Brane Rauter
Gimnazija in srednja šola Rudolfa Maistra Kamnik
ZGODOVINSKI TOK IZDELOVANJA KITAR NA SLOVENSKEM
Izvirni znanstveni èlanek / Original research paper
Izvleèek
Osrednji namen prispevka je predstaviti zgodovinski tok izdelovanja kitar na
Slovenskem, hkrati pa opozoriti na medsebojno odvisnost med pouèevanjem in
izdelovanjem glasbila. Kitara je na Slovenskem zelo razširjena, posebej v zadnjih
desetletjih pa se moèno dviguje raven igranja, pouèevanja ter izdelovanja kitar. Razloge
za to najdemo predvsem v dolgoletni tradiciji konstruktivnega sodelovanja med kitarskimi
pedagogi in izdelovalci kitar, saj je bil razvoj pouèevanja kitare na Slovenskem skozi
razlièna zgodovinska obdobja, kot tudi v sodobnosti, v stalni interakciji z izdelovanjem
glasbil.
Kljuène besede: kitara, izdelovanje kitar, pouèevanje kitare, Antonio de Torres Jurado,
slovenski izdelovalci kitar, Tovarna glasbil Melodija Mengeš
Abstract
Historical Course of Guitar Making in the Slovenian Territory
The main aim of the following article is to lay out the history of guitar making in the region
of Slovenia as well as to spotlight the interdependence between instrument teaching and
making thereof. The guitar is already very commonplace in Slovenia, but is in the recent
decades that the quality of playing, teaching and making of the instrument have truly
improved. The reasons can be traced in the well-established tradition of constructive
cooperation between luthiers and pedagogues, as teaching practices at all times in their
course keep a close contact with the making of the instrument. The article describes a
historical development that the guitar’s predecessors have undergone till present, as well
as expounds the first appearances of the guitar in Slovene region, first craftsmen in the
area, and also modern time individuals that are most responsible for the instrument’s
further development.
Keywords: Guitar, Guitar making, Guitar teaching, Antonio de Torres Jurado, Slovenian
Guitar Makers, “Melodija Mengeš” Musical Instruments Factory.
Uvod
Kitara je v sodobnosti zelo razširjeno in vsestransko glasbilo. Njenemu zvoku lahko
prisluhnemo tako v klasièni kot tudi v vseh zvrsteh popularne zabavne glasbe, kjer se
pojavlja kot spremljevalno ali solistièno glasbilo. Razvoj kitare je potekal skozi razlièna
zgodovinska obdobja in se nadaljuje tudi v sodobnosti. Številni izdelovalci na osnovi
znanega išèejo nove naèine, s katerimi elijo narediti še bolj zvoèna in barvito bogata
11
Brane Rauter, ZGODOVINSKI TOK IZDELOVANJA KITAR NA SLOVENSKEM
glasbila. Strunska glasbila so se namreè skozi zgodovino pojavila v najrazliènejših
oblikah številnih narodov in njihovih kultur, katerih del je tudi kitara.1 Dosedanje
raziskave so pokazale, da se je zgodovina kitare prièela na Blinjem vzhodu priblino
3000 let pred našim štetjem.2 Okrog leta 476 so Rimljani na Iberski polotok na evropska
tla prinesli svoj rimski tambur s štirimi strunami, iz katerega sta se kasneje razvili guitarra
morisca in guitarra latina, predhodnici današnje kitare.3 Za pomemben mejnik v razvoju
je okrog leta 1850 poskrbel Antonio de Torres Jurado, ki je poveèal dimenzije dotedanjih
kitar, standardiziral dolino strun ter z znaèilno pahljaèasto ojaèitvijo zvoène plošèe
postavil temelje sodobne kitare.4 Pojem kitara kasneje postane skupno ime za štiri razlièna
glasbila oziroma tipe kitar, ki so se razvili konec 19. in v zaèetku 20. stoletja iz do tedaj
edine znane (klasiène) kitare. To so sodobna klasièna, flamenco, akustièna (steel-string
guitar) in elektrièna kitara. Vse štiri kitare so si sicer po zunanjosti podobne, pa vendarle
nekoliko razliène glede na naèin izdelave, materiale, iz katerih so grajene, in konèno tudi
glede na naèin ter tehniko igranja.5
Tradicija izdelovanja kitar in drugih strunskih glasbil na Slovenskem ni tako bogata in
široka, kot je to znaèilno za nekatere številènejše narode. Kljub temu so bila e od
zgodnjega srednjega veka naprej v naših krajih prisotna razlièna glasbila, tudi strunska.
Ko so v 6. stoletju junoslovanska plemena naselila ozemlje današnje Slovenije in
obmoèja Balkana, so s seboj prinesla razlièna glasbila in v novem okolju svojo glasbo
gojila še naprej. Dokaze, da so stari Slovani poznali strunska glasbila, lahko najdemo tudi
v sestavku bizantinskega zgodovinarja Teofilakta Simokata (7. stoletje), v katerem piše o
zajetju treh slovanskih vojšèakov v bliini bizantinske meje. Ob njihovem zajetju so
namesto oroja in ostalih vojaških pripomoèkov pri njih našli le kitari podobne
instrumente. 6
Prvi pojavi kitar na Slovenskem od srednjega veka do konca 19. stoletja
Prve pojave glasbenih instrumentov na Slovenskem lahko raziskujemo predvsem s
prouèevanjem likovnih in pisnih virov, ki so dokaj skromni in jih skorajda ne poznamo.
Likovne vire je v svojem delu Glasbeni instrumenti na srednjeveških freskah na
Slovenskem podrobno obravnaval dr. Primo Kuret. Med srednjeveškimi brenkali sta bili
najveèkrat naslikani harfa in lutnja, kitare pa avtor ne omenja.7 Zelo pomembna za
raziskavo obstoja kitare na naših tleh je srednjeveška freska z gradu Podsreda. Odkrili so
jo ob zadnjih obnovitvenih delih, nahaja pa se na fasadi ob stopnišèu notranjega dela
vzhodnega trakta gradu. Motiv prikazuje dve krilati figuri, obrnjeni druga proti drugi, od
katerih ima ena v rokah glasbilo tipa kitare. O freski sta svoji strokovni mnenji podala e
12
GLASBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 24. zvezek
1 Richard M. French, History of the Guitar (New York: Springer Science&Business Media, 2009), 1.
2 Alexander Bellow, The Illustrated History of the Guitar (New York: Franco Colombo Publications,
1970), xxiii.
