilo ob?irno prikazano na odmevnem sreËanju flCigre po Cigreju« v prostorih Gospodarske zbornice Slovenije osmega novembra, ki ga je prviË v tej obliki pripravil in organiziral slovenski Sloko Cigre. a tem srečanju so dejav-. ni člani tega združenja predstavili najzanimivejše razprave z letošnjega generalnega zasedanja v Parizu, ki je bilo vsebinsko in tematsko nadvse zanimivo in raznoliko. V ospredju je bila predvsem problematika zanesljivosti z oskrbo z električno energijo, vključevanje in prilagajanje energetskega sektorja novim razmeram globalnega trženja s to dobrino ter velikim energetskim mrkom po vsem svetu kot logičen odziv očitne neprilagojenosti velikih elektroenergetskih sistemov do zahtev ustrezne odzivnosti takšnih sistemov v realnih obratovalnih razmerah. Pokazalo se je, da je v izogib večjim energetskim motnjam v takšnih sistemih treba stalno preverjati vse ustrezne zaščitne in še posebej regula-torne mehanizme ter se lotiti obnove in okrepitve kritičnih elektroenergetskih objektov z zamenjavo vseh kritičnih komponent v sistemu. Prav tako pa so nujni treningi osebja, podprti z ustreznimi simulatorji. Treba je tudi okrepiti inšpekcijske preglede in ne nazadnje najti ustrezen dialog z javnostjo preko sredstev javnega obveščanja, agencij in drugih institucij. Poleg teh najatraktivnejših tem, obravnavanih na plenarnih in panelnih razpravah na pariškem zasedanju, je bilo znotraj 16 študijskih komitejev in več kakor 250 delovnih skupin, ločeno obravnavana vrsta drugih tem, ki podrobno obravnavajo strokovno tematiko s področja posameznega študijskega komiteja. Pravočasna razrešitev takšnih temeljnih strokovno-tehniških problemov praviloma vodi k poznejšemu uspešnejšemu delovanju celotnega sistema in velikokrat lahko celo prepreči kakšen ne samo lokalni, temveč tudi energetski mrk širšega obsega. Ob?irno delovanje na podroËju nadzemnih vodov V okviru študijskega komiteja za nadzemne vode, ki za obdobje zadnjih petih let po uradnih statističnih podatkih pariške Cigre tudi vodi na področju publicistike, trenutno deluje devet študijskih delovnih skupin in 46 delovnih podskupin. Ukvarja se z električnimi problemi prenosnih vodov, od projektnih rešitev, temeljenja, daljnovodnih stebrov, izolatorjev, vodnikov s spojno in obesno opremo, okoljevarstveno problematiko in meteorologijo, ki je tesno povezana s problemi pri nadzemnih vodih. V tehniki prenosa električne energije na večje razdalje velja načelo čim bolj učinkovite izrabe prenosnih poti. Pri načrtovanju novih pa tudi pri obnovi obstoječih prenosnih objektov pa velja načelo udeja-njitve čim večje prenosne moči na prostorsko enoto, na primer na trasno širino daljnovoda.Tukaj so še okoljevarstveni problemi, ki se nenehno stopnjujejo in povzročajo velike težave pri umeščanju elektroenergetskih objektov v prostor. Pri tem nadzemni prenosni vodi zasedajo posebno mesto. Okoljevarstvena problematika Na letošnjem zasedanju študijske delovne skupine za okoljevarstveno problematiko WGB2.15 LCA-Live Cycle Assessment and Environmental Concerns, ki je bilo 11. in 12. maja v Quebec Cit-yju v Kanadi, je bila v ospredju problematika ugotavljanja živ-ljenske dobe daljnovodov z uveljavljanjem okoljevarstvenih standardov iz serije ISO 14000, s posebnim poudarkom na dejavnostih s področja sprejemanja okoljevarstvenih standardov z metodo LCA (Live Cycle Assessment) pri nadzemnih vodih v luči standardov serije ISO 14040. Na tem področju se največ dela zlasti v skandinavskih deželah, kjer je osveščenost v tem pogledu največja. Rolf Lindgren iz Swed-Power AB iz švedskega Götebor-ga je avtor številnih prispevkov z okoljevarstvenega področja. Med temi je tudi prispevek, objavljen v reviji Electra, štev. 202, junij 2002, z naslovom LCA of Overhead Lines in Scandinavia. V njem je podan skandinavski način reševanja tovrstne problematike, s celovitim metodološkim pregledom do zdaj izdelanih študij s področja ocenitve življenjske dobe vodov. Obširen dokument pomeni večletno delo celotne ekipe sodelavcev iz Anglije, Avstralije, Avstrije, Belgije, Brazilije, Danske, Fran- cije, Irske, Italije, Japonske, Juane Afrike, Kanade, Koreje, Madaarske, Nizozemske, Romunije, ©panije, ©vice, ©vedske in Slovenije ?Life Cycle Assessment (LCA) for Overhead Lines«, ki je bil prej pregledan in predstavljen ae na zasedanju tehniËnega odbora matiËnega ?tudijskega komiteja za nadzemne vode SCB2 Overhead Lines na zasedanju v Edin-burghu septembra 2003. Marca letos je iz?el kot posebno konËno poroËilo v okviru matiËne ?tudijske delovne skupine WGB2.15, v zaËetku prihodnjega leta pa bo izdan kot samostojna publikacija v okviru mednarodne Cigre Pariz. Dokument vsebuje vse tiste zahteve, vezane na okoljske standarde serije ISO 14040, ki s tega zornega kota zadeva prav vsako elektrogospodarsko podjetje s podroËja prenosa in distribucije elektriËne energije. Meteorološki parametri Obseano ?tudijsko delo, z veliko dozo vloaenega raziskovalnega dela, je bilo opravljeno v ?tudijski delovni skupini WGB.16 Meteorology for Overhead Lines, ki se ukvarja s problematiko z vidika meteorologije in vseh spremljajoËih klimatskih pojavov, neposredno vezano na nadzemne vode. Sem sodi obravnava problematike vpliva meteorolo?kih parametrov - temperatura, smer in hitrost vetra, zimske dodatne obteabe, vlaanost zraka, atmosferski tlak, sonËno obsevanje - na projektne re?itve nadzemnih vodov v prostoru in na njihovo poznej?e obratovanje.Obravnavane so bile najaktualnej?e teme treh delovnih skupin. Prva se nana?a na vpliv vetra glede na topografijo terena, ki jo vodi predsedujoËi WGB2.16 Svein Ftkke iz Norve?ke. Podani so izsledki terenskih meritev hitrosti vetra na obstoje- Ëih in na novih predvidenih dalj-novodnih trasah z ustreznimi simulacijskimi raËunalni?kimi aplikacijami na zelo zahtevnih terenih Norve?ke (fjordi z moËno izpostavljenimi tereni na zraËne turbolence). Tak?ne in podobne raziskave so nadvse koristne pri naËrtovanju novih tras daljnovodov, ki pa seveda zahtevajo ustrezno znanje in denar. Druga delovna skupina obravna- va vetrove velikih intenzitet. PredsedujoËi je Henry Hawes iz Powerlinka/Avstralija. V obravnavanem dokumentu (Report on Current Practices Regarding Frequencies and Magnitude of High Intensity Winds) so predstavljene teoretske in praktiËne izku?nje o nastanku izjemnih vremenskih pojavov (tornadi, hurikani, moËni pasatni vetrovi v tropskih predelih) s spremljajoËi- 69 70 mi posledicami (pred kratkim izšlo v posebni izdaji Cigre Pariz, oktober 2004). Med te vremenske pojave sodi tudi naša primorsko-dalmatinska burja, ki je po klasifikaciji Munich RE Wind Hazard Map of World registrirana kot posebna vrsta vetra izjemnih hitrosti in tudi s hudimi posledicami. To še posebej v kombinaciji s padavinami v obliki žleda in leda, kot se zelo pogosto dogaja na naših območjih slovenske Primorske (znane so žledne obremenitve pred leti v Brkinih in na primorsko-kraškem območju januarja 1997) in dalmatinske regije (januarja 2003). Burja kot poseben vremenski pojav je bila v preteklih 50-ih letih predmet obširnih raziskav na več mestih po svetu s pacifiškega območja, sredozemskih držav z alpskim območjem, območja Črnega morja s Krimskim polotokom, skandinavskih dežel, Ka-zahstana in osrednje Sibirije z Bajkalskim jezerom ter na Japonskem (najsevernejši otok Hokkaido). O fenomenu burje je bila na Japonskem pred leti izdana izredno dragocena knjiga profesorja Masatoshija M. Yoshina, kjer so objavljene raziskave tega vremenskega fenomena na naših tleh - od Ajdovščine,Tržaškega zaliva, Senjskega kanala do Dubrovnika. Študija obravnava poleg burje kot vremenskega pojava še vrsto drugih vidikov (sinopti-čno sliko s klimatološkim karakterjem burje, stanje vegetacije, vremenske napovedi s prognosti-čno sliko pojava burje, kar je zelo pomembno za cestni in pomorski promet, ribiško dejavnost ipd). Tretjo skupino vodi dr. André Leblond iz raziskovalnega inštituta IREQ Varennes v Québecu v Canadi. Obsežno študijsko gradivo obsega meteorološke modele in statistične metode o nastanku zaledenitev in določevanju lednih oblog z upoštevanjem topografskih razmer. Prikazane so razne metode ugotavljanja lednih oblog na konstrukcijskih elementih daljnovoda in na samih vodnikih, ki delno so že in še bodo potrjene z rezultati eksperimentalnih raziskav in meritev zaledenitev na različnih terenskih raziskovalnih poligonih po svetu (Kanada, Norveška, Češka, Japonska, Rusija). Vsi ti podatki bodo tudi koristna podlaga za spremembo oziroma dopolnitev obstoječih standardov s tega področja, kar je tudi vitalnega pomena za izdelavo nacionalnih normativov oziroma predpisov s področja gradnje nadzemnih vodov. Zato je dejavno sodelovanje v takšnih mednarodnih združenjih dobrodošlo in nadvse koristno. Tudi Slovenija je z vstopom v Evropsko unijo močno vpletena v