1 Internet kot orodje razvoja sodobne družbe Nejc Strašek* Povzetek: Internet je globalno omrežje, ki omogoča komunikacijo, izmenjavo informacij in dostop do številnih virov. Sestavljen je iz milijard naprav, povezanih med seboj, kar omogoča prenos podatkov v realnem času. Rojstvo in hitra rast uporabe interneta sta postala ena najpomembnejših prelomnic sodobnega časa. Razširil se je na vse konce sveta in postal najhitreje rastoči medij, ki je nepogrešljiv pri praktično vseh naših vsakodnevnih opravilih. Prav zaradi njegove vsakodnevne uporabe smo se odločili raziskati zgodovino njegovega nastanka, razvoj ter storitve in uporabo interneta v sodobnem času. Dosegel je izredno rast, število uporabnikov pa se iz dneva v dan povečuje. Aprila 2024 je bilo po vsem svetu 5,44 milijarde uporabnikov interneta, kar predstavlja 67,1 % svetovnega prebivalstva. S svojo neprekinjeno rastjo je internet postal nepogrešljiv del sodobne družbe, ki je spremenil način, kako delujemo, se povezujemo in živimo. Ključne besede: internet, zgodovina, razvoj, število uporabnikov JEL kode: L86 The Internet as a tool for the development of modern society Abstract: The Internet is a global network that enables communication, information exchange, and access to numerous resources. It consists of billions of interconnected devices, allowing real-time data transmission. The emergence and rapid growth of Internet usage have become one of the most significant milestones of modern times. It has spread to all corners of the world, becoming the fastest-growing medium that is indispensable in virtually all our daily activities. Due to its everyday use, we have decided to explore the history of its inception, development, as well as the services and applications of the Internet in modern times. It has experienced tremendous growth, with the number of users increasing day by day. As of April 2023, there were 5.44 billion Internet users worldwide, representing 67.1% of the global population. With its continuous expansion, the Internet has become an essential part of modern society, transforming the way we work, connect, and live. Keywords: Internet, history, development, number of users *Gimnazija Ptuj mr.nejc.strasek@gmail.com ©Copyrights are protected by = Avtorske pravice so zaščitene s Attribution-Share Alike 4.0 International CC BY-SA 4.0 Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 Mednarodna CC BY-SA 4.0 DOI 10.32015/JIBM.2024.16.1.2.9 Mednarodno inovativno poslovanje = Journal of Innovative Business and Management ISSN 1855-6175 2 Mednarodno inovativno poslovanje = Journal of Innovative Business and Management 2024 / Vol. 16 / No. 2 1 UVOD Internet je globalno omrežje računalnikov, ki omogoča prenos informacij z enega računalnika na drugega. Je področje, ki je v zadnjih desetih letih naredilo največji tehnološki napredek. K napredku služi predvsem tekmovalnost podjetij, ki so skušala držati tempo s tehnologijo ki je napredovala zelo hitro. Brez interneta si ne moremo več zamisliti nakupov, našega dodatnega izobraževanja, doseganja za nas zanimivih informacij, plačevanja računov, načrtovanja potovanj, poslušanja radijskih programov in glasbe, gledanja televizijskih novic in videa, komuniciranja s prijatelji, igranja računalniških iger itd.. Vendar internet ni nastal slučajno in ga ne smemo jemati za samoumevnega. Razvijal se je več desetletij. V zadnjih letih je postal internet pravi fenomen, dosega izredno rast, število uporabnikov se iz dneva v dan veča. V zadnjih dvajsetih letih se je razširil na vse konce sveta in tako postal najhitrejši rastoči medij. Postal je pravi fenomen, ki je v zadnjem času obnorel svet ter spremenil način življenja marsikaterega posameznika. Uporaba interneta je eksponentno rastla od poznih 90-ih, in je v bistvu opredelila nov način za izmenjavo informacij in stike z drugimi po vsem svetu. Velik pečat pa je