3 Maurice J. Summerfield, The Classical Guitar-Its Evolution and Its Players Since 1800 (Blaydon on
Tyne: Ashley Mark Publishing Company, 2002), 11–12.
4 Frideric V. Grunfeld, The Art and Times of the Guitar ( New York: The Macmillan Company, 1969), 282.
5 Tom Evans in Mary A. Evans, Guitars : music, history, construction and players : from the Renaissance to
rock (London: Paddington press, 1978), 13.
6 Uroš Dojèinoviæ, Magièni svet gitare (Beograd: IO Nota Knjaevac, 1985), 101.
7 Primo Kuret, Glasbeni inštrumenti na srednjeveških freskah na Slovenskem (Ljubljana: Slovenska
matica, 1973), 103–113.
dr. Ivan Stopar in dr. Darja Koter. Prvi je fresko oznaèil kot »grobo delo iz 16. stoletja, ki
prikazuje krilati figuri pri nekem nedoloèljivem, nemara kulturnem opravilu«,8 dr.
Koterjeva pa meni, da je freska za glasbeno zgodovino zelo pomembna, saj predstavlja
najstarejši doslej znani primer upodobitve kitarskih glasbil na slovenskih tleh.9
Upodobljeno glasbilo, kjer sicer ni videti števila strun pa tudi ne zvoènice, bi lahko bilo
guitarra battente10 iz 16. stoletja, ki so jo poznali tudi v nekaterih balkanskih deelah,
sicer pa je italijanskega izvora. Na vratu glasbila je jasno vidnih 6 preèk, glede na njihovo
proporcionalno razporeditev pa naj bi figura s svojo roko zakrivala še dve preèki. Skupno
število preèk bi tako lahko bilo 8. Èe primerjamo glasbilo iz freske podsreškega gradu z
guitarro battente 16. stoletja, lahko ugotovimo, da sta si obliki resonanènih trupov obeh
glasbil precej podobni. Število preèk italijanske šole graditeljev guitarre batente je
obièajno 10, glede na nekoliko skromnejše likovne sposobnosti in verjetno tudi
nepoznavanje glasbila avtorja freske pa lahko morda razliko dveh preèk tudi zanemarimo.
Slika 1: Freska z gradu Podsreda.
Vir: osebni arhiv
Zanimiv podatek o obstoju kitare v zadnji tretjini 15. stoletja pri nas izvemo iz dnevnika
tajnika oglejskega patriarha Paola Santonina,11 ki je bil v letih od 1485 do 1487 na
13
Brane Rauter, ZGODOVINSKI TOK IZDELOVANJA KITAR NA SLOVENSKEM
8 Ivan Stopar, Grad Podsreda med vèeraj, danes, jutri, (ZVNKD Celje, 1999), 43.
9 Darja Koter, Glasbilo na srednjeveški freski z gradu Podsreda, iz dokumentacije Kozjanski park,
pridobljeno po elektronski pošti dne 18. 2. 2014.
10 Guitara battente je bila v 17. in 18. stoletju pogosto brenkalo v Italiji in razliènih balkanskih deelah.
Resonanèni trup je podoben vihueli, ima pa 5 strun uglašenih v kvartterènem sistemu. Glej v Józef
PowroŸniak, »Chitarra battente«, v: Gitarren-Lexikon, (Berlin: Neue Musik, 1980), 38.
11 Paolo Santonino je bil rojen okoli leta 1440 in je umrl med letoma 1508 in 1510. Bil je humanist, kancler
oglejske kurije v italijanskem Vidmu, popotnik in pisatelj. Na treh vizitacijskih potovanjih v letih od 1485
do 1487 je spremljal generalnega vikarja oglejskega patriarha, ugotavljajoè škodo, ki so jo povzroèili
turški vpadi na junem Štajerskem, Kranjskem in Koroškem, blagoslavljal oskrunjene cerkve in
podeljeval zakramente. Svoje popotne vtise je opisal v dnevniku, ki je ohranjen in tudi preveden v
slovenšèino, z naslovom Popotni dnevniki. Slovenska biografija, obiskano 14. maj 2016,
http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi536821/.
vizitacijskem potovanju po Koroškem, Kranjskem in junem Štajerskem. V njem je
zapisal, da so v Trièu po veèerji zapeli ob spremljavi »chitare«.12 V opombah je izdajatelj
tega dnevnika, Giusepe Vale, zapisal: »Deve trattarsi proprio dell chitarra e non della
cetra.«13, kar v prevodu pomeni, da gre zares za kitaro in ne harfo. S tem je verjetno elel
opozoriti na obstoj kitare, kot zelo redko zastopano glasbilo v tistem èasu in prostoru.
Najstarejše ohranjeno znano brenkalo na naših tleh je ohranjeno v Pokrajinskem muzeju
Ptuj-Ormo. To je lutnja, ki jo je leta 1694 na Dunaju izdelal Andreas Berr.14 V istem
muzeju je razstavljena tudi kitara neznanega mojstra iz druge polovice 19. ali prve
polovice 20. stoletja. Sicer pa je najstarejša znana in ohranjena kitara na Slovenskem
izdelek Nicolasa Georga Reisa iz okrog leta 1820, hranijo pa jo v Pokrajinskem muzeju v
Celju.15
Slika 2: Kitara neznanega mojstra s konca 19. ali zaèetka 20. stoletja, ki jo hranijo v
Pokrajinskem muzeju Ptuj - Ormo.
Vir: osebni arhiv
Slika 3: Kitara Nicolasa Georga Reisa iz priblino 1820.
Vir: osebni arhiv
14
GLASBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 24. zvezek
12 Giuseppe Vale, Itinerario di Paolo Santonino in Carnita, Stiria e Carniola negli anni 1485–1487.
(Vatikan: Biblioteca apostolica Vaticana, 1943), 187–188.