kolesje pravnih določil tudi s tega področja. Novi tehnični izzivi V zadnjih letih je razvoj usmerjen v razne aplikacijske rešitve, ki gredo predvsem v smeri kreacije povsem novih stebrov, kom-paktiranja stebrov, uporabe novih izolacijskih materialov (kom-pozitni izolatorji), novih tehnoloških izvedb vodnikov ter v najnovejšem obdobju iskanje optimalnega razporeda delnih vodnikov v snopu posamezne faze z ustreznim oblikovanjem takšnega snopa. S takšnimi ukrepi je mogoče učinkovito povečati prenosno moč daljnovodov z boljšo izrabo naprav in z boljšim skupnim izkoristkom in hkrati zmanj sati negativne vplive na okolje. Tehnični pa tudi ekonomski in okolje-varstveni razlogi so torej vzrok za spremembo prvotnega razmišljanja po graditvi novih daljnovodov za vsako ceno. V daljno-vodni tehniki pa to pomeni uporabo sodobnih tehničnih rešitev z uvajanjem novih konstrukcijskih rešitev in metod načrtovanja ter optimiranja elektroenergetskega prenosnega sistema kot celote. Izvirno rešitev povečanja prenosne moči nadzemnih vodov z opti-miranjem razporeda delnih vodnikov v snopu posamezne faze z ustreznim oblikovanjem takšnega snopa so po večletnih teoretskih in eksperimentalnih raziskavah na terenu prikazali brazilski kolegi na pariškem srečanju študijskega komiteja za nadzemne vode. Gre za ustrezno oblikovanje snopa vodnikov, pri čemer se doseže zmanjšanje celotne impe-dančne upornosti takšnega sestava in posledično povečanje prenosne moči prenosnega voda. Tak način je znan pod oznako BEX (Bundle Expansion) oziroma HSIL (High Surge Impedance Loading). Za zdaj so te rešitve namenjene velikim sistemom z velikimi kapitalskimi vlaganji pri načrtovanju in uresničitvi vele prenosnih prog v Rusiji, Ameriki, na Kitajskem in v Braziliji, kot denimo med severnim ama-zonskim hidroenergetskim bazenom in južnim delom, vključno s povezavo s trenutno največjo hidroelektrarno na svetu Itaipu na reki Parana. dr. Franc Jaki INDUSTRIJSKA PROIZVODNJA PRESENETLJIVO UPADLA Industrijska proizvodnja na Japonskem je oktobra nepričakovano padla na najnižjo raven v zadnjih sedmih mesecih. V primerjavi s septembrom se je namreč zmanjšala za 1,6 odstotka, so sporočili iz tamkajšnjega ministrstva za gospodarstvo, znanost in industrijo, kjer so v tem mesecu sicer pričakovali rahlo rast. Razlog za padec je zmanjšan izvoz in neprilagojeno skladiščenje na področju informacijske tehnologije. Posledica tega je tudi povečanje brezposelnosti za 0,1 odstotka na 4,7 odstotka in bistveno manjši dvig bruto domačega proizvoda, ki je bil v tretjem trimesečju letos v primerjavi z drugim trimesečjem le 0,1-odstoten. Manjša proizvodnja na Japonskem kaže po mnenju analitikov na slabše razmere, ki so se nakazovale že lani, umirile pa naj bi se prihodnje leto. STA ZMANJŠANJE PROIZVODNJE V TERMOELEKTRARNAH Španska vlada je nedavno spremenila načrte za zmanjšanje emisije ogljikovega dioksida in si postavila bistveno strožja merila, s katerimi se želi približati ciljem Kjotskega protokola. Ta namreč zahteva, da zmanjša količine toplogrednih plinov v ozračju za približno 40 odstotkov, kar ustreza 70 milijonom ton na leto. Po novem je torej država v obdobju med letoma 2003 in 2007 predvidela zmanjšanje emisij za 40 odstotkov, predvsem zaradi zmanjšanja proizvodnje električne energije v termoelektrarnah in povečanja proizvodnje v elektrarnah na plin. Takšna odločitev je pisana na kožo predvsem drugemu največjemu proizvajalcu energije - podjetju Iberdrola -, ki je v zadnjem letu veliko investiral v razvoj plinske in vetrne električne energije-www.energyforum.net AJODMEVNEJSI REFERATI S 6. KONFERENCE SLOVENSKIH ELEKTROENERGETIKOV Strokovnjaki, vključeni v petnajst strokovnih studijskih komitejev Cigre in šest skupin sekcije Cired za distribucijska omrežja, so na minuli, 6. konferenci slovenskih elektroenergetikov v Portorožu 2004 predstavili kar 183 referatov, kar pomeni pravo eksplozijo tehničnega sporočanja o novostih v elektroenergetiki. Izborne komisije so ocenile predstavljene referate po posameznih študijskih usmeritvah. Enajst naj referatov CIGRE V Tehničnem komiteju Cigre so izbrali enajst najodmevnejših referatov v petnajstih študijskih skupinah. V Studijskem komiteju Al je najbolj izstopal referat Crpalna hidroelektrarna Avče avtorjev Vladimirja Gabrijelčiča, A. Zavrtanika in Andreja Sajna. V Studijskem komiteju A3 je bil najodmevnejši referat Prikaz vplivnih dejavnikov na življenjsko dobo odklopnikov v prenosnem omrežju avtorjev Aleksandra Polajnerja, Petra Zunka in Grega Bizjaka. V Studijskem komiteju B2 je bil najboljši referat Uvedba novih vodnikov v slovensko prakso avtorjev Franca Ja-kla in Andreja Jakla, v študijskem komiteju B4 pa referat Enosmerna porabniška omrežja z razpršeno proizvodnjo iz obnovljivih virov avtorjev Valentina Ažbeta, Dušana Povha, Petra Zunka in Rafaela Mihaliča. V Studijskem komiteju Cl sta Bojan Kuzmič in Majda Paripovič predstavila raziskavo primerljivosti cen za uporabo elektroenergetskih omrežij v Sloveniji z nekaterimi državami EU, v Studijskem komiteju C2 sta Miloš Pan- tos in Ferdinand Gubina obdelala deleže bremen v pretoku moči v omrežju. V Studijskem komiteju C3 sta Andrej Hanžič in Jože Voršič raziskala pojavnost objektov razpršene proizvodnje električne energije v prostoru. V Studijskem komiteju C4 pa je Go-razd Stumberger pripravil analizo trifaznih sistemov v primeru nesimetrij in višjih harmonskih komponent, v Studijskem komiteju C5 pa so Tanja Jeran, Boris Straus in Gorazd Skubin orisali prvo leto delovanja organiziranega trga z električno energijo v Sloveniji. V Studijskem komiteju Dl je bil proglašen za najboljši referat Razgradnja transformatorja, onesnaženega s PCB avtorjev Viktorja Lovrenčiča, Marjana Pezdirca in B. Bajdeta, v Studijskem komiteju D2 pa je bil najodmevnejši referat Vizualizacija distribucijskega omrežja s pomočjo sodobnih programskih smernic in tehnologij. Pet naj referatov Cired V Tehničnem komiteju Cired so izbran pet najodmevnejših referatov v šestih študijskih skupinah. V Cired SK1 je najbolj izstopal referat Milana Vižintina Tipizacija kompenzacijske dušil-ke za omejevanje kapacitivnega toka v 20 kV omrežju, v Cired SK2 je bil izbran za najboljši referat Zanesljivost dobave električne energije v distribucijskem elektroenergetskem sistemu avtorja Zvonka Toroša, v Cired SK3 pa referat Korelator izpada srednjenapetostnega voda z atmosferskimi razelektritvami. V Cired SK4 je bil najboljši referat Alojza Zupanca z naslovom Vpliv razpršene proizvodnje na distribucijsko omrežje, v Cired SK5 pa je bil med predstavljenimi referati izbran kot najboljši referat Miloša Protiča in Janka Kosmača na temo Ocena tveganja izpadov srednjenapetostnih vodov zaradi atmosferskih prenapetosti. Drago Papler PRISILNA DRAŽBA ZA PORAVNAVO DAVČNIH DOLGOV Juganskneftegaz, glavna podružnica ruskega naftnega velikana Jukos, bo morala plačati več kakor devetsto milijonov evrov davčnih dolgov za leto 2003, kar bo zagotovo zelo prizadelo družbo, ki se je že pred tem soočala s približno 2,6 milijona evrov terjatev. Velik dolg je sprožil vrsto razprav med analitiki, ki med drugim menijo, da so davčne oblasti terjatve nakopičile z namenom, da bi upravičile prodajo Jukosovega premoženja podjetjem, ki so povezana z vlado. Država bo konec decembra s prisilno dražbo nadaljevala prodajo 76,8-od-stotnega deleža v Juganskneftegazu, s kupnino pa bo povrnila Jukosov davčni dolg iz let 2000 in 2001. STA 71 REFERCIALNE TEME ELEKTRODISTRIBUTERJEV ZA KONFERENCO 2005 Tehnični program profesionalnih distributerjev električne energije Sloko Cired vodi tehnični komite, ki mu predseduje mag. Zvonko Toros iz Elektra Primorska. Med konferencama deluje glede na posamezno tematsko ^področje sest studijskih komitejev: Cired SK 1 za omrežne komponente, Cired SK 2 za kakovost električne energije in EMC, Cired SK 3 za obratovanje, vodenje in zaščito distribucijskega omrežja, Cired SK 4 za razpršene vire - upravljanje in izkoriščanje električne energije, Cired SK 5 za razvoj distribucijskih omrežij, Cired SK 6 za organizacijske veščine managementa. a 7. konferenco Sloko Cigre-Cired 2005, ki bo v Velenju, so za posamezne usmeritve razpisane prefercialne teme, na katere priËakujejo ponudbe referatov do 15. januarja 2005. V ponudbi morajo predlagatelji referatov navesti: naslov referata, avtorje, podjetje in ©K, za katerega predlagajo objavo referata. »e iz naslova ni jasna tema referata, je treba v nekaj stavkih pojasniti, kaj namerava avtor obdelati. Teme referata morajo ustrezati pre-ferencialni temi. Rok za oddajo konËnega referata je 2. april 2005. Koordinator za referate je Andrej Otrin (040/299 967), e-po?ta: info@cigre-drustvo.si ali aotrin@ guest.arnes.si. Na spletni strani Cigre (www.cigre-drust-vo.si) bo prikazan vzorec referata. ŠK 1 Omrežne komponente ©tudijski komite Cired ©K 1 Omreane komponente, ki ga vodi predsednik Srečko Mašera, je razpisal pet preferencialnih tem: PT1 Uvajanje novih tehnologij pri srednjenapetostnih nadzemnih vodih, PT2 Tehnologije vzdraevanja srednjenapetostnih nadzemnih vodov, PT3 Rekonstrukcije elektroenergetskih vodov in naprav - posegi v prostor, PT4 Elementi za avtomatizacijo distribucijskih omreaij in PT5 Ozemljevanje srednjenapetostne nevtralne toËke. ŠK 2 Kakovost električne energije in EMC ©tudijski komite Cired ©K 2 Kakovost elektriËne energije in EMC, ki ga vodi predsednik mag. Peter Bergant, je razpisal ?tiri prefercialne teme: PT1 Kakovost elektriËne energije na podroËju distribucije, s poudarkom na standardizaciji, regulativi, naËinu poroËanja in indikatorjih, PT2 Vpliv EE naprav in po-strojev v smislu EMS, PT3 Stalni nadzor kakovosti elektriËne energije v distribucijskem omreaju (?Permanent monitoring«) in PT4 Novi pristopi na podroËju kompenzacijskih naprav. ŠK 3 Obratovanje, vodenje in zaščita distribucijskih omrežij ©tudijski komite Cired ©K 3 Obratovanje, vodenje in za?