internet pustil tudi na ekonomskem in tehnološkem področju. V članku predstavljamo razvojne mejnike, osnovne pojme, ljudi povezane z razvojem interneta ter storitve in uporabo interneta v današnjem času. 2 NASTANEK IN RAZVOJ INTERNETA 2.1 Nastanek interneta Prvi zabeleženi opis družbenih interakcij, ki bi jih bilo mogoče omogočiti prek mreženja, je bila serija zapiskov, ki jih je avgusta 1962 napisal JCR Licklider z MIT, v katerih je razpravljal o njegovem konceptu »galaktičnega omrežja«. Zamislil si je globalno medsebojno povezan niz računalnikov, prek katerih bi lahko vsakdo hitro dostopal do podatkov in programov s katerega koli mesta. V duhu je bil koncept zelo podoben današnjemu internetu. Licklider je bil prvi vodja računalniškega raziskovalnega programa pri DARPA, ki se je začel oktobra 1962. Kasneje je prepričal svoje naslednike pri DARPA, Ivana Sutherlanda, Boba Taylora in raziskovalca MIT Lawrencea G. Robertsa, o pomembnosti tega koncepta mreženja (Leiner idr., 2001). Pet let kasneje član iste skupine, Lawrence G. Roberts, objavi načrt postavitve ARPANET (»Advanced Research Project Agency«) omrežja, takrat se uveljavi pojem »paket«, ki je osnova za prenos današnji podatkov preko interneta (Leiner idr., 2001). V ARPANET sta leta 1969 povezana UCLA in inštitut za raziskovanja v Stanfordu. Kmalu sta dodani vozlišči na univerzi v Santa Barbari in Utahu. Leta 1972 je sledila prva javna predstavitev ARPANET-a, ki je požela zelo pozitivne kritike (Leiner idr., 2001). Predstavljena je bila tudi že takrat uspešna in danes najbolj uporabljana internetna aplikacija – elektronska pošta (Čekrlić, 2003). Omrežje kmalu preraste v internet. Kahn ustvari odprti protokol za sporazumevanje med omrežji, ki kasneje dobi ime TCP/IP (»Transmision Control Protocol«/»Internet Protocol«). Cerf in Khan ga predstavita septembra 1973 na sestanku International Network Working Group (Leiner idr., 2001). Protokol je predvideval 32-bitni naslovni prostor, kar je za tiste čase več kot zadostovalo. Danes IP naslovov zmanjkuje in na obzorju so že tehnologije, ki predvidevajo, da bo skoraj vsaka elektronska naprava, od zapestne ure, mobilnih telefonov do hladilnikov, imela svoj IP naslov in svoje mesto na internetu (Čekrlić, 2003). 3 Mednarodno inovativno poslovanje = Journal of Innovative Business and Management 2024 / Vol. 16 / No. 2 V začetku leta 1980 se je oblikovala skupina akademskih računalniških znanstvenikov, Computer Science NETwork, z uporabo TCP/IP protokola. Druge ameriške vladne agencije so razširile vlogo TCP/IP, za uporabo njihovega omrežja: the Department of Energy's Magnetic Fusion Energy Network (MFENet), High Energy Physics Network (HEPNET) in National Science Foundation Network (NSFNET) (Sinkar, 2009). V 1980, ko je veliko gospodarskih družb začelo uporabljati TCP/IP za izgradnjo zasebnega interneta, je ARPA pričela raziskovati pošiljanje večpredstavnostnih-audio, video in grafičnih prikazov preko interneta. Druge skupine pa so raziskovale hipertekste in orodja, kot so Gopher, ki dovoljuje uporabniku izbrati meni, kateri navaja listo možnosti. Gopher so razvili leta 1991 v Minnesoti in omogoča dostop do ogromnega števila strežnikov po vsem svetu. Te strežnike večinoma vzdržujejo univerze in vladne ustanove, vsebujejo pa veliko informacij, ki so specializirane in jih ni moč najti na spletnih mestih. (Sinkar, 2009). V osemdesetih letih razvije podjetje IBM osebni računalnik (PC, »Personal Computer«), ki razširi uporabo računalnikov zunaj akademskih in vojaških krogov. Kmalu je z velikih računalnikov na PC prenesen tudi TCP/IP protokol in začne se doba interneta kot množičnega medija (Čekrlić, 2003). V nadaljevanju so v tabeli 1 prikazani pomembnejši dogodki, ki so vplivali na nastanek interneta. Tabela 1: Pomembnejši dogodki, ki so vplivali na nastanek interneta Letnica Pomembnejši dogodki 1962 Paul Baran iz vladne agencije RAND naredi študijo o računalniškem omrežju, ki bi bilo sposobno preživeti nuklearni napad. Njegov predlog je »packet switched network«. 