13 Prav tam, 188.
14 Darja Koter, Glasbilarstvo na Slovenskem (Maribor: Zaloba Obzorja, 2001), 145.
15 Prav tam, 148.
Prvi goslar, ki je v naših krajih izdeloval brenkala, je v pisnih virih omenjen šele leta 1691,
v davènih knjigah 17. stoletja pa se poleg njega pojavi še obrtnik strunar.16 Kasneje je bil v
Slokarjevem popisu ljubljanskih obrtnikov med letoma 1732 in 1801 kot edini goslar na
Slovenskem omenjen Janez Melling. Zanesljivo je ustvarjal leta 1762, medtem ko
njegovega imena v popisu iz leta 1786 ne najdemo veè.17 V davènih knjigah iz let 1762,
1776 in 1786 je omenjen strunar Matev Kralj (Matthäus Krail), ki je vpisan v Imenik
mestjanov, obrtne pravice pa je pridobil 23. marca 1786.18 Okrog leta 1820 je imel v
Ljubljani svojo delavnico tudi Janez Echter, v njej pa je izdeloval kitare, citre, dude in
igrajoèe ure.19
Izdelovanje kitar na Slovenskem v prvih desetletjih 20. stoletja do leta 1945
Konec 19. in na zaèetku 20. stoletja je bilo na Slovenskem nekaj podjetij in posameznikov,
ki so se ukvarjali s proizvodnjo, prodajo in popravili glasbil. Med njimi lahko izpostavimo
podjetje Minke Modic, Glasbila Jakob Dorjath ter Banovinsko šolo za glasbila v
Ljubljani, kjer so izdelovali, dobavljali ter tudi popravljali kitare za potrebe slovenskega
okolja v prvih desetletjih 20. stoletja.
Minka Modic20 (1886–1965) je leta 1926 na Kopitarjevi ulici 4 v Ljubljani ustanovila
podjetje za prodajo glasbenih pripomoèkov, ki so jih veèinoma uvaali iz Èeške in
Nemèije.21 Kmalu je zaèela poslovno sodelovati s hrvaškim podjetjem Pavao & company,
v katerem so izdelovali kvalitetne in bogato okrašene tamburice ter druga brenkala, tudi
kitare. Leta 1931 je z veliko pomoèjo svojega sina Ivana Modica (1912–1991)22 omenjeno
15
Brane Rauter, ZGODOVINSKI TOK IZDELOVANJA KITAR NA SLOVENSKEM
16 Darja Koter, Glasbilarstvo na Slovenskem,140.
17 Prav tam, 142. Povzeto po Zgodovinski arhiv Ljubljana, Reg.I fasc. 19 fol. 512 sl.
18 Prav tam. Povzeto po Zgodovinski arhiv Ljubljana, Imenik…1786-1899, zap. št. 352.
19 Prav tam.
20 Marija (Minka) Modic, dekliško Èepin, je bila rojena 10. avgusta leta 1886 na Dunaju, kjer je preivljala
veèji del svojega otroštva. Ob upokojitvi staršev se je z druino preselila v Ljubljano. Tam so odprli
delavnico za izdelovanje in popravilo klavirjev, ki so jo kasneje njeni starši prodali dunajskemu podjetju
Stingl. Nekaj èasa je pouèevala v Dekliški mešèanski šoli v Ljubljani. Ko je decembra leta 1915 njen mo
Izidor Modic padel na laškem bojišèu, je ostala sama brez slube z njunimi štirimi otroki. Leta 1926 se je
ponovno poroèila, tokrat z glasbenim pedagogom, zborovodjo in skladateljem Adolfom Gröbmingom.
Od leta 1923 se je v Ljubljani ukvarjala s prodajo strun, kasneje pa je svojo dejavnost razširila na
proizvodnjo in prodajo brenkal in drugih glasbenih pripomoèkov, ukvarjala pa se je tudi z zaloništvom.
Svoje podjetje je predala sinu Ivanu Modicu, ki je vse do konca druge svetovne vojne, ko je bilo
nacionalizirano, uspešno izdelovalo in prodajalo razliène vrste brenkal. Minka Modic je umrla leta 1965 v
Ljubljani. Uroš Dojèinoviæ, Gitara na Balkanu (Beograd: Prosveta, 2012), 378.
21 Uroš Dojèinoviæ, Gitara na Balkanu, 378.
22 Ivan Modic je bil rojen 18. junija leta 1912 v Ljubljani. Tam je zakljuèil tudi nijo realko, nato pa še
Pomorsko akademijo v Bakru. Svojo goslarsko pot je zaèel v Sisku na Hrvaškem kot vajenec v podjetju
Bogdanov & co., ki se je ukvarjalo s proizvodnjo strunskih glasbil. Z zavzetim delom si je omogoèil
napredovanje in kmalu postal pomoènik glavnega obrtnika, kasneje pa je celo vodil eno od podrunic
podjetja. Z aktivnim sodelovanjem pri organizaciji in proizvodnji glasbenih instrumentov si je pridobil
mnogo izkušenj, pomembnih za vodenje podjetja te brane. Leta 1930 je opravil mojstrski izpit, kmalu
zatem pa prevzel posle maminega podjetja v Ljubljani. Krajše èasovno obdobje, v poznih tridesetih letih
20. stoletja, je sodeloval z glasbenim odsekom Srednje tehniène šole v Ljubljani, natanèneje z oddelkom
Banovinske šole za glasbila. Sodelovanje je temeljilo predvsem na zaposlovanju absolventov. Kmalu po
koncu 2. svetovne vojne, ko je bilo podjetje Modic nacionalizirano, se je zaposlil na Ekonomski srednji
šoli v Ljubljani. Vzporedno s slubo se je nekaj èasa ukvarjal še s proizvodnjo strun. V kolikor je hotel
slubo na Srednji ekonomski šoli obdrati, je moral proizvodnjo strun opustiti, kar je priblino deset let po
konèani drugi svetovni vojni tudi storil. Umrl je v Ljubljani leta 1991 in je pokopan v istem grobu kot
drugi mo njegove matere Adolf Gröbming, avtor prvega slovenskega kitarskega uèbenika.
podjetje odkupila ter preselila proizvodnjo iz Siska v Ljubljano.23 Istega leta je podjetje
prevzel Ivan Modic, v njem pa so najprej izdelovali tamburice in kitare, kasneje še
mandoline, mandole, lutnje in ukulele. Za svoje izdelke so javorov les sprva dobavljali iz
Siska, nato iz Sodraice pri Ribnici. Les so rezali v Domalah, kjer so takrat edini v regiji
imeli v lasti ago za razrez plošè na 4 milimetre, kovinske dele za instrumente z mehaniko
pa so naroèali v Nemèiji.24 Prvi delavci v proizvodnji so prišli iz Siska, nato so zaposlili še
nekaj mizarjev iz Ljubljane. Na povabilo Adolfa Gröbminga (1891–1969), s katerim se je
Minka poroèila leta 1926, sta se podjetju pridruila zakonca Brandener iz Nemèije.