Ëita distribucijskih omreaij, ki ga vodi predsednik Milan Švajger, je razpisal ?est prefercialnih tem: PT1 Gradnja novih DCV v distribuciji Slovenije, PT2 Vodenje in nadzor distribucijskega omreaja, PT3 Avtomatizacija distribucijskega srednjenapetostnega omreaja, PT4 Sistemi za?Ëite v distribucijskih srednjenapetostnih omreajih, PT5 Meritve v distribucijskih omreajih, PT6 Zanesljivost distribucijskih omreaij. ŠK 4 Razpršeni viri, upravljanje in izkoriščanje energije ©tudijski komite Cired ©K 4 Razpr?eni viri, upravljanje in izkori?Ëanje energije, ki ga vodi predsednik Franc Toplak, je razpisal ?tiri prefercialne teme. V PT1 Di-stribuirani viri bodo obravnavane tehniËne zahteve za prikljuËevanje distribuiranih virov na srednje in nizko napetostna elektro distribucijska omreaja. V PT2 Distribuirani viri 2 bodo prikazani praktiËni primeri in izku?nje pri obratovanju in naËrtovanju distribucijskih omreaij s prikljuËenimi distribuiranimi viri z vidika regulacije napetosti, poveËanja kratkostiËnih moËi, delovanja za?Ëite, varnosti, stabilnosti, zanesljivosti oskrbe in kakovosti elektriËne napetosti, in merjenja proizvedene elektriËne energije. V PT3 Distribuirani viri 3 bodo zajete nove tehnologije za majhne in srednje velike proizvodne vire, karakteristike delovanja in izku?nje pri obratovanju paralelno z distribucijskim omreajem, ekonomska upraviËenost gradnje in problemi prikljuËevanja v prostor. V PT4 Energetska uËinkovitost bo poudarek na energetski uËinkovitosti v elektro distribucijskih omreajih, upravljanje porabe ter izku?nje pri uporabi energetsko uËinkovitih tehnologij pri uporabnikih elektriËne energije. ŠK 5 Razvoj distribucijskih omrežij ©tudijski komite Cired ©K 5 Razvoj distribucijskih omreaij, ki ga vodi predsednik Miloš Protič, je razpisal ?est prefercialnih tem: PT1 Poraba in prognoza elektriËne energije, PT2 Usklajevanje tehniËne in ekonomske uËinkovitosti, PT3 Primerjava uËinkovitosti distribucijskih omreaij, PT4 Kriteriji, orodja in metode za naËrtovanje razvoja sistema, PT5 Koncepti naËrtov omreaja po energetskem zakonu in PT6 Primeri razvojnih naËrtov distribucijskih omreaij. ŠK 6 Organizacijske veščine managementa ©tudijski komite Cired ©K 6 Organizacijske ve?Ëine managementa, ki ga vodi predsednik Matjaž Osvala, je razpisal tri prefercial-ne teme: PT1 Vpliv energetske zakonodaje in odpiranje trga z elektriËno energijo na organiziranost distribucijskih podjetij ter Analiza regulatornih modelov za distribucijske sisteme, PT2 Storitve za odjemalce (klicni centri, CRM, dodatne storitve v distribuciji) ter PT3: Metode in podpora pri odloËanju in sprejemanju poslovanja. Pristojni ?tudijski komiteji bodo obravnavali ponudbe referatov in izbrali predloge ter povabili avtorje, da pripravijo prispevke za majsko velenjsko konferenco slovenskih elektroenergetikov. Drago Papler IGODOVINOPISJE ELEKTRO ENERGETIKE SLOVENIJE Na iniciativnem sestanku Elektrotehni?ke zveze Slovenije je bilo sklenjeno, da se nadaljuje delo na zgodovini elektrifikacije in elektroenergetike Slovenije za obdobje 1980 do danes. o* 74 Prva knjiga Razvoj elektrifikacije Slovenije (TZS, 1976), ki je obravnavala zaËetno obdobje od leta 1883 do leta 1945, in druga knjiga Razvoj elektroenergetike Slovenije (TZS, 1980) z obravnavanim obdobjem 1945-1980, ki sta iz?li pri Tehni?ki zaloabi Slovenije, namreË nujno potrebujeta dopolnitev s tretjo knjigo elektroenergetskega razvoja zadnjega Ëetrt stoletja, ki je pomembno zaznamoval slovensko podobo. Pobuda za to je bila med drugim zapisana tudi v Na?em stiku ob seriji zapisov Stoletje elektrike. Vozlovi napotki Mile Vozel, legenda elektroenergetike in kronist, mi je ob zadnjem zimskem obisku leta 2001 povedal, da so v sedemdesetih letih v podkomisiji za publikacijo RES v okviru podjetja za distribucijo elektriËne energije DES sistematiËno zbirali gradivo in preverjali pristnost podatkov. ?Takrat zbrani podatki iz prvih obdobij elektrifikacije so bili preveË neosebni in se iz njih ni Ëutil aivljenjski duh. Trudil sem se, da bi pridobil Ëim veË aivih spominov. Organiziral sem sreËanja z udeleaenci in aelel popisati vrsto zanimivosti in tehniËnih zanimivosti. Slednje mi je bolje uspevalo kot pa razkrivanje osebnih pripovedi. Na vpra?anje o bohinjski zgodovini imam v delovnem zvezku pod datumom 2. november 1970 zapisano sreËanje z Dragom Chvatalom, ki je bil predvojni obratovodja v Bohinju in pozneje zelo avtoritativna osebnost. Vendar pa sem od njega izvedel malo. Viri so zelo pomembni, treba pa jih zajeti pravoËasno in sproti, ker so pozneje izgubljeni. S stali?Ëa vizije je bilo priporoËilo podkomisije na zadnji, 79. seji, 19. junija 1975, da podjetja poskrbijo za sistematiËno skrb za dokumentarno arhivsko zgodovino in pisanje kronik, vendar se to ?e do danes ni zgodilo, kar je velika ?koda na podroËju zgodovinopisja,« je poudaril in opozoril starosta slovenske elektrotehnike Mile Vozel. (Vir: Papler, Drago. 2001. Sledi napredka vodijo v Bohinj. Stoletje elektrike, 9. del. Na? stik 4, april 2001: 54-55.) Iniciativni sestanek za pripravo programa za nadaljevanje zgodovinopisja Med 79. sejo podkomisije za publikacijo Razvoj elektroenergetike Slovenije, 19. junija 1975, in iniciativnim sestankom za pripravo programa za nadaljevanje dela na zgodovini elektrifikacije Sovenije za obdobje 1980 do danes, ki je bil 24. novembra 2004, mineva 30. leto. Tolik?en je tudi Ëas, ki je potreben za sistematiËne zgodovinske raziskave, popise in obdelave. ©tefan Lutar, predsednik Elektrotehni?kega dru?tva Maribor, je prevzel nalogo Elektrotehni?ke zveze Slovenije za pripravo celovitega programa za nadaljevanje dela na zgodovini elektrifikacije Slovenije; imenovan je bil za predsednika programskega odbora. Na iniciativnem sestanku je bil imenovan desetËlanski uredni?ki odbor, ki naj bi izdelal osnutek projektne naloge in poiskal izvajalce, ki bi imeli dostop do dokumentacije. K financiranju projekta nameravajo, tako kot za predhodnji knjigi, z zanimivim marketin?kim pristopom pritegnili podjetja elektroenergetskega sistema in elektroindustrije. Tri razvojna obdobja slovenske elektroenergetike Delo zgodovinopisja slovenske elektroenergetike so razdelili na tri obdobja. Prvo, uvodno obdobje, bo vsebovalo povzetek s kritiËno zgodovinsko oceno pomena elektrifikacije in elektroenergeti-kre za obdobje do leta 1980, kjer je razvoj prenosnega sistema odigral najpomembnej?o vlogo v povojni zgraditvi enotnega elektroenergetskega sistema takratne skupne draave Jugoslavije, pa tudi v povezovanju s sosednjimi evropskimi elektroenergetskimi sistemi. Osrednji, drugi del knjige bo obravnaval obdobje od leta 1980 do leta 2000, ki ?e ni obdelano in ga je treba z zgodovinskega vidika podrobno prouËiti. Tretji, sklepni del bo nanizal pogled v novo tisoËletje faktografsko s smernicami perspektiv elektroenergetskega razvoja po letu 2000. Analizirano bo celotno obdobje graditve 220 kV zanke Sudel in 400 kV omreaja z opisom vloge Republike Slovenije pri izgradnji skupnega jugoslovanskega prenosnega omreaja 400 kV mreae Nikola Tesla. Obdelana bo celotna problematika proizvodnje v hidroelektrarnah, termoelektrarnah in nuklearni elektrarni Kr?ko, prenosa in distribucije elektriËne energije. Poudarek bo dan vlogi industrije kot konËne- Foto Dušan Jež mu odjemalcu elektriËne energije, kakor tudi pomenu zanesljive oskrbe tega energenta v ?iroki porabi. Vsebina se bo dotaknila problematike ?olstva in vzgoje kadrov za potrebe razvoja elektrogospodarstva, projektive in raziskovalne dejavnosti. Knjiga zgodovine elektrifikacije naj bi torej dala temeljito informacijo o na?em pomembnem obdobju elektroenergetike, cilj ustvarjalcev pa je tudi, da bi postala nekak?en uËbenik za prihodnje naËrtovalce razvoja in