1969 Povežejo se prva štiri vozlišča ARPAnet omrežja: University of Carolina iz Los Angelesa, SRI iz Stanforda, University of California iz Santa Barbare in University of Utah. Glej sliko 1 1972 Število priključenih računalnikov se poveča na 23. Nastane prvi program za elektronsko pošto. 1973 Začne se razvoj protokola TCP/IP, ki bo omogočal komunikacijo med različnimi tipi računalnika. Prva mednaroda povezava z ARPAnet orežjem: University College of London. 1974 Prva uporaba besede internet v članku TCP (Transmition Control Protokol oziroma protokol za kontrolo prenosa). Članek sta napisala Vint Cerf in Bob Kahn. 1976 Prva povezava med Ameriko in Evropo preko satelita INTELSAT. Število priključenih računalnikov se poveča na več kot 111. 1979 Steve Bellovin študent univerze North Carolina, s pomočjo programerjev Toma Truscotta in Jima Ellisa naredi USENET – novičkarske skupine. 1981 NSF (National Science Foundation) naredi svoje omrežje CSNET, ki ni povezano z ARPAnet omrežjem. Vint Cerf predlaga združitev teh dveh omrežij. Hrbtenca teh dveh omrežij je 56Kbit-na povezava. 1983 Vsi računalniki začnejo uporabljati protokol TCP/IP. NA univerzi Wisconsin izumijo DNS (Domain Name Server), ki omogoča pretvorbo imena strežnika v IP številko. 4 Mednarodno inovativno poslovanje = Journal of Innovative Business and Management 2024 / Vol. 16 / No. 2 1985 Število strežnikov naraste na 1961. Uporabljati se začnejo T1 linije za povezavo med strežniki (1.5 Mbit). 1988 Jarkko Oikarinen napiše program IRC. 1990 Tim Berners-Lee implementira hypertext sistem, ki bo postal osnova za WWW. Povezanih je že več kot 313.000 računalnikov 1992 CERN omogoči splošni dostop do World Wide Web-a. 1993 Na NCSA naredijo brskalnik z grafičnim vmesnikom Mosaic. Povezanih je že 2.056.000 računalnikov. 1995 Po količini podatkovnega prometa WWW prehiti FTP. 1998 Število spletnih portalov in internetnih trgovin se začne naglo večati. 1999-2000 Razmah Napsterja in izmenjave datotek. Vir: Brunec, 2003. Prva štiri vozlišča omrežja ARPAnet in povezave med njimi prikazuje slika 1 v nadaljevanju seminarske naloge. Računalniki na vseh štirih univerzah so bili različni. Vsak računalnik je bil povezan z IMP (Interface Message Processor). IMP je bil miniračunalnik, ki je predstavljal vmesnik med računalnikom in omrežjem. S tem so omogočili povezovanje različnih računalnikov. Slika 1: Skica omrežja ARPAnet ob nastanku leta 1969 Vir: Brunec, 2003. 5 Mednarodno inovativno poslovanje = Journal of Innovative Business and Management 2024 / Vol. 16 / No. 2 2.2 Razvoj interneta Zac ̌etki razvoja interneta za s ̌irs ̌o mnoz ̌ico tako segajo v zac ̌etek devetdesetih let prejs ̌njega stoletja, ko so se razvile prve komercialne organizacije, ki so uporabnikom omogoc ̌ale dostop do interneta. Prvotno je bila ideja razvita za potrebe ameris ̌ke vojske po prenas ̌anju podatkov, v osemdesetih letih prejs ̌njega stoletja pa je uvedba komunikacijskega protokola TCP/IP postavila temelje internetu, kot ga poznamo danes (Slak, 2007). Leta 1990 sestavita Timothy Barners-Lee in Robert Cailliau skovanko svetovni splet oziroma »World Wide Web«. Takrat tudi nastane prvi prototip brskalnika (in urejevalnika) HTML strani na računalniškem sistemu NeXT. Pravi razmah spletne strani doživijo v ZDA leta 1993. Februarja tega leta Marc Andreessen s sodelavcem izdela prvo različico brskalnika NSCA Mosaic, aprila pa CERN izda pomemben dokument, s katerim določa, da je WWW tehnologija na vsem na voljo zastonj. Marca leta 1994 se Marc Andreessen in nekaj prijateljev iz NCSA odzove povabilu poslovneža Jima Barksdalea. Ustanovijo podjetje Mosaic Communications Corp, ki se kasneje preimenuje v Netscape. V dobrem letu naraste število spletnih strežnikov z borih 