Brandener je bil velik strokovnjak za izdelovanje kitar, njegova ena pa je v Modièevem
podjetju prièela s proizvodnjo strun, za kar je imela bogate izkušnje e iz svoje
domovine.25 V èasu najveèje proizvodnje, v letih od 1934 do 1939, ko so izdelali tudi do
500 kitar letno, je podjetje zaposlovalo od 9 do 16 delavcev. Med letoma 1931 in 1933 so
izdelali nekaj veè kot 200 kitar, v letih od 1940 do 1945 pa skupaj le priblino 300
strunskih instrumentov.26 S svojimi glasbili, pa tudi s strunami, za katere je takrat vladalo
veliko zanimanje, so zalagali veè glasbenih trgovskih drub z ozemlja nekdanje
Jugoslavije, pa tudi domaèe poklicne glasbenike in ljubitelje. V pogovoru s kitaristom in
profesorjem Tomaem Šegulo tako izvemo, da je njegova prva kitara nastala v delavnici
mojstra Ivana Modica.27 Kmalu po koncu druge svetovne vojne so takratne oblasti
nacionalizirale vse prostore podjetja Modic, delavce pa so zaposlili v takrat na novo
nastalem podjetju za proizvodnjo glasbil Melodija Mengeš.28
V Ljubljani je od leta 1932 dalje, v precej manjšem obsegu kot v podjetju Modièevih,
popravljal in izdeloval strunska glasbila tudi Jakob Dorjath. Prvo delavnico je imel v
Roni ulici 19,29 nato na Starem trgu 15,30 kasneje pa je bilo na naslovu Franèiškanska
ulica 3, danes Nazorjeva ulica,31 tudi uradno ustanovljeno podjetje Glasbila Jakob
Dorjath. Njena ustanovitelja sta bila zakonca Dorjath, ki sta imela bogate izkušnje z
izdelovanjem in s prodajo ter popravili glasbil. Amalija, rojena 12. aprila leta 1908 v
Kostanjevici, z dekliškim priimkom Okretiè,32 je bila od leta 1926 ena prvih uslubenk
Minke Modic. Kasneje se je poroèila z izuèenim popravljavcem strunskih glasbil
Jakobom Dorjathom, ki se je leta 1932 v Ljubljano preselil iz Novega Sada. Leta 1934 sta
se poslovno osamosvojila in prièela najprej s popravili, nato pa še z izdelovanjem kitar,
tamburic, citer in drugih strunskih glasbil. Dorjath je leta 1937 po naroèilu violinista in
profesorja ljubljanskega konservatorija Leona Pfeiferja za svojega najmlajšega, komaj pet
let starega uèenca, izdelal violino, ki je v strokovnih krogih zbudila splošno pozornost.
Violine takšne kakovosti in velikosti (osminke) namreè ni bilo moè dobiti v Ljubljani in
16
GLASBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 24. zvezek
23 Uroš Dojèinoviæ, Tragovima Jugoslovenske gitare, 98.
24 Uroš Dojèinoviæ, Tragovima Jugoslovenske gitare, 98.
25 Prav tam, 99.
26 Prav tam.
27 Osebni pogovor s Tomaem Šegulo, 17. oktober 2013.
28 Uroš Dojèinoviæ, Tragovima Jugoslovenske gitare, 98.
29 Adresar mesta Ljubljane in okolice 1933, (Ljubljana: Tiskarna grafika D. Z. O. Z., 1933).
30 Koncertni list Akademskega pevskega zbora v Ljubljani, Ljubljana, 1. 3. 1937. Obiskano 21. marec 2014,
http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-VWQH765W/34109ed3-4b1e-4452-bd43-6c011d97962
e/PDF.
31 Franèiškanska ulica se je leta 1952 preimenovala v Nazorjevo ulico.
32 SI ZAL LJU 500, Mesto Ljubljana, domovinski oddelek, M. F.-514 Dorjath, Jakob 1844.
širši okolici, zato si je pridobila sloves najmanjše koncertne violine.33 Konec leta 1941 sta
zakonca Dorjath podjetje preselila v Maribor, leta 1945 pa v Avstrijo. Amalija se je
kasneje vrnila v Slovenijo in leta 1953 na Wolfovi ulici v Ljubljani odprla prodajalno z
glasbili. Leto kasneje je njeno trgovino prevzela znana tovarna glasbenih instrumentov
Melodija Mengeš,34 Amalija pa je v njej vse do svoje upokojitve opravljala delovno mesto
poslovodje.35
Banovinska šola za glasbila v Ljubljani je bila prva šola v slovenskem prostoru, kjer so
sistematièno izobraevali kader, ki je bil po konèanem šolanju usposobljen za izdelavo
kvalitetnih glasbil. Šola je zaèela s svojim delovanjem 1. februarja leta 1932, ko so na
Dravni tehniški srednji šoli ustanovili poseben oddelek za glasbila.36 Ideja o ustanovitvi
šole je zrasla na pobudo Mihaela Mušièa (1870–1948)37, v stari Jugoslaviji znanega
dvornega kraljevega goslarja, ki je v tridesetih letih prejšnjega stoletja v Gosposki ulici v
Ljubljani izdeloval mojstrske gosli, citre, kitare, lesena godala in druge glasbene
instrumente.38 Èasovno lahko opredelimo delovanje Banovinske šole za glasbila v
Ljubljani na obdobje enajstih let, ko je šola verjetno zaradi tekih vojnih razmer svoje
poslanstvo zakljuèila leta 1943, uradno pa so jo ukinili šele leta 1946 z odlokom
Ministrstva za industrijo in rudarstvo Republike Slovenije.39 Poleg izobraevanja in
izdelovanja so se v Banovinski šoli lahko pohvalili tudi z uspešno prodajo svojih izdelkov.