opozorila na pretekle napake in jim pomagala pri odloËitvah. Za predsednika uredni?kega odbora je bil imenovan dr. Janez Hrovatin, za tajnika mag. Marijan Porenta, za Ëlane pa dr. Maks Babuder, mag. Kre?o BakiË, dr. Ferdinand Gubina, dr. Franc Jakl, Janez Kern, dr. Anton Ogorelec, Drago Papler in Jo?ko Rosina. Na seje Uredni?kega odbora bo vabljen tudi mag. Vekoslav Koro?ec, predsednik Sloko Cigre-Cired. Predsednik uredni?kega odbora dr. Janez Hrovatin meni, da je v pristopu k sestavi projekta zgodovinopisja elektroenergetike Slovenije najprej cilj izdelati tak?en osnutek programa naloge, da bo dovolj zanimiv za potencialne sponzorje, ki naj bi moralno in finanËno podprli njeno izdelavo. V prvem koraku bo izdelan marke-tin?ki prospekt z okvirno vsebino naloge, ki ga bodo poslali podjetjem, za katera menijo, da bi lahko bili naroËniki zgodovinsko-do-kumentarne naloge in njeni uporabniki. Drago Papler 75 LEKTRIFIKACIJA BLEDA (6) Osemdeseta leta so pomenila nov tehnolo?ki korak, Bled je dobil 110 kV daljnovodno povezavo, iz novega RTP Bled s transformacijo 110/20 kV pa so potekali srednjenapetostni izvodi 20 kV. » ^ o* 76 Imamo dve hidrocentrali, RTP Bled s štirimi izhodi 10 kV, v njega pa pride 35 kV iz Savice in 35 kV iz Radovljice. Gradili smo veliko: nizkonapetostna omrežja Kuplje-nik, Fortuna, Bodešče, nove transformatorske postaje TP Zelenica, TP Bohinjska Bela. Zamenjali smo več kakor 70 drogov. Obnovili smo nekaj razdelilcev in stikal. Seveda pa so tudi manjša dela z instalacijami in priključki. Najhujše je pozimi in naša najdaljša pot je v Radovno. V zelo slabem vremenu pa imamo delo tudi doma. Največ je vzdrževanja nizkonapetostnega omrežja. V naši enoti imamo za te potrebe tudi tri vozila Fiat 750, Fiat 101 in IMV kombi, kar nam zadostuje za naše potrebe. Dežurstvo je tedensko in ga opravljamo štirje. Veliko je tudi delovnih koncev tedna. Obstajajo štiri velika območja, to so na Jasi, Zatrnik, Pod Stražo in Mlino. Vseh hišic je okrog 110. Pri nas so tudi trije veliki porabniki elektrike, in to: LIP Bled, Vezenine in Kovinska delavnica s skupno močjo 1,6 MW. Imen smo okvaro na 10 kV kablovodu Blejski grad, kjer smo zamenjali okrog 100 metrov vodnika. V TP Breg se je zaradi udara strele pokvaril transformator. Na 35 kV daljnovodu nam je ob neurju padla na žice smreka in jih potrgala,« je povedal vodja Tone Vidic. 110 kV daljnovod Moste-Bled in prehod na 20 kV, 1987 Območje Bleda je bilo enostransko napajano po slabem 35 kV le- senem daljnovodu iz Radovljice. Prepotrebna zgraditev 110 kV daljnovoda Moste-Bled pa je bila vključena po programu samoupravne interesne skupnosti elektrogospodarstva in premogovništva ISEP (energetska sredstva) šele za prihodnji srednjeročni program. Zato so se v tozdu Elek-tro Žirovnica zaradi velikih potreb napajanja območja Bleda in Bohinja z novim daljnovodom odločili, da se tega zalogaja lotijo predčasno in za zgraditev namenijo lastna sredstva iz amortizacije osnovnih sredstev. Odločitev je padla na začetku leta 1987; lokacijska dokumentacija je bila pripravljena aprila, decembra 1987 pa je nov 110 kV daljnovod Moste-Bled že začel poskusno obratovati. V zelo kratkem času devetih mesecev je bila celotna gradnja končana in je pomenila za tovrstna dela, še posebno tista, ki se financirajo iz energetskih sredstev, pravi rekord brez primere. Zaradi hitre gradnje je bil objekt zgrajen z bistveno manjšimi sredstvi kakor pri podobnih dalj časa trajajočih gradnjah. Daljnovod ima dvajset točk z železnimi jambori tipa »sod«, križa reko Savo in je dolg šest kilometrov, zgradil pa ga je Dalekovod Zagreb po projektu IBE Elektroprojekt Ljubljana. Pri tem je treba poudariti veliko angažiranost delavcev tozda Elektra Žirovnica in Delovne skupnosti skupnih služb delovne organizacije Elektro Gorenjska pri urejanju dokumentacije in pri spremljanju in nadzoru gradnje. Z zgraditvijo daljnovoda je bil na tem območju pogojen tudi prehod na 20 kV napetostni nivo na Bledu. Z postavitvijo v obratovanje je bil sistem že priklopljen na 20 in 35 kV napetost. Hkrati je bilo v RTP Bled predelan 10 kV del stikališče na 20 kV napetostni nivo. Qaljinsko razklopi?Ëe D eleËe, 1988 Leta 1988 je bilo izvedeno tudi prvo daljinsko upravljanje raz-klopne postaje - RP Zeleče pri Bledu. Med razdelilno transformatorsko postajo Bled in razklo-piščem Zeleče je namreč že prej potekal telekomunikacijski vodnik. Delavci Službe obratovanja in energetike delovne organizacije Elektra Gorenjska in tozda Elektro Žirovnica so to rezervno povezavo izrabili prav za daljinski prenos podatkov za potrebe RP Zeleče, ki je potekal iz Distribucijskega centra vodenja na Zlatem polju. 35 (110) kV daljnovod Bled-Bohinj, 1989 V Elektru Žirovnica je bilo leto 1989 zelo uspešno, končali so predelave srednjenapetostne električne mreže na 20 kV napetostni nivo po programu iz leta 1972, ostalo je le nekaj krajših odcepov iz RTP Radovljica. Končana je bila pomembna 35 kV povezava (zgrajena za 110 kV) Moste-Bled-Bohinj. Povezavo Bled-Bohinj v dolžini 25 kilometrov so zgradili v drugi fazi in je zelo pomembna za kakovostno napajanje teh dveh mest. Leta 1998 so na daljnovodu Bled-Bohinj zaradi vsakoletnih težav z »otresanjem« namestili še izolirane distančnike. Posebnost napajanja vasi Slamniki, 1993 Za napajanje manjše vasi Slamniki nad Bohinjsko Belo na Po- kljuki so se leta 1993 odloËili za napajanje z 1 kV napetostjo, ki je primerna za majhne moËi in majhno ?tevilo porabnikov. Napetost 0,4 kV najprej preko transformatorja dvignejo na 0,88 kV, na tem nivoju prena?ajo moË in jo na koncu spet transformira-jo na 0,4 kV napetost. Prvo daljinsko vodeno progovno stikalo v Gorjah, V devetdesetih letih, takoj po osamosvojitvi, smo bili priËa padcu porabe elektriËne energije, nato pa spet poËasni rasti, vendar s popolnoma drugimi znaËilnostmi in zahtevami. Velika industrijska sredi?Ëa so se zamajala, zahteve po elektriËni energiji so se pojavile tam, kjer so bile distribucijske naprave slabo dimenzionirane in ranljive. Cena energije ?e vedno ni pokrivala potreb. Veliko je bilo vlaganj v nove naloabe, zaradi naravnih ujm pa tudi v precej?nje posodabljanje obstojeËih elektroenergetskih naprav. Zaradi skraj?anja izpadov zaradi okvar na srednjenapetostni mreai je bil izveden projekt vgradnje daljinsko vodenih razklopi?Ë in doloËenih loËilnih mest. Leta 1996 so bila na obmoËju Poslovne enote Kranj postavljena prva ?tiri stikala. Decembra 1996 so v Poslovni enoti Airovnica priklopili prvo daljinsko vodeno progovno stikalo PLS-738 v Gorjah. HE Soteska II, 1998 Dvaindvajsetega septembra 1998 je bila opravljena prva sinhronizacija agregata HE Soteska II z moËjo 1.435 kW na omreaje. Upravljalca HE Soteska Franc Sodja in Bojan Zupan iz Gorenjskih elektrarn sta dijakom Srednje elektro in strojne ?ole Kranj v okviru strokovne ekskurzije predstavila tip pretoËne kanalske elektrarne, tip gumijastega jezu, ki ga napolnijo z vodo, vtoËne kanale v turbine, Ërpalke in regulacijo zapornic. Zastarela Bankije-va turbina iz Soteske I z zelo slabim izkoristkom in moderna cevna Kaplanova turbina iz Soteske II opominjata, da so investicije v elektrarne zelo velike in dostikrat ne prinesejo hitro nazaj vloaenih sredstev. Bankijeva turbina poganja kar asinhronski stroj, medtem ko Kaplanova turbina poganja hidrogenerator (kratek, z velikim radijem) z velikim ?tevilom polovih parov in poËasnim vrtenjem (100 vrtljajev v minuti). V proizvodnem objektu so med elektrarni?ki elementi reduktorji, ki priredijo vrtljaje turbine rotorju, vzbujalnik generatorjev, regulatorji dovoda vode na turbine, regulatorji generatorjev, od-klopniki in krmilne omare. Strojnica je pod gladino reke, zato ima tudi vgrajene odtoke in Ërpalke v primeru poplav. HE Soteska deluje pasovno - 24 ur na dan in neposredno napaja srednjenapeto-stno omreaje bohinjsko-blejske doline, Ëeprav so na statorskih navitjih napetosti 400 V. Reko pa naj bi se dalo z obnovitvijo Soteske I ?e bolje izkoristiti. (Nadaljevanje prihodnjiË) Drago Papler Foto Drago Papler 35 kV (zgrajen za 110 kV napetost) daljnovod Bled-Bohinj, zgrajen leta 1988 in opremljen z izoliranimi distanËniki leta 1998. 77 .REPOZNAVNOST odpira VSA VRATA Ervin Kos zagotovo sodi med tiste redke ljudi, ki so povsod prepoznavni in tudi dobrodo?li, saj zna z vsakomer takoj vzpostaviti neposreden stik in se ae v naslednjem trenutku dogovoriti za novo sreËanje ali kak?en poslovni obisk. In Ëeprav se komunikacijskih spretnosti ni nikoli posebej uËil, temveË si jih je nabiral skozi aivljenje, so mu ravno te odprle ae marsikatera vrata. Zato ne preseneËa, da so ga tako v matiËnem podjetju Dravskih elektrarnah in tudi v predsedstvu Sindikata dejavnosti energetike ves Ëas njegovega aktivnega dela zelo radi vkljuËevali v organizacijo in pripravo razliËnih dogodkov in poslovnih sreËanj, saj je s svojo prisrËnostjo velikokrat pomagal ?prebiti led« in ustvariti bolj spro?