50 na preko 1500 . Leta 1995 je glavna tema srečanja skupine G7 v Bruslju že svetovni splet. Od takrat naprej se je svetovni splet širil eksplozivno (Cailliau, 1995, Čekrlić, 2003) V osemdesetih proizvajalci v svoje izdelke že začnejo vgrajevati internetno tehnologijo ter podporo za protokol TCP/IP, vendar ostane ta do leta 1988 večinoma neizkoriščena (Leiner idr., 2001). Pravi naskok na internet, tako s strani uporabnikov kot s strani ponudnikov izdelkov in storitev, se začne dogajati šele v devetdesetih z razvojem svetovnega spleta in splošni poenostavitvi uporabe spletnih brskalnikov. Razvile so se prve komercialne organizacije, ki so uporabnikom omogoc ̌ale dostop do interneta. Začne se obdobje nove ekonomije. Razvoj dogodkov je sc ̌asoma pripeljal do tega, da si dandanes z ̌ivljenja brez interneta ne moremo vec ̌ predstavljati. Pomembni mejniki razvoja interneta 40 let od njegovega pojava (Zimmermann in Emspak, 2017): • 2009: Internet praznuje 40. obletnico. • 2010: Facebook dosega 400 milijonov aktivnih uporabnikov. • 2010: Pojav družbenih omrežij Pinterest in Instagram. • 2011: Twitter in Facebook igrata veliko vlogo pri uporih na Bližnjem vzhodu. • 2012: Administracija predsednika Baracka Obame napoveduje nasprotovanje večjim delom zakona o zaustavitvi spletnega piratstva in zakona o zaščiti intelektualne lastnine, ki bi sprejela nova široka pravila, ki od ponudnikov internetnih storitev zahtevajo, da nadzorujejo avtorsko zaščiteno vsebino. Uspešno prizadevanje za ustavitev zakona, ki vključuje tehnološka podjetja, kot je Google, in neprofitne organizacije, vključno z Wikipedijo in Electronic Frontier Foundation, se šteje za zmago spletnih mest, kot je YouTube, ki so odvisna od vsebine, ki jo ustvarijo uporabniki, in "poštene uporabe" od internet. • 2013: Edward Snowden, nekdanji uslužbenec Cie in pogodbenik Agencije za nacionalno varnost (NSA), razkrije, da je imela NSA vzpostavljen program spremljanja, ki je sposoben prisluškovati komunikaciji na tisoče ljudi, vključno z državljani ZDA. • 2013: Enainpetdeset odstotkov odraslih v ZDA poroča, da bankirajo prek spleta, glede na raziskavo, ki jo je izvedel raziskovalni center Pew. • 2015: Instagram, spletno mesto za izmenjavo fotografij, doseže 400 milijonov uporabnikov, kar je prehitelo Twitter, ki bi do sredine istega leta dosegel 316 milijonov uporabnikov. 6 Mednarodno inovativno poslovanje = Journal of Innovative Business and Management 2024 / Vol. 16 / No. 2 • 2016: Google razkrije Google Assistant, glasovno aktiviran program osebnega pomočnika, ki zaznamuje vstop internetnega velikana na trg "pametnih" računalniških pomočnikov. Google se pridruži Amazonovi Alexa, Siri iz Apple in Cortana iz Microsofta. 3 DIGITALNA REVOLUCIJA IN SODOBNI INTERNET Prehod v digitalno dobo je zaznamoval temeljne spremembe v načinu, kako živimo, delamo in komuniciramo. Digitalna revolucija, ki jo je omogočil internet, je preoblikovala številne vidike družbe in gospodarstva. Eden najpomembnejših vidikov digitalne revolucije je vzpon družbenih omrežij. Platforme, kot so Facebook, X (Twitter), Instagram in LinkedIn, so postale ključna orodja za osebno in profesionalno komunikacijo. Družbena omrežja omogočajo ljudem, da ostanejo povezani s prijatelji in družino, delijo vsebine in informacije ter ustvarjajo virtualne skupnosti. Internet je omogočil eksploziven razvoj e-trgovine, kar je temeljito spremenilo način nakupovanja in poslovanja. Spletne trgovine, kot so Amazon, Alibaba in eBay, ponujajo široko paleto izdelkov in storitev, ki so dostopni z nekaj kliki. Digitalno gospodarstvo vključuje tudi fintech (finančno tehnologijo), kjer so se pojavile nove oblike plačil, kot so mobilne denarnice in kriptovalute, ter inovativne finančne storitve. Digitalna revolucija je prinesla tudi pomembne spremembe v izobraževanju. Spletne platforme za učenje, omogočajo dostop do kakovostnega