Èasopis Jutro je 19. marca leta 1937 objavil èlanek, v katerem piše, da so v Banovinski
šoli za glasbila v petih letih delovanja izdelali 50 kvalitetnih violin, 200 kitar in 30 citer, v
èasu objave èlanka pa so imeli na prodaj le še 12 violin in 12 kitar.40 O tem, kdo so bili
kupci v Banovinski šoli narejenih glasbil, ni podatkov. Lahko le sklepamo, da so bili med
kupci kitar morda tudi uèenci, oziroma njihovi starši, kitarista in profesorja Stanka Preka,
ki je v tridesetih letih 20. stoletja pouèeval kitaro na Glasbeni šoli Narodno-
eleznièarskega društva Sloga v Ljubljani, kasneje pa na Glasbeni matici.41
Proizvodnja kitar na Slovenskem po letu 1945
Po koncu druge svetovne vojne je bilo mnogo privatne lastnine nacionalizirane.
Posledièno so svoja vrata delavnic in prodajaln zaprla tudi podjetja, ki so se ukvarjala z
izdelovanjem in prodajo glasbil. Vojan Tihomir Arhar (1922–2007)42 v svojem delu
Zgodovina kitare na Slovenskem navaja, da je bil Joe Turšiè (1912–2002) edini, ki je v
Sloveniji desetletja izdeloval ter tudi strokovno popravljal kitare za mlade slovenske
17
Brane Rauter, ZGODOVINSKI TOK IZDELOVANJA KITAR NA SLOVENSKEM
33 B.a. “O izdelovanju violin,” v: Jutro, 14. 3. 1937, št. 62, 5.
34 Uroš Dojèinoviæ, Gitara na Balkanu, 380.
35 Osebni pogovor z Vilimom Demšarjem, 19. oktober 2013.
36 David Rop, Banovinska šola za glasbila v Ljubljani (Diplomsko delo, Akademija za glasbo, Ljubljana
2010), 15.
37 Rok Klopèiè, Violina (Ljubljana: Zaloba Mihelaè, 1996), 80.
38 Ivan Trelc, Podrobni seznam industrije, trgovine in obrti v Dravski banovini kraljevine Jugoslavije
(Domale-Ljubljana: Uredništvo Adresarja in drugih strokovnih knjig za Dravsko banovino, 1933), 544.
39 SI ZAL, Tehniška srednja šola v Ljubljani, Tehnièna enota 129, Organizacija zavoda.
40 B.a. “O izdelovanju violin,” v: Jutro, 19. 3. 1937, št. 66, 5.
41 Cvetko Budkoviè, Razvoj glasbenega šolstva na Slovenskem II (Ljubljana: Znanstveni institut Filozofske
fakultete, 1995), 101.
42 Slovenska biografija, obiskano 14. april 2014, http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1000770/.
kitariste.43 Ob predpostavki, da so v Mengšu od leta 1947 masovno izdelovali kitare, pred
tem pa se je s to dejavnostjo v Ljubljani ukvarjalo tudi podjetje Modic in Jakob Dorjath,
lahko to trditev zanikamo. Zagotovo je bil Joe Turšiè dolga leta eden redkih
strokovnjakov in edini goslar z opravljenim mojstrskim izpitom, ki je v drugi polovici
dvajsetega stoletja veèji del svojega ivljenja posvetil izdelavi in popravilu kitar ter se je
poleg tovarne glasbil v Mengšu edini v slovenskem prostoru poklicno ukvarjal s to
dejavnostjo. Poleg e vseh omenjenih sta kitaro izdelala tudi goslarska mojstra Bla
(1903–1981) in Vilim Demšar (1937). Prvi je kitaro izdelal leta 1943 kot darilo svoji eni,
Blaev sin Vilim pa je precej kasneje izdelal veèjo basovsko kitaro brez reber in s
posebnim nastavljivim vratom.44
Slika 4: Kitara Blaa Demšarja.
Vir: osebni arhiv
Slika 5: Vilim Demšar s svojo basovsko kitaro.
Vir: osebni arhiv
18
GLASBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 24. zvezek
43 Vojan T. Arhar, »Zgodovina kitare na Slovenskem«, v: Mohorjev koledar (Celje: Mohorjeva druba,
1994), 169.
44 Osebni pogovor z Vilimom Demšarjem, 19. oktober 2013.
Joe Turšiè45 (1912–2002) je bil zadnji šolan slovenski izdelovalec glasbil z opravljenim
mojstrskim izpitom.46 e v najstniških letih je kot samouk igral in takrat tudi izdelal svojo
prvo kitaro. V èasu šolanja v Banovinski šoli za glasbila v Ljubljani je pokazal svoj velik
talent za izdelovanje glasbil in po opravljenem mojstrskem izpitu na šoli postal celo
asistent strokovnega vodje.47 Ves èas se je tudi izpopolnjeval v igranju kitare. Leta 1941
sta skupaj s Stanetom Kranjcem (1910–1968), ki je bil sicer po poklicu uradnik, izdala 6
slovenskih narodnih pesmi za kitaro, leto kasneje pa Kitarsko šolo - osnovne vaje in Etude
za kitaro 1.48 V mengeški tovarni glasbil je bil kmalu po zaèetku njenega obratovanja
postavljen na delovno mesto tehniènega vodje. Za vsa glasbila, ki so jih takrat izdelovali,
je narisal detajlne risbe v naravni velikosti, po njih pa so nato izdelovali šablone in kasneje
instrumente. Po šestih letih slubovanja v Melodiji se je vrnil v Ljubljano, kjer je izdeloval
in popravljal glasbila v lastni reiji, delavnico pa veèkrat selil na razliène lokacije.49
Najveè instrumentov je naredil v èasu, ko je poslovno sodeloval z Glasbeno šolo Center v
Vegovi ulici in imel delavnico na podstrešju glasbene šole.50 Tja ga je povabil takratni
ravnatelj in profesor violine Fran Staniè, z namenom da bi popravljal glasbila glasbene
šole. Kasneje je imel delavnico v Knafljevem prehodu, med Wolfovo in Titovo ulico. Tam
je leta 1958 pri njem opravil pomoèniški izpit tudi goslar Vilim Demšar. Nazadnje je
popravljal in izdeloval glasbila v skromnih prostorih na Gallusovem nabreju 13, kjer je
tudi stanoval.51 Pri njem so kitaro naroèili nekateri ugledni slovenski kitaristi tedanjega
èasa, kot so Stane Kranjc, Ljudmil Rus (1933), Toma Šegula (1941), Vlado Arhar
(1933), za potrebe kitarskega ansambla Glasbene šole Franca Šturma pa je izdelal prvo
sodobno šeststrunsko bas kitaro, ki je po obliki nekoliko podobna liri in ima kovinsko
nogo, podobno kot violonèelo.52 Poleg kitar je Turšiè izdeloval tudi godala in lutnje, lotil
pa se je celo lokov. Zaradi kvalitetnih storitev je postal konec petdesetih let glavni
popravljavec harf za vso Jugoslavijo.53
O kakovosti Turšièevih kitar nimamo veliko podatkov. Profesor Ljudmil Rus poseduje
eno izmed njih, mojster pa naj bi jo zanj izdelal v šestdesetih letih prejšnjega stoletja.