Ëeno ozraËje. Lahko bi celo dejali, da je eden tistih, ki vedno znajo poklicati na pravo ?tevilko in poznajo vsaj nekoga, ki pozna nekoga, ki lahko uredi in razre?i ?e tako zapleten problem. DrugaËe pa tudi Ervin Kos sam rad poudarja, da je njegovo temeljno naËelo, Ëe ae ne more? nekomu pomagati, mu vsaj ne ?kodi, in tega naËela se je sku?al draati, tako pri svojem profesionalnem sindikalnem delu kot tudi drugaËe v aivljenju. Vsi, ki podrobneje prebirate Na? stik, ste verjetno seznanjeni tudi s podatkom, da je Ervin Kos ae vrsto let predsednik Ëasopisnega sveta in svoje delo je vse do leto?njega decembra, ko je zaradi njegove upokojitve bil izvoljen nov predsednik, tudi zelo vestno opravljal. Bil je dejansko tak?en Ëlan, ki si ga lahko mi profesionalni novinarji v uredni?tvu lahko le aeli- mo, saj je v skladu s svojim slovesom izvrstnega organizatorja vedno znal priskrbeti zanimivega sogovornika in tudi poskrbeti, da so bile Dravske elektrarne v glasilu Na? stik ustrezno zastopane. OdloËitev nekdanjega direktorja Dravskih elektrarna Ivana Kralja, da na poloaaj Ëlana Ëasopisnega sveta imenuje Ervina Kosa, je namreË bila v pravem pomenu besede za podjetje zadetek v polno. Ervin Kos se prvih stikov s Ëasopisnim svetom spominja takole.« Ko me je Ivan Kralj imenoval v Ëasopisni svet, je bil to zame izziv, Ëeprav sam nisem ve?Ë v pisanju in sem se sprva zaradi tega, kljub temu, da s komuniciranjem nimam teaav, poËutil tudi nekoliko nelagodno. Vendar pa sem pri?el v res prijetno okolje in ker sem nekatere dotedanje Ëlane poznal ae od prej, smo se hitro ?ujeli«. Koristile so mi tudi izku?nje, ki sem si jih nabral med dvajsetletnim Ëlanstvom v komisiji za obratovalno pripravljenost, kjer sem bil zadnjih pet let tudi njen predsednik. Ae tam smo imeli navado, da organiziramo sestanke po razliËnih podjetjih, saj je to dobra priloanost, da se spoznamo ne samo z novostmi in napravami na objektih, temveË sploh z delovanjem in organiziranostjo slovenskega elektroener- getskega sistema. Ta praksa se mi je zdela zelo dobra in sem jo po izvolitvi za predsednika Ëasopisnega sveta vpeljal tudi v delo tega organa, in doslej so nas povsod, kamor smo pri?li, zelo radi sprejeli. Res pa je, da se vedno najdejo tudi kritiki, in enkrat smo morali celo na pogovor k tedanjemu gospodarskemu ministru Metodu Dragonji, zaradi oËitka o enostranskosti informacij. Pri tem pa je bilo nato ugotovljeno, da je krivda v pomanjkanju pravoËasnih in konkretnih Foto Brane JanjiE Ervin Kos informacij s strani vlade. Tedaj smo se korektno pogovorili in pozneje podobnih teaav veË ni bilo. Veseli me, da sem kot profesionalni sindikalist lahko prispeval tudi k temu, da je Na? stik ohranil informacije s podroËja delovanja sindikata energetike, saj je vsaj v na?em okolju glasilo zelo brano in s tem tudi dobra pot za informiranje vseh zaposlenih. Zato sem se ves Ëas zavzemal, da bi bile Dravske elektrarne z novicami ali predstavitvami posameznih projektov in zasluanih posameznikov zastopane v vsaki ?tevilki, pri Ëemer sem bil pri novinarjih, ki delajo v uredni?tvu, deleaen pozitivnega odziva in profesionalnega odnosa. Skratka, na tem podroËju, nam je, vsaj po moji presoji, uspelo ustvariti pozitivno klimo, in meseËnih sestankov, na katerih ocenimo posamezno ?tevilko in se seznanimo s predlogi za vsebino naslednje, sem se z veseljem udeleaeval, in se jih bom kot prijetne dogodke ?e dolgo spominjal.« Pn>i profesionalni sindikalni predstavnik Ervin Kos je znan tudi po tem, da je postal prvi profesionalni sindikalni predstavnik v elektrogospodarstvu. Za predsednika sindikata DEM je bil izvoljen leta 1993 in ravno njegovemu sindikalnemu delu, prizadevanjem ter vztrajnemu trkanju na vrata poslovodstva gre pripisati, da so danes Dravske elektrarne podjetje, ki se lahko pohvali z enimi najbolj urejenih odnosov med vodstvom in zaposlenimi v draavi. Kot pravi Ervin Kos, mu je delo v razliËnih skupnih organih elektrogospodarstva, sindikatu dejavnosti energetike in ne nazadnje tudi v Ëasopisnem svetu zagotovilo potrebno prepoznavnost, ki olaj?uje dostop do predstavnikov vlade, ministrstva in vodstev podjetij, kar pa nikakor ne pomeni, da je bila pot za uveljavitev pravic zaposlenih lahka. Ravno nasprotno, kot predstavnik zaposlenih in pogajalec z vodstvom podjetja je bil stalno med kladivom in nakovalom. ?Ljudje pogosto vidijo le tiste ?lep?e« plati dela, ne vedo pa, da za ?tevilnimi potmi in sestanki po Sloveniji in tudi tujini, stoji tudi ogromno ur prostega Ëasa, neprespanih noËi in vËasih celo zelo muËnih pogovorov in dogovar- janj. Veliko zaposlenih je tudi prepriËanih, da so jim temeljne pravice iz dela zagotovljene same po sebi, in ne vedo, da v ozadju za njihovo uveljavitev potekajo teaki boji. Sam sem poleg obravnave strogo sindikalne problematike imel v podjetju veliko dela tudi z organizacijo razliËnih ?portnih in poslovnih dogodkov, pa tudi mednarodnih sreËanj, saj imam zelo dobre povezave s kolegi iz sosednjega avstrijskega, v zadnjem Ëasu pa tudi slova?kega elektrogospodarstva. Moram pa poudariti, da sem imel to sreËo, da je prej?nje in sedanje vodstvo Dravskih elektrarn imelo za ta vpra?anja vedno posluh in tudi ustrezno razumevanje. Iz pogovorov s kolegi pa vem, da ni povsod tako. In tovrstna vpra?anja se bodo v prihodnje zagotovo ?e zaostrovala, saj energetiko Ëaka privatizacija in sooËenje s poslovanjem na odprtem trgu. V sindikatu dejavnosti energetike se zaradi Ëedalje bolj zahtevnega in odgovornega dela zato zavzemamo, da bi vsaj v veËjih druabah z veË sto zaposlenimi sindikalno delo v podjetjih postavili na profesionalno raven, tako kot je to urejeno v tujini. Vedeti pa je treba, da se pri nas ljudje neradi odloËajo za tak?ne funkcije, saj so pogojene z mandatom, in ne vedo, kaj bo z njimi po prenehanju oziroma v primeru huj?ih sporov z vodstvom podjetij. V tujini pa sindikaliste v podjetju plaËujejo iz sindikalne Ëlanarine, kar pomeni veËjo socialno varnost in zagotavlja tudi potrebno neodvisnost.« Želja po potovanjih »eprav je Ervin Kos od septembra uradno ae upokojenec, njegove vezi z delom, ki ga je dolga leta opravljal, ?e niso povsem pretrgane, saj je, kot sam pravi, aelel najprej zaokroaiti delo na posameznih podroËjih, ki mu je bilo zaupano. Tudi za v prihodnje ima precej naËrtov, saj naj bi sodeloval pri vodenju obiskov v muzeju Fala, v sindikatu pomagal pri organizaciji mednarodnih sreËanj in za avstrijske elektrarne opravljal delo na turistiËnem podroËju. Aeli si tudi, da bi lahko poskrbel zase in lahko veË Ëasa namenil za delo okrog hi?e in sprehode po njemu najljub?em Pohorju ter si privo?Ëil tudi kak?en izlet v eksotiËne kraje. Kot nam je zaupal, ima v mislih ae dolgo naËrtovani obisk Brazilije. Sicer pa je na koncu najinega pogovora ?e poudaril, da si tudi aeli, da bi glasilo Na? stik ?e dolgo prejemal na dom in bi s pomoËjo Ëlanov uredni?tva, aktivnega dela novega predsednika Ëasopisnega sveta in njegovih Ëlanov ostal na tako kakovostni ravni, kot je bil doslej. Branejanjic Ervin Kos je po končani nižji gimnaziji v Rušah želel postati gozdar, a ga je poklicna pot zanesla v bližnjo tovarno dušika, kjer si je nabral prve elektroenergetske izkušnje. Leta 1969 se je nato zaposlil na hidroelektrarni Ozbalt, kjer je bil najprej elektrikar in nato stikalec. Pozneje, po kočani srednji tehnični šoli, se je zaposlil v takratnih skupnih službah Dravskih elektrarn kot statistik, pri čemer se je dobro seznanil z organiziranostjo, delom in obratovanjem slovenskega elektroenergetskega sistema. To delo je opravljal dobrih dvajset let, dokler ni leta 1993 prevzel delo predsednika sindikata Dravskih elektrarn, ki ga je opravljal vse do letošnje upokojitve. 79 JTORATLON TEŠ 2004 Termoelektrarna Šoštanj je eno izmed redkih podjetjih, v katerem se glede na število zaposlenih delavci množično ukvarjajo z rekreativnim športom, ki zajema skorajda vse discipline, od jadralnega padalstva, gorskega kolesarjenja, jadranja, tenisa, šaha, squa-sha, nogometa, ribolova itd. .