izobraževanja iz kjerkoli na svetu. Digitalna orodja, kot so interaktivni učbeniki, spletne učilnice in virtualna resničnost, izboljšujejo učne izkušnje in omogočajo prilagodljivo učenje. Mobilne tehnologije so postale ključni del našega vsakdana. Pametni telefoni, tablice in nosljive naprave omogočajo stalno povezljivost in dostop do informacij. Poleg tega internet stvari (IoT) povezuje naprave in sisteme, kar omogoča pametne domove, pametna mesta in napredne industrijske rešitve. IoT izboljšuje učinkovitost in kakovost življenja z avtomatizacijo in daljinskim upravljanjem naprav. Digitalna preobrazba se nadaljuje z uvajanjem novih tehnologij, kot so umetna inteligenca (AI), strojno učenje, blockchain in kvantno računalništvo. Te tehnologije bodo še naprej spreminjale različne sektorje, od zdravstva in izobraževanja do financ in industrije. Digitalna revolucija prinaša nove priložnosti za inovacije, a hkrati zahteva prilagodljivost in stalno izobraževanje za soočanje z novimi izzivi. Sodobni internet je več kot le mreža povezav; je platforma, ki poganja globalno ekonomijo, omogoča izmenjavo znanja in spodbuja družbeno povezanost. Digitalna revolucija je še vedno v teku, njeni učinki pa bodo še dolgo oblikovali prihodnost našega sveta. 3.1 Trend uporabe interneta v sodobni družbi Obdobje v katerem živimo je zaznamovano z neprestanimi spremembami in hitrim tempom življenja. Kot družba smo postali vse bolj odvisni od interneta in sodobnih tehnologij, ki se nenehno razvijajo. V današnjem času si ne moremo predstavljati življenja brez interneta. Aprila 2024 je bilo po vsem svetu 5,44 milijarde uporabnikov interneta (slika 2), kar predstavlja 67,1% svetovnega prebivalstva. Tudi uporabniki interneta še naprej rastejo, najnovejši podatki pa kažejo, da se je svetovno povezano prebivalstvo v 12 mesecih do aprila 2024 povečalo za skoraj 178 milijonov uporabnikov. Povečanje svetovnega dostopa do interneta pomeni, da se je število ljudi, ki ostajajo "nepovezani" z internetom, zmanjšalo na 2,66 milijarde, pri čemer večina teh ljudi živi v južni in vzhodni Aziji ter v Afriki. Trenutni trendi kažejo, da bo do konca leta 2024 morda dve tretjini svetovnega prebivalstva na 7 Mednarodno inovativno poslovanje = Journal of Innovative Business and Management 2024 / Vol. 16 / No. 2 internetu. Velika večina svetovnih uporabnikov interneta – 96,3% – uporablja mobilni telefon za dostop do interneta (Datareportal, 2024). Slika 2: Uporabniki interneta po svetu Vir: Datareportal, 2024. 3.2 Izzivi in prihodnost interneta Digitalizacija omogoča nove načine komuniciranja, izobraževanja, nakupovanja, zabave in izvajanja različnih aktivnosti prek interneta. Razvoj širokopasovnega interneta, optičnih povezav in mobilnih omrežij 4G in 5G je bistveno izboljšal hitrost in zanesljivost internetne povezave. S hitrim razvojem digitalnih tehnologij se povečujejo tudi izzivi na področju varnosti in zasebnosti. Kibernetski napadi, kraje podatkov in zloraba osebnih informacij so postali pogoste težave. Zagotavljanje varnosti na spletu in zaščita osebnih podatkov sta ključna izziva, s katerima se soočajo posamezniki, podjetja in vlade po vsem svetu. Zagotavljanje varnega in enakovrednega dostopa do interneta postaja ena ključnih nalog sodobne družbe. Prihodnost interneta vključuje nadaljnji razvoj tehnologij, kot so kvantno računalništvo, izboljšane AI zmogljivosti in globalne satelitske mreže za dostop do interneta v oddaljenih regijah. Te tehnologije bodo še naprej preoblikovale naš svet in odprle nove možnosti za inovacije in povezljivost. Razvoj interneta od skromnih začetkov v 1960-ih do sodobne globalne infrastrukture je izjemen primer človeške inovativnosti in sodelovanja. Internet je postal ključno orodje, ki omogoča izmenjavo informacij, povezovanje ljudi in napredek na številnih področjih, ter ostaja ključni dejavnik prihodnjih tehnoloških in družbenih sprememb. 