Kitara v svoji notranjosti al nima posebne etikete, s katere bi lahko razbrali podatke o
mojstru in datum izdelave. Njeno poreklo je tako izkazano le s Turšièevim podpisom na
hrbtni strani trupa. Kitara je sicer nekoliko manjša od sodobne in je izdelana po modelu
Torresovih kitar iz druge polovice 19. stoletja. Zanjo sta znaèilna izredna tonska
19
Brane Rauter, ZGODOVINSKI TOK IZDELOVANJA KITAR NA SLOVENSKEM
45 Joe Turšiè je bil rojen 4. aprila leta 1912 v Borovnici. Leta 1934 se je vpisal v Banovinsko šolo za
glasbila in šolanje, zaradi sluenja vojaškega roka, še v istem šolskem letu prekinil. Dve leti kasneje se je
ponovno vpisal v prvi letnik in leta 1939 šolanje tudi z odliko zakljuèil. Avgusta leta 1946 se je zaposlil v
Tovarni glasbil Melodija Mengeš, kasneje pa se je vrnil v Ljubljano in tam samostojno izdeloval in
popravljal glasbila. Umrl je v Ljubljani 21. oktobra leta 2002. ZAL, Tehniška srednja šola v Ljubljani,
Tehnièna enota 154, Personalne mepe S-T in Tehnièna enota 156. Ljudmil Rus, Njeno velièanstvo kitara
in njeni podaniki, (Ljubljana: Forma7, 2009), 312. Osebni pogovor s Tomaem Šegulo, 10. oktober 2013.
Osebni pogovor z Vilimom Demšarjem, 19. oktober 2013.
46 Vojan T. Arhar, »Zgodovina kitare na Slovenskem«, 165–169.
47 David Rop, Banovinska šola za glasbila v Ljubljani, 70.
48 Toma Šegula, Kitara v Sloveniji 1925-1968. Zapiski Tomaa Šegule.
49 David Rop, Banovinska šola za glasbila v Ljubljani, 70. Videno tudi v: ZAL, Tehniška srednja šola v
Ljubljani, Tehnièna enota 154, Personalne mape S-T in Tehnièna enota 156.
50 David Rop, Banovinska šola za glasbila v Ljubljani, 70.
51 Osebni pogovor z Vilimom Demšarjem, 19. oktober 2013.
52 Ljudmil Rus, Njeno velièanstvo kitara in njeni podaniki, 312.
53 Osebni pogovor s Tomaem Šegulo, 17. oktober 2013.
izenaèenost in prodoren ton, po besedah profesorja Rusa pa naj bi mojster samo za
izdelavo rozete porabil priblino 100 ur dela. Podobno zvoène naj bi bile tudi ostale
Turšièeve kitare, mojster pa je zanje veèkrat dejal, da »pojejo kot stradivarke«.54
Sliki 6 in 7: Kitara, ki jo je izdelal Joe Turšiè v šestdesetih letih 20. st., last Ljudmila
Rusa.
Vir: osebni arhiv
Ministrstvo za industrijo in rudarstvo Ljudske Republike Slovenije je priblino leto dni po
koncu druge svetovne vojne ustanovilo Dravno tovarno glasbil s sedeem v Mengšu, na
naslovu Mengeš 11.55 Mengeško podjetje je bilo eno prvih z ozemlja nekdanje Jugoslavije
in predstavlja po Banovinski šoli za glasbila v Ljubljani nadaljevanje razvoja proizvodnje
glasbil pri nas. Pred tem so v regiji delovali le nekateri e omenjeni in tudi drugi obrtniki,
ki so se bolj ali manj specializirano ukvarjali s popravili in z izdelovanjem le doloèenih
instrumentov, v novonastalem podjetju pa so v veèjem obsegu proizvajali razliène
glasbene instrumente. Podatki o proizvodnji in celotnem dohodku za leta 1946, 1947 in
1948 so al izgubljeni, iz poroèila za leto 1949 pa lahko povzamemo, da so v Melodiji v
zaèetnem obdobju proizvajali le strunske instrumente, bobne in notna stojala, leta 1951 pa
se je zaèela proizvodnja harmonik.56 Kasneje so poleg razliènih tipov kitar in harmonik v
mengeški tovarni izdelovali še tamburice, mandoline, violine, violonèela in èinele, imeli
pa so tudi svoje prodajalne glasbil v Ljubljani, Sarajevu, na Reki in v Zagrebu ter
predstavništvo v Beogradu.57 Število delavcev v podjetju se je prilagajalo potrebam, ki jih
je narekoval trg. V šestdesetih letih prejšnjega stoletja, ko so v slovenskih javnih
glasbenih šolah ponovno uvedli pouk kitare,58 so se potrebe po tem glasbilu moèno
poveèale. Tako so leta 1964 v mengeškem podjetju zaposlovali rekordno število delavcev.
Skupaj s prodajalci v trgovinah je bilo v Melodiji takrat zaposlenih kar 415 delavcev.59
Skladno z letnim naèrtom naj bi v letu 1964 izdelali 18.527 kitar, po številu pa naj bi
izstopala kitara Planinka s 4.930 kosi. Sicer pa so v tem obdobju izdelovali 13 razliènih
20
GLASBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 24. zvezek
54 Osebni pogovor z Ljudmilom Rusom, 22. april 2014.
55 SI ZAL DOM 27/1, ObLO Mengeš, t.e. 3, a.e. 110, Zapisnik komisije za pregled zakljuènega raèuna za
leto 1957 gosp. org. »Melodija«, Tovarna glasbenih instrumentov Mengeš, Mengeš, 14. maj 1958.