^ 5* ^ 80 Vse te discipline delujejo v Športno kulturnem društvu TES, ki samostojno deluje v podjetju že več kakor deset let. Vanj je od 556 zaposlenih vključenih 456 članov in 475 družinskih članov, 75 upokojencev in 22 članov Hol-dinga Slovenske elektrarne. Financirajo se izključno iz lastne članarine, zaradi česar člani dosegajo še boljše rezultate in pa seveda množičnost, ki je pri tej zvrsti rekreacije najbolj pomembna. Veliko Teševih delavcev pa ne le, da se samo ukvarja s športom, temveč tudi tekmuje. Posamezniki na različnih rekreativnih tekmovanjih dosegajo zavidljive rezultate, o katerih pa morda kdaj drugič. Tokrat vam bomo predstavili Kvadratlon TES 2004, ki je potekal 8. oktobra na Golteh. Vanj so bili vključeni cestni in gorski kolesarji, gorski tekači in jadralni padalci. Lani so jadralni padalci in kolesarji organiziran šesti dua-tlon, ki pa so ga letos razširili v kvadratlon. Tako so to jesen sočasno startali na različnih mestih cestni in gorski kolesarji, gorski tekači in jadralni padalci. Pravila tekmovanja so določala, da je končni rezultat vseh disciplin seštevek časa cestnega kolesarja, gorskega kolesarja in tekača ter točnost pristanka padalca na piko. Cestni kolesarji naj bi preko-lesarili 24,9 kilometra dolgo razdaljo z višinsko razliko 533 metrov, gorski kolesarji 14,4 kilometra z 925 metrov višinske razlike, gorski tekači preteku 5,8 kilometra dolgo razdaljo s 322 metri višinske razlike ter jadralni padalci skočili z višine 1081 metrov. Priprave na letošnji kvadratlon so trajale tri tedne. Celotni uspešni »akciji« so botrovali dobra Foto arhiv TE© organizacija, odlična koordinacija in pa vnaprejšnja natančna seznanjenost udeležencev z meteorološkimi razmerami na območju Golt, in sicer od vlažnosti zraka, padavin, hitrosti in smeri vetra ter temperature. Ob koncu uspešno opravljenega tekmovanja, na katerega smo v TES-u ponosni, so se udeleženci kvadratlona dogovorih, da bodo to zvrst druženja, in ne nazadnje tudi tekmovanja, še ponovili in morebiti tudi razširili z vključitvijo športnic. Letos se je tega zahtevnega tekmovanja udeležilo šest ekip. Rezultati: 1. mesto in 148,19 točke ekipa v sestavi: Uroš Rozman, Peter Radoja, Stanko Zager in Stanko Grudnik; 2. mesto in 152,68 točke ekipa: Marko Pe-čovnik, Robert Nadvežnik, Danilo Delopst in Marko Založnik; 3. mesto in 158,54 točke ekipa: Janez Jelenko, Uroš Rotnik, Jože Lenart in Matjaž Dvoršek. Irena Seme Zmagovalna ekipa. EJAVNI UPOKOJENCI ELEKTRA LJUBLJANA Nekdanji sodelavci in sodelavke Elektra Ljubljana ostajajo tudi po svoji upokojitvi zelo dejavni. Od leta 2000 so organizirani v Društvo upokojencev Elektro Ljubljana, ki trenutno šteje 314 članov in članic. V društvu sodelujejo tudi pridruženi člani -to so najpogosteje zakonski partnerji članov. Ce podrobneje pogledamo, lahko zapišemo, da društvo upokojencev deluje kot neke vrste socialna mreža oziroma pomoč za samopomoč med člani društva. Pod okriljem društva delujejo socialna, športna in izletniško-ponodniška sekcija. Jožica Krasovec koordinira delo na socialnem področju. Skupaj s člani upravnega odbora društva skrbi za obiske starejših članov društva, ob okroglih jubilejih članom pošljejo čestitke. Na žalost pa so tudi dogodki, ko jim pošljejo sožalne vizitke. Med upokojenci Elektra Ljubljana in člani društva je nekaj 95- in 90-letnikov. Ob priložnostih tako pomembnih jubilejev Elektro Ljubljana skupaj z društvom organizira srečanje s slavljencem, ki ga tudi simbolično obdari. Kot poudarjajo člani društva, obstaja v okviru socialne sekcije še veliko možnosti, vendar pa je žal zaradi velikosti področja, ki ga zajema, delovanje društva zelo oteženo. Koordinator športne sekcije je Marjan Perhaj. Skupaj z ekipo 15 upokojencev - športnikov - se udeležuje regijskih tekmovanj, ki jih tradicionalno organizira Mestna zveza upokojencev Ljubljana. Tekmujejo v kegljanju, balinanju in namiznem tenisu in dosegajo lepe uspehe, ki imajo še večjo vrednost, če vemo, da nimajo skupnih treningov in so odvisni od tega, koliko se vsak sam trudi, da vzdržuje kondicijo. V okviru izletniško-pohodniške sekcije je bilo leta 2004 organiziranih sedem izletov in devet pohodov. V povprečju se teh prireditev udeleži do 70 članov in članic. Letos so tako skupaj popoto-vali od Kopra do Novega mesta in prehodih kar nekaj sredogorja ter znanih pohodniških poti. Kot pravijo, so skupaj spoznali številne zanimivosti Slovenije in odkrivali lepote, ki jih kot posamezniki zagotovo ne bi nikoli videli. Uspešno uresničevanje vseh omenjenih dejavnosti, s finančne plati, omogočajo članarine in finančna pomoč Elektra Ljubljana, ki se jasno zaveda, da so upokojeni sodelavci podjetja v dolgih letih svojega lojalnega dela pomembno prispevali k rasti podjetja in njegovemu sedanjemu uspešnemu poslovanju. Ob vsej omenjeni pomoči Društvu upokojencev Elektro Ljubljana podjetje v okviru kadrovske politike še drugače skrbi za svoje upokojence. Tradicionalno organizira prednovoletna srečanja - tudi letošnje je zelo lepo uspelo in upokojenim sodelavcem omogoča uporabo počitniških zmogljivosti podjetja po cenah, ki veljajo za zaposlene. Na koncu želim zapisati še, da ima Elektro Ljubljana ob koncu tega leta 622 upokojenih sode- lavk in sodelavcev. Večina je zelo vitalnih v svojih zrelih letih, dobrega zdravja, polnih življenjskih izkušenj in modrosti. Zal pa teh lastnosti in potenciala današnja družba, ki vrednoti predvsem mladost, ne zna pravilno izrabiti. Marsikdo od upokojenih sodelavcev bi s svojo strokovno modrostjo in poslovnimi izkušnjami lahko še v marsičem prispeval k uspešnemu poslovanju podjetja in s tem dobrobiti širše družbe. Skrb mlajših za starejše je dolžnost vsakega delovnega okolja. Besede niso dovolj, tudi z dejanji je treba dokazati, da je humano ravnanje z vsakim članom kolektiva med vso delovno in življenjsko dobo domišljena usmeritev družbeno odgovornega podjetja. mag. Violetalrgl Člani društva so si letos skupaj ogledali tudi HE Vrhovo. Foto Zvonka Osredkar 81 DOMINIKANSKA REPUBLIKA! flKako je tukaj lepo!« reËe skoraj vsak, ki ima priloanost bliaje spoznati te kraje. Tako se je zgodilo tudi Kolumbu, ko je po veËmeseËnem potovanju z ladjo, 6. decembra leta 1492 odkril ta otok. Imenoval ga je La Isla Espanola. .^ V času Kolumba je glavno mesto Santo Domingo doživelo velik razcvet. Pridobivali so zlato in srebro, priselilo se je veliko tujcev. Leta 1697 je Španija predala zahodni del otoka Francozom. Ta del je obogatel s pridelavo sladkorja, medtem ko je vzhodni del osirotel. Leta 1795 je morala Španija predati Francozom še vzhodni del otoka. Zaradi velikih konfliktov med sužnji je večkrat prišlo do velikih izbruhov. Z razglasitvijo neodvisnosti je leta 1804 nastala prva ameriška črnska republika Haiti. Zavzeti so hoten tudi vzhodni del otoka, ki pa so ga Spanci s pomočjo Angležev ubranih in vladah še naslednjih trinajst let. Leta 1863 je izbruhnila državljanska vojna, končala se je leta 1865 z dokončnim umikom Spancev. Nadaljevale so se različne vladavine, korupcija in politična nasprotja. Danes potujemo v sanjsko deželo iz Evrope približno deset ur in si lahko izbiramo, kako bi jo radi doziveh. Punta Cana na jugu predstavlja mir in odmaknjenost - oddaljenost od vsakodnevnega življenja Dominikancev. Drugače je na severu: plaže so bolj polne, noči so glasne. Santo Domingo utripa v ritmu velikega mesta, skoraj nedotaknjena pa so območja v notranjosti in na zahodu. Tukaj je moč marsikaj doživeti. Povsod nas spremljata dobra volja in veselje do življenja Dominikancev, katerih korenine izhajajo iz Afrike in Španije, njihove navade pa so zelo pod vplivom Amerike. Celotno karibsko področje živi v sproščenem okolju, mirno, počasi in »no hay proble-mas« (brez težav). Veliko gostoljubnost spremljajo nasmehi, ki v zameno pričakujejo prijaznost. Vztrajnost, da bi izmenjali nekaj besed ah sklenili posel, je vsakodnevna navada ljudi, ki na ulicah vabijo v restavracije, potovanja po otoku, vožnjo s kočijo, taksijem ah ladjo ah nakup v bazarju z različnimi barvitimi slikami, posrebrenimi izdelki s kombinacijami iz jantarja in larimarja (moder dominikanski kamen). Ko te vprašajo, od kod si, in veš, da nimajo pojma, kje je Slovenija, z nasmehom na ustih pokima-jo in s težavo poskušajo ponoviti ime države, ki si ga izustil. Na vsak način se trudijo biti prijazni, kakor koli pač. Na leto obišče Dominikansko republiko več kakor dva milijona turistov, od tega skoraj 500.000 nemško govorečih. Dominikanska republika si otok Hispaniola deli z republiko Haiti in je v zadnjih letih morala zelo veliko narediti, da je lahko zadovoljila potrebe in pričakovanja zahtevnih turistov. Zaradi tega so nastala velika počitniška in hotelska naselja, izboljšali so infrastrukturo in ob 500-letnici odkritja - leta 1992 - popolnoma počistili stari del glavnega mesta Santo Domingo. Dominikanska republika ima vse, kar si lahko zaželi turist, utrujen od dežja in snega: vse leto je toplo in sončno (obdobja slabega vremena se hitro pozabijo), na obalnem delu vabijo sanjske plaže s gozdovi palm, ki ponujajo senco. V notranjosti so bujni travniki, gričevnata pokrajina in plantaže tobaka pred nepričakovano kuliso karibskega tritisoča-ka. In povsod lahko srečamo gostoljubne, vesele ljudi, ki živijo preprosto življenje. Otok Hispaniola je takoj za Kubo drugi največji otok Velikih Antilov, ki je nastal v času, ko sta se ločin veliki ploskvi severne in južne Amerike pred približno 140 milijoni let. Otok je velik 76.500 kvadratnih kilometrov, od česar 48.734 kvadratnih kilometrov pripada Dominikanski