4 ZAKLJUČEK Verjetno je prav vsako zgodovinsko obdobje od nastanka nas ̌e druz ̌be znano po inovacijah, ki to obdobje definirajo in zelo verjetno bo tudi aktualno obdobje, t. i. »obdobje informacijske druz ̌be«, znano predvsem po internetu. Pred več kot dvajsetimi leti si prav 8 Mednarodno inovativno poslovanje = Journal of Innovative Business and Management 2024 / Vol. 16 / No. 2 gotovo nihče ni upal napovedati zgodbe, kot jo v sedanjosti piše internet in z njim povezana uporaba. Le kdo je tedaj pomislil na to, da bo lahko položnice plačeval kar iz udobnega domačega naslonjača, se preko video povezave pogovarjal z nekom na drugem kontinentu, nakupoval vsakovrstne materialne dobrine v s ̌e tako odmaknjenem koš čku sveta, skratka počel stvari, ki se nam dandanes zdijo povsem samoumevne (Primožič, 2009). Internet je obsežno omrežje računalnikov, na katerega lahko vsakdo priključi svoj računalnik. Predstavlja pa tudi ogromno množico ljudi, ki so povezani v omrežje. Korenito je spremenil računalništvo in način komuniciranja. S preučevanjem literature smo spoznali, da je internet prešel skozi različna zgodovinska obdobja. Začetek njegovega razvoja sega v daljne leto 1962. Njegov razvoj je človeku omogočil hiter dostop do informacij, v veliko pomoč so iskalniki, ki nam olajšajo iskanje potrebnih informacij, pod pogojem da imamo dostop do računalnika in ustrezna znanja za uporabo. Internet kot novo tehnološko orodje, ki ponuja raznovrstne komunikacijske potenciale, je vstopil na različne načine v naše vsakdanje življenje. Pojav interneta je v veliki meri vplival na posameznika, saj se je dostop do informacij pomembno povečal. Tako sta nastanek in hitra rast uporabe interneta postala ena največjih premikov današnjega časa. Razširil se je na vse konce sveta in tako postal najhitrejši rastoči medij. Tako ali drugače je prisoten praktično pri večini naših vsakodnevnih opravil. Prav zaradi vsakodnevne uporabe smo se odločili raziskati, kakšna je zgodovina nastanka interneta in njegov razvoj ter storitve in uporabo interneta v današnjem času. Dosegel je izredno rast, število uporabnikov pa se iz dneva v dan veča. Lahko bi zaključili, da je internet spremenil način življenja marsikaterega posameznika. Njegova uporaba je opredelila nov način za izmenjavo informacij in stike z drugimi po vsem svetu. LITERATURA Brunec, J. (2003). Zgodovina razvoja in zac ̌etki razvoja uporabe interneta. Maribor: Fakulteta za elektrotehniko in rac ̌unalnis ̌tvo. Cailliau, R. (1995). A short history of the web. Pridobljeno 7.7.2024, iz http://www.netvalley.com/archives/mirrors/robert_cailliau_speech.htm Čekrlić, B. (2003). Razvoj interneta, spletnih strani in novih tehnologij (Diplomsko delo). Ljubljana: Ekonomska fakulteta. Datareportal (2024). Digital around the world. Pridobljeno 16.7.2024 iz https://datareportal.com/global-digital-overview Leiner, B. M., Vinton G. Cerf, David D. Clark, Robert E. Kahn, Leonard Kleinrock, Daniel C. Lynch, Jon Postel, Lawrence G. Roberts, Stephen S. Wolff. (2001). All About the Internet: A Brief History of the Internet. Internet Society (ISOC). Pridobljeno 12.7.2024, iz https://www.researchgate.net/publication/2413637_Barry_M_Leiner_Vinton_G_Cerf_David_D_Clark _Robert_E_Kahn_Leonard_Kleinrock_Daniel_C_Lynch_Jon_Postel_Lawrence_G_Roberts_Stephen_S_ Wolff Internet World Stats (2021). Internet Users Distribution in the World 2021. Pridobljeno 12.7.2024 iz https://www.internetworldstats.com/stats.htm Primožič, A. (2009). Zasvojenost z internetom (Diplomsko delo). Ljubljana: fakulteta za družbene vede Sinkar, J. (2009). Pozitivni in negativni vplivi interneta na mlajšo populacijo (Delo diplomskega seminarja). Maribor: EPF. Zimmermann, Kim A. in J. Emspak (2017). Internet History Timeline: ARPANET to the World Wide Web. Pridobljeno 7.7.2024 iz https://www.livescience.com/20727-internet-history.html