56 SI ZAL DOM 27/1, ObLO Mengeš, t.e. 3, a.e. 110, Razvoj podjetja v obdobju 1945–1955.
57 SI ZAL DOM 27/1, ObLO Mengeš, t.e. 3, a.e. 110, Zapisnik 2. izredne seje centralnega DS tovarne glasbil
in uèil “Melodija” Mengeš z dne 1. marca 1965.
58 Toma Šegula, Kitara v Sloveniji 1925-1968. Zapiski Tomaa Šegule.
59 SI ZAL DOM 24/2, ObLO Mengeš, t.e. 28, a.e. 261, Zapisnik št. 1, 1. redne seje centralnega delavskega
sveta Tovarne glasbil in uèil »Melodija« Mengeš z dne 25. 6. 1964.
modelov kitar, tako za domaèi kot tudi tuji trg.60 V mengeški tovarni glasbil so beleili
številne vzpone in padce. Najbolj jih je v zgodnjih 90. letih prejšnjega stoletja prizadela
liberalizacija slovenskega trga, s katero so se v naših trgovinah pojavila glasbila razliènih
svetovnih proizvajalcev, tako nizkih kot tudi visokih cenovnih vrednosti. Takšni
konkurenci so se v mengeški tovarni s teavo zoperstavili, zato je podjetje leta 1995 po
skoraj petih desetletjih prenehalo obratovati. S tem se je zakljuèila industrijska
proizvodnja glasbenih instrumentov pri nas. Kljub temu pa izdelovanje glasbil, tudi kitar,
na Slovenskem ni zamrlo. V kitarskem poslu sta po zaprtju mengeške tovarne glasbil
ostala Ignacij Zaletelj (1955) in Toma Šinko (1971), ki sta prva znanja o izdelavi in
servisiranju kitar pridobila prav v Melodiji, poleg njiju pa so se kasneje pojavila še
nekatera druga imena uspešnih slovenskih izdelovalcev kitar.
Ignac Zaletelj (1955) je slovenski izdelovalec unikatnih brenkal, èigar kitare, mandoline,
lutnje in tamburice igrajo številni domaèi in tuji poklicni, pa tudi amaterski glasbeniki. Po
druinski tradiciji se je izuèil za zidarja. e v rani mladosti je igral kitaro, pri sedemnajstih
letih pa se je zaposlil kot delavec v Tovarni glasbil Melodija Mengeš. 61 Zaradi velikega
talenta in elje po znanju je hitro napredoval in bil kasneje v tovarni razporejen na delovno
mesto vodje razvojnega oddelka. V mengeški tovarni je bil zaposlen vse do leta 1990, ko
je na Murnovi 24 v Mengšu odprl svojo delavnico, leto kasneje pa mu je bil s strani
Ministrstva za kulturo Republike Slovenije podeljen status unikatnega oblikovalca
glasbil.62 Med njegovimi izdelki izstopajo akustiène kitare, ki so narejene iz naravno
sušenega lesa, slovenskega ali pa tujega porekla. Kitare, po katerih je znan v domovini pa
tudi v Avstriji, Švici, Nemèiji, Rusiji, v Zdruenih dravah Amerike in celo na
Japonskem, igrajo številni slovenski kitaristi, kot so Primo Grašiè, Saša Olenjuk, Grega
Avsenik, Marko Zaletelj, pa tudi nekateri znani slovenski kantavtorji kot so Vlado
Kreslin, Toma Domicelj, Adi Smolar, Dušan Uršiè, Andrej Šifrer in drugi.63 Ignac
Zaletelj se je leta 2013 upokojil. Svoje bogate izkušnje in znanja je posredoval sinu Luki
Zaletelju (1987), ki v isti delavnici v Mengšu nadaljuje bogato tradicijo izdelovanja in
restavriranja strunskih glasbil. Luka je 2014 pridobil status samostojnega oblikovalca
glasbil, istega leta pa s strani Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije še ustrezni certifikat,
s katerim so njegovi izdelki razvršèeni med izdelke umetnostne obrti.64
Toma Šinko (1971) je v slovenskem prostoru najbolj uveljavljen in priznan serviser vseh
vrst kitar. Leta 1988 je konèal srednjo strojno šolo in zaèel opravljati pripravništvo v
Tovarni glasbil Melodija Mengeš. Po uspešno sklenjenem pripravništvu se je tam tudi
zaposlil in v tovarni najprej delal kot konstruktor orodij in naprav, nato pa, vse do propada
tovarne leta 1995, v oddelku za proizvodnjo kot vodja proizvodnje linije kitar. Poleg
servisa je Šinko e konec osemdesetih let prejšnjega stoletja izdelal svoje prve unikatne
elektriène in akustiène kitare ter z manjšo proizvodnjo kitar nadaljuje tudi v sedanjem
èasu. Od leta 2004 se je specializiral v izdelavi elektrificiranih akustiènih arch-top kitar,
21
Brane Rauter, ZGODOVINSKI TOK IZDELOVANJA KITAR NA SLOVENSKEM
60 SI ZAL DOM 24/2, ObLO Mengeš, t.e. 28, a.e. 261, Zapisnik št. 12, 11. redne seje upravnega odbora
Tovarne glasbil in uèil »Melodija« Mengeš z dne 15. 1. 1964.
61 Ignac Zaletelj, obiskan 14. maja 2016, http://www.si21.com/?action=news&nid=17980.
62 Pogovor z Lukom Zaleteljem - korespondenco v elektronski obliki z dne 25. maja 2016 hrani avtor.
63 Ignac Zaletelj, obiskan 14. maja 2016, http://www.si21.com/?action=news&nid=17980.
64 Pogovor z Lukom Zaleteljem - korespondenco v elektronski obliki z dne 25. maja 2016 hrani avtor.
model Castello, ki jih pod svojo blagovno znamko tri italijansko podjetje Lanzinger in
spadajo v višji cenovni razred. Izdelane so iz visokokakovostnih materialov, preseek k
tem kitaram pa doprinese vrhunski brezšumni magnet z dvojnim predojaèevalcem, ki ga je
Šinko razvil sam in ga masovno izdeluje nemško podjetje Schaller. Od leta 2013 skuša na
tuja trišèa prodreti s kakovostnimi elektroakustiènimi arch-top jazz kitarami, v katerih je
zdruil svoje znanje in dolgoletne izkušnje ter jih tri preko svoje blagovne znamke Ton.