republiki. Dominikanska republika ima 1.600 kilometrov obale - na severu Atlantski ocean in nekoliko temnejšo peščeno plažo, na jugu Karibsko morje z belim peskom in sinjemodrim morjem ter na vzhodu 8.500 metrov globok jarek Puerto Rico. Od severovzhoda proti jugozahodu se raztezajo pogorja z zelenimi dolinami, v notranjosti pa je Cordillera Central, kjer je najvišji Pico Duarte s svojimi 3.175 metri. Ker otok leži na robu tropskega pasu, je podnebje zelo vlažno (70 do 90-odstotna vlažnost zraka) s spremenljivim deževnim obdobjem poleti in suhim obdobjem pozimi. Najbolj mokra meseca sta maj in avgust, medtem ko sta najbolj suha januar in februar. Nalivov seveda ni moč primerjati z evropskimi: zelo močna ploha pride iznenada, oblaki pa izginejo v nekaj urah, nato seveda spet posije sonce. Od septembra do novembra je obdobje hurikanov, ki pustošijo po otoku, ruvajo drevesa in majejo hiše. Cez dan je ob obali 27 do 32 stopinj, čez noč okrog 20. Hladneje je v gorah, kjer januarja ponoči temperatura pade tudi pod ničlo. Temperatura vode je zmeraj med 26 in 31 stopinjami. Prebivalstvo V Dominikanski republiki v 29 provincah in na območju glavnega mesta Santo Domingo živi približno 8 milijonov prebivalcev. Več kakor tretjina jih je v glav- TipiËno kosilo. nem mestu in okolici. Tako kot v vseh deželah v razvoju je tukaj moč srečati veliko več mladih kakor starih ljudi: 38 odstotkov prebivalstva je mlajšega od 15 let, le 5 odstotkov je prebivalstva starejšega od 60 let. Enajst odstotkov Dominikancev je črncev, 16 odstotkov belcev in 73 odstotkov mulatov. Mulati imajo za prednike pretežno črnoafriške sužnje in bele priseljence. Približno dve tretjini prebivalstva živita na meji revščine (brezposelni, premalo zaposleni: sezonski in občasni delavci, cestni trgovci). Relativno majhen srednji sloj ima težave svoj življenjski standard obdržati. Najbogatejši so pretežno lastniki velikih posesti, industrijalci in trgovci, ki sestavljajo približno 5 odstotkov celotnega prebivalstva. Izobraževanje Obvezna je šestletna osnovna šola. Nadaljujejo lahko s štiriletno srednjo šolo, ki se največkrat dopolni z dveletnim izobraževalnim delom. Se vedno je delež nepismenih zelo velik (22,7 odstotka). Seveda so cerkvene in zasebne šole veliko bolj cenjene od državnih, poleg tega pa tudi veliko dražje. Državne šole v veliko primerih celo sponzorirajo lokalni industrijski giganti (na severnem delu je to podjetje Brugal, proizvajalec ruma). Petelin za borbe. Gospodarstvo Kmetijstvo je pred rudarstvom in turizmom najpomembnejša gospodarska veja, katere največji trgovski partnerji so ZDA. V zadnjih letin sestavljajo rudnine 33 odstotkov izvoznih dobrin, sladkor pa 21 odstotkov. Zaradi krize oziroma negativnih sprememb na trgu sladkorja so začeli izvažati poleg kave tudi kakav, tobak in tropske sadeže. Približno polovica kmetijsko uporabne zemlje pripada velikim lastnikom ali državi. Kar je Kolumb prevažal preko Atlantika, se pridobiva še danes: srebro (ki je skoraj že izčrpano), apno, mavec, kamena in morska sol. Kar 70 odstotkov zaposlenih v industriji dela na področju prehrane. Kot ukrep proti brezposelnosti je vlada uvedla prosto carinske cone, kjer lahko tuja podjetja brezcarinsko proizvajajo. Turizem, morje, kaktusi in zabava Turizem je v zadnjih dvajsetih letih postal eden od glavnih virov tuje valute. Med letoma 1980 in 1986 se je število turistov podvojilo, leta 1996 so jih prešteli že več kakor 2,2 milijona. Zal je večina podjetij v tujih rokah, tako da večina prihodkov steče mimo Dominikancev. Med stepami, visokim pogorjem in obalo je moč najti tisoče različnih vrst rastlin in živali - takšen spekter, kot ga ne more ponuditi noben drug karibski otok. Prav nobena izmed njih ni človeku nevarna, tudi 1,5 metra dolga boa hispaniola ne. Lahko pa so prav neprijetni piki komarjev ali ugrizi peščenih bolh ali pa stik z velikanskimi stonogami, ki se zadržujejo v nekaterih zgradbah. Med koralami, ki obdajajo otok, lahko najdemo različne vrste rib, alg in školjk. Srečati je moč tudi morskega psa, zato se je bolje izogniti kopanju v zelo globoki vodi ali v osamljenih zalivih. V zimskih mesecih lahko v zalivu Šamane spremljamo parjenje največjih sesalcev na svetu, kitov gr-bavcev. Na zaščitenih področjih (nacionalni parki sestavljajo že 11 odstotkov celotnega ozemlja) rastejo mangrovi (drevesa, ki ra-sejo neposredno iz morja, odpor- na so na sol, imajo zračne korenine in lahko preživijo tudi v zelo visoki vodi). Njihove korenine so zatočišče za rake, ribe, školjke, ptice, želve. Kokosove palme, ki so glavna značilnost karibskih plaž, pomenijo vir prehrane, uporabljajo pa se tudi za gradnjo hiš in izdelavo pohištva. Kakor hitro stopimo na dominikanska tla, dobimo stalno spremljevalko: nacionalno glasbo Me-rengue. Ze ob prihodu na letališče, med prevozom v hotel, v hotelu, na plaži, v baru, povsod je slišati najnovejše hite, ob katerih se v bokih pozibavajo vroča telesa. Poleg Merengue je zaslediti 84 Na rajskih otokih ribe jedo iz rok. med razliËnimi regijami tudi plese, ki so afri?kega izvora. To je na primer ples v krogu Manguli-na ali pa v boju proti Haitijcem nastali druaabni ples Carabine. Povsod v vaseh vidimo mo?ke, ki se ukvarjajo s svojo najljub?o zabavo v prostem Ëasu: trenirajo peteline za krvave nedeljske petelinje boje. Vsaka vas ima poseben klub, v katerem se ob nedeljah odvijajo boji. Kuhinja TipiËen zajtrk je sestavljen iz sendviËev, sadja in peËenih jajc. Tudi banane pripravijo na tisoË in en naËin. Za kosilo in veËerjo dominikanci jedo bistveno bolj pozno kakor Evropejci. H klasiËnim jedem pri?tevamo lo-crio (riaoto), sancocho (enolonËnice). Zelo pogosto jedo tudi kuhane banane, ria in buËe. Najbolj popularna jed, sestavljena iz ri-aa, peËenega mesa in omake iz fiaola, je bandera dominicana. Dominikanci jedo bistveno veË perutnine in drugega mesa kakor rib. Zelo pogosto so na kroaniku tudi ?pageti, zaËinjeni s paradianikovim koncentratom in nekoliko olu?Ëenih fiaolËkov. Manjkati seveda ne sme niti solata iz belega zelja. Hrano in tropsko vroËino pogosto spremljajo razliËni sokovi (ju-gos), ki jih pripravijo iz eksotiËnih sadeaev ali pa jih zme?ajo v koktaile. Pivo postreaejo ledeno hladno. Najznamenitej?a domaËa znamka Presidente je uveljavljena tudi med evropskimi ljubitelji piva. Najbolj popularna in tradicionalna pijaËa je seveda rum (ron). Postreaejo ga Ëistega ali na sladoledu, me?a se lahko tudi s kolo (kuba libre) ali sprite (santa libre), pri Ëemer je seveda veËji delea ruma. Za veËerne ure pripravljajo razliËne me?ane pijaËe, kot na primer Pina Colada (rum z ananasovim sokom), Batida de Coco (s kokosovim mlekom) ali Daiquiri (z limonado). Najbolj znani proizvajalci ruma so Bar-celo, Brugal Bermudez, Siboney in Macorix. Najbolj?i so tisti, ki imajo na nalepki napis anejo (staran) ali reserva especial. Severna obala Severno obalo zelo radi imenujejo jantarjeva obala, s Ëimer opisujejo polresnico: dragocene smole, ki naj bi pred 50 milijoni let pritekla iz antilskih smrek, ne najdemo le na morski obali, temveË tudi nekaj kilometrov bolj v notranjosti med Puerto Plato in Santiagom. Puerto Plata ima 85.000 prebivalcev in je najveËje mesto na atlantski obali. Leai pod skoraj 800 metrov visokim Pico Isabel de Torres. Mesto je leta 1502 ustanovil guverner Nicolas de Ovando, pozneje je bilo dvakrat uniËeno. Zelo zanimiv v mestu je muzej jantarja (Museo del Am-bar Dominicano). Pot iz Puerto Plate vodi v griËevnato pokrajino v notranjosti z mnoaiËnimi nasadi sadja in kave, v smeri proti zahodu, ko se ponovno znajdemo na obali Punta Rucia, od koder nas hitri Ëolni popeljejo mimo nacionalnega parka na rajski otok -atol, obdan s koralami, sredi kristalno Ëistega morja, kjer se ponuja raj za potapljaËe. Ribe jedo iz rok kar koli, kar jim ponudimo: kruh, pecivo, banane. Na poti proti vzhodu otoka se raztezajo dolge pe?Ëene plaae, ena najlep?ih in najbolj znanih, na katerih preaivljajo nedeljske piknike tudi domaËini, je Playa Grande. ©e naprej proti polotoku Samana se vrstijo plaae, nasadi, polja. V zalivu Bahia de Samana je otok Cayo Leventado (komercialno ime: Bacardi otok), ki prav tako ponuja ?tevilne moanosti raziskovanja podvodnega sveta, ?porta in narave. Seveda je zelo obljuden z raznimi trgovci, ki vztrajno prodajajo klobuke, glasbo, ?koljke in hrano tudi takrat, ko za-pre? oËi, da bi malo zadremal. Natalia Varl Povzeto in prirejeno po: Dominikanische Republik, Polyglott - Reiseführer (Monika Latzel, Jürgen Reiter), Polyglott-Verlag München 1998. Otroci gredo v ?olo v uniformah. 85 A ZDRAVO SRCE IN OŽILJE Telesna dejavnost in ustrezna prehrana sta ustrezna zaščitna dejavnika pri srčno-zilnih boleznih, tudi tedaj, ko gre za tveganost zaradi dednega dejavnika. Z upoštevanjem napotkov za zdravo življenje bi se lahko marsikateri bolezni tudi izognili. 