Za svoje kitare je skonstruiral tudi ultra lahek kovèek, ki tehta le 1,8 kg. Vzporedno s tem
je Šinko razvil tudi kitarske strune za narodno-zabavno glasbo in strune za kontrabas, ki
jih masovno izdeluje znano podjetje La Bella iz Zdruenih drav Amerike.
Slika 8: Toma Šinko v svoji delavnici z arch-top kitaro model Castello
Vir: http://www.ton.si/images/15.jpg (21.04.2014)
Z dolgoletnim delom na tem podroèju ter s kvalitetnim in hitrim servisom si je pridobil
zaupanje proizvajalcev najbolj uveljavljenih svetovnih znamk kitar, kot so Yamaha,
Gibson, Fender, Ovation, Ibanez, Musicman, Castello, Taylor, Cort, Alhambra, Camps,
Cuenca, Paco Castillo in drugih, ki so mu izdali tudi ustrezne certifikate za servisiranje
njihovih proizvodov.65
Samo Šali (1965)66 je v sodobnosti najbolj poznan in uveljavljen izdelovalec klasiènih
kitar v Sloveniji, s svojimi vrhunskimi kitarami pa je prodrl tudi na tuja trišèa. Z
22
GLASBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 24. zvezek
65 Pogovor s Tomaem Šinkom z dne 16. maj 2016.
66 Samo Šali je bil rojen leta 1965 v Kranju. Po konèani gimnaziji se je vpisal na Fakulteto za strojništvo v
Ljubljani. V èasu študija se je z navdušenjem prièel uèiti igranja kitare in zakljuèil devet razredov.
Podiplomski študij je nadaljeval na isti fakulteti kot raziskovalec na katedri za obdelovalno tehnologijo.
Leta 1997 je uspešno zagovarjal magistrsko nalogo z naslovom Vpliv odrezovanja na zvoène lastnosti
lesa, v kateri je definiral merila za doloèanje kakovosti kitarskega tona. Dve leti kasneje je prav tako na
Fakulteti za strojništvo v Ljubljani uspešno zagovoril doktorsko disertacijo z naslovom Algoritem
optimizacije akustiènega odziva lesa, v kateri je predstavil meritve in optimizacijo zvoènega odziva kitare
kot celote in njenih sestavnih delov, predvsem resonanènih plošè. Od leta 2001 se poklicno ukvarja z
izdelovanjem kitar. Leta 2005 mu je Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije podelilo naziv
samostojnega izdelovalca glasbil.
inovativnimi metodami, kjer pri razvoju ves èas sodeluje s priznanimi slovenskimi
kitaristi, kot so Toma Rajteriè (1967), arko Ignjatoviæ (1961), Jerko Novak (1957) in
Mladen Buciæ (1976), Samo Šali izdeluje kitare, ki so edinstvena, unikatna in visoko
kvalitetna glasbila. Leta 2001 je prièel sodelovati s priznanim hrvaškim izdelovalcem
kitar Mirkom Hotkom (1949). Z njim je sodeloval vse do leta 2004, v tem èasu pa sta
skupaj naredila 6 kitar. Od leta 2005 samostojno raziskuje in izdeluje kitare v svoji
delavnici v Ljubljani. Poleg sodobnih klasiènih kitar je Šali leta 2005 izdelal klasièno
šeststrunsko bas kitaro, leta 2009 je izumil mini kobilico, s katero je zmanjšal maso na
zgornji plošèi kitare, leta 2010 je izdelal koncertno kitaro z menzuro 590 mm od sedla do
kobilice. Kitare s tako imenovano dvojno zgornjo plošèo »Double-top« je prièel
izdelovati leta 2013, od leta 2014 pa izdeluje tudi flamenko in akustiène kitare. Model z
dvojno plošèo sicer ni Šalijev izum, je pa njegov model kitare double-top edini model na
svetu, kjer je zaradi mini kobilice celotna površina lahko narejena iz treh slojev (dva
zunanja sloja lesa, med njima pa satje iz nomex-a). Zgornja plošèa je na ta naèin trdnejša
in laja v primerjavi z obièajnim. Šalijevo kitaro igrajo priznani slovenski kitaristi, kot so
Mak Grgiæ, Jerko Novak, Timi Krajnc in še številni drugi kitarski virtuozi doma in v
tujini.67
Slika 9: Kitara Šali Double-top smreka
Vir: http://saliguitars.com/spruce5.jpg (10.4.2014)
Robert Vrtaèiè (1965)68 se je e v otroških letih ljubiteljsko ukvarjal z modelarstvom in
obdelovanjem lesa. Leta 1988 se je v ateljeju znanega goslarja Vilima Demšarja zaèel uèiti
izdelovanja glasbil, predvsem godal. Pri delu in uèenju je kazal velik talent in inovativnost
ter leto kasneje s pomoèjo mojstra Demšarja e izdelal prvo kitaro.69 Po nekaj letih uèenja
je prièel samostojno izdelovati unikatna glasbila za poklicne glasbenike in ljubitelje.
Poleg godal izdeluje razlièna visoko kakovostna brenkala, ki jih tudi popravlja, servisira
23
Brane Rauter, ZGODOVINSKI TOK IZDELOVANJA KITAR NA SLOVENSKEM
67 Osebni pogovor s Samom Šalijem z dne 27. maj 2016.
68 Robert Vrtaèiè je bil rojen 5. septembra leta 1965 v Metzingenu v Nemèiji. Leta 1974 se je z druino
preselil v Ljubljano, kjer je zakljuèil šolanje na srednji strojni šoli. e v rani mladosti se je ukvarjal z
modelarstvom ter spoznaval lepote lesa in umetnost njegove obdelave. Ljubiteljsko obdelovanje lesa iz
otroštva je kasneje postalo njegov poklic, ki ga Robert opravlja z velikim veseljem v svojem ateljeju v
Leskovcu pri Krškem. Osebni pogovor z Robertom Vrtaèièem z dne 22. maj 2016.
69 Osebni pogovor z Robertom Vrtaèièem z dne 22. maj 2016.
in restavrira, za kar si je leta 2000 pridobil status umetnika - unikatnega izdelovalca
glasbil.70 V devetdesetih letih prejšnjega stoletja je Vrtaèièu pri izdelavi in promociji kitar
pomagal priznani slovenski kitarist in pedagog Toma Rajteriè (1967), ki je takrat