86 Ta to opozarja mag. Daro-slav Ivaskovičii Zdravilišča Šmarješke toplice, kjer so specializirani zlasti za rehabilitacijo srčno-žil-nin bolnikov. Pri njih opravljajo obnovitveno rehabilitacijo za skoraj tri četrtine slovenskih koronarnih bolnikov. To so tisti, ki so preboleli srčni infarkt ali imajo kako srčno bolezen (angina pectoris, motnje srčnega ritma), ki so imen kak poseg na srcu oziroma ožilju, denimo premostitveno operacijo srčnih žil ali zamenjavo zaklopk, pa tudi bolniki po operaciji večjih perifernih arterij na nogah ali vratu ter po operaciji trebušne aorte. Rehabilitacija je doživljenjska, saj gre za kronične bolezni. Zato je najpomembnejše vodilo, ki se ga morajo zavedati koronarni bolniki: sprejeti bolezen in živeti z njo kar najbolj normalno, z ustreznimi prilagoditvami življenjskega sloga, seveda. Tega se morajo zavedati tudi družinski člani koronarnih bolnikov. Zato je toliko bolj pomembna preventiva, primarna in sekundarna. V zdravilišču imajo številne delavnice in predavanja o zdravi prehrani in dejavnikih tveganja za poslabšanje ali razvoj koronarne bolezni (visok krvni pritisk, zvišane maščobe, dedni dejavnik ...). V sodobnem načinu življenja je stres pogost krivec za nastanek bolezni, pa ne le pri srednji in starejši generaciji, pač pa tudi pri mlajših ljudeh. Zato je tudi v program rehabilitacije vključen klinični psiholog, ki skupaj z lečečim kardiologom poskuša ugotoviti psihološki status koronarnega bolnika. Ves trud zdravnikov pa bo zaman, če bolnik (in tudi njegovi domači) ne bo vzel resno svoje bolezni in ji prilagodil življenjskega sloga. Posebej pomembna je telesna dejavnost, ki mora biti na podlagi obremenitvenega testiranja prilagojena vsakemu posamezniku. Rezultati nam služijo za primerjavo pri domači vadbi. Rekreativno dejavnost, ki pozitivno vpliva na cirkulacijo, naj bi opravljan najmanj tri do štirikrat na teden po eno uro. Pred vsako vadbo je treba opraviti vaje za ogrevanje (trajajo naj od 10 do 15 minut), med vadbo pa postopoma stopnjevati obremenitve, dokler ne dosežemo 60 do 80 odstotkov dosežene obremenitve. Najprimernejša vadba je hitra hoja - to je hoja, hitrejša od 60 korakov v minuti po ravnem. Priporočljiva je intervalna hitra hoja, pri čemer začnemo s počasno hojo in hitrost postopoma stopnjujemo SMARTESKE TOPLICE ¦ PKI»»ZDWILIŠČPk Informacije in rezervacije: tel.: 07 38 43 500, 38 43 400 booking.smarjeske@krka-zdravilicsa.si www.krka-zdravilisca.si do ravni submaksimalne obremenitve. Cim dlje poskušamo ohraniti »varni« srčni utrip (60 do 80 odstotkov največjega srčnega utripa, določenega z obremenitvenim testiranjem). Potem hojo upočasnimo ali si privoščimo dve ali tri minute odmora, nato pa nadaljujemo. Podoben pristop -počasen začetek in postopno stopnjevanje tempa - velja tudi za kolesarjenje. Plavanje zahteva več previdnosti. Predvsem je treba upoštevati ustrezno temperaturo vode, ki je nižja od telesne - najprimernejša je od 26 do 34 stopinj, v Šmarjeških toplicah pa imajo najhladnejšo vodo od vseh drugih slovenskih zdravilišč, ima namreč 32 stopinj. Kadar smo v vodi s temperaturo, višjo od 36 stopinj, je značilno, da se temeljna parametra porabe kisika, kot sta srčni utrip in krvni pritisk, z vsako stopinjo zvišata za deset odstotkov. Prav zato je treba biti še posebno pozoren. Na splošno velja, da se morajo srčno-žilni bolniki izogibati velikih temperaturnih sprememb - tako prevelikega mraza (temperatura pod ničlo) kot prevelike vročine. Drug pomemben dejavnik pri koronarnih boleznih je ustrezna prehrana. Zato bi morah jesti čim več sadja in zelenjave ter žit, še zlasti takih, ki ne vsebujejo kemikalij ali umetnih dodatkov. Ustvariti moramo kritičen odnos do vsega, kar nam ponujajo proizvajalci na vsakem koraku. Dr. D. Ivaskovic Največ sreče pri žrebu na nagradno vprašanje iz prejšnje številke je imela Otilija Per-havec iz Sežane. Nagrajenki, ki bo nagrado prejela po pošti, iskreno čestitamo. Program obnovitve rehabilitacije za bolnike s koronarnimi boleznimi izvajajo v Zdravilišču Šmarješke Toplice. Program je vsebinsko zelo bogat in cenovno ugoden, saj vkljuËuje veliko zdravstvenih storitev, za zdravljenje in laj?anje bolezni (dve individualni terapiji dnevno po nasvetu zdravnika, vsakodnevna skupinska telovadba, varovalna prehrana, tri predavanja, uËna delavnica zdrave prehrane). Cena 7-dnevnega programa: 100.950 SIT (polni penzion) JSTRICA V svetu visokih gora vlada ae krepka zima. »eprav snega ni veliko, so razmere flresne«. Vendar', Ëas je za gorske ture! Na novoletno turo jo torej mahnem na Ojstrico. Dleskovška planota, imenovana tudi Veža, je idealen zimski cilj hribovcev. Zato se tja odpravim skoraj vsako leto. Običajno je cesta splužena do domačije Planinšek, dobrin 1000 metrov visoko. Naprej vodita dve gozdni cesti, kjer nas včasih lanko prehitijo tudi snežne sani. Na srečo se to ne dogaja prepogosto. Pozimi me noge kar same nesejo tja k visokim goram, najbližja je Ojstrica. Tam na desni strani so gore malo bolj pohlevne in planotaste. No, letos decembra je bila cesta prevozna tja malo do pod planine planino Podvežak (do prvega resnega sneženja). Cesta je speljana po južni strani in tako ostaja dolgo kopna. Na izhodišču je kljub soncu presneto mraz. V nahrbtnik romajo tako cepin kot dereze, pa še vrv. Do planine se že ogrejem. Poleti V kopnih časih je-je tu prav prijetno, saj je koča »oskrbovana« tako, da ti pastir postreže s pijačo. Letos enkrat sem po plezanju v kratki, a zanimivi stenici v zahodnem delu Velikega vrha, tu preždel več ur vse do noči. Razgled seže daleč v dolino do Velike planine. V mraku iz zatišja koče lahko zreš v dolino, kjer žarijo dolinske luči, zgoraj pa svetijo zvezde. Cas pa gre (pre)hitro naokoli in že je tu zima. Valovita kraška pokrajina je pozimi prav prijetna za hojo. Sneg je tokrat trd, ne udira se, torej so za zdaj razmere idealne. Danes jo uberem po bližnjici čez Tolsti vrh, čeprav boljša gaz vodi po severni strani vrha. V kotanji je hudičevo hladno, to je prava »mala inverzija«. S Tolstega vrha se prvič odkrijejo visoki okoliški vrhovi, obsijani s soncem. Dan je prav lep. Tako lepih dni je bilo letošnjo jesen kar nekaj. Dolino prekriva megleno morje, sonce se le stežka prebija skozenj. Gaz vodi gor in dol po ruševnatem svetu vse do sedelca pod Malo Ojstrico. Na desni zgoraj je (jugo)vzhodni greben, tik pred mano pa južni Foto Vladimir Habjan greben Ojstrice. Za spremembo jo enkrat kar povprek čez pobočja mahnem proti Korošici. Ko se na desni odprejo prehodi, zavi-jem tja. Na levi je globoka škrbi-na s stolpom in strmim žlebom, ki vodi do nje, nad njim pa ostri stolpi južnega grebena. Nadaljujem pod grebenom po strmih grapah in žlebovih, kjer vodijo snežni jeziki. Sneg pa je na senčni vzhodni strani slab, votel in nepredelan, zato jo ob prvi »možnosti« uberem levo na južni greben. Spet me objame sonce in čas je za razgledovanje in uživanje. Barve se spreminjajo iz minute v minuto, postajajo močne in žive. Do vrha sledi le še poplezavanje in zopet imam srečo, da sem na najvišji točki, ko se dan že poslavlja. Pa saj pozimi je tako aH tako kratek, tako da me po poti nazaj spremljajo že zvezde ... Info: Zimska tura na Ojstrico (2350 m) je zahtevna snežna tura. Oprema: visokogorska, cepin in dereze. Izhodišče: planina Podvežak. Do tja pridemo po gozdni cesti iz doline Podvolovljek. Naprej vodi čez planoto markirana pot, kjer je običajno speljana gaz. S sedelca (1900 m) pod Malo Ojstrico se vzpnemo na vzhodni greben. Ta je v zadnjem delu tehnično zahteven (klini) in deloma izpostavljen. Sestopimo lahko po lažjem svetu na jugozahodno stran (običajno gaz) do Kocbekovega doma na Korošici, od tam po široki dolini na Sedelce in po isti poti na izhodišče. Vzpon 4 ure, sestop 3 ure. Zemljevid: Grintovci 1 : 25.000. Vladimir Habjan Ojstrica, levo južni, desno vzhodni greben. Razgled z južnega grebena Ojstrice v dolino. 87 nagradna krihnka g.ur & Ni ^ s* <^ ^ L ^ s- s ^ N & ^ ^ S O 2DDC3O0 -i—mi— 2T5o - 355 ca m ¦za z CZ 3* __ co i—__jm OOTO 55 S ^m SB i .Jzr^m On mo!Z3 ¦ — S mm f^J m CHi**" o>m?<: 91 25 REŠITVE USTVARJAJO VREDNOST > Transportna omrežja > Klasična podatkovna omrežja za ponudnike storitev > Klasična omrežja za infrastrukturna podjetja > NGN omrežja za ponudnike storitev > NGN omrežja za infrastrukturna podjetja > Sistem vodenja omrežij > Pasivna infrastruktura zgradb > Napredna omrežja LAN > Centralni intranet > Razpršeni intranet > Sistem telefonije IP za mala podjetja > Sistem telefonije IP za srednja in velika podjetja > Sistem storitev popolne podpore SMART' COM ^J*. / Za več informacij obiščite www.smart-com.si Smart Com d.o.o.. Informacijski in komunikacijski sistemi BrnčiCeva 45, 1001 Ljubijana-Črnuce, T: 01/5611 606, F: 01/5611 571,E-mail: marketing@smart-com.st \ *-• 1 ^^^jrf !rai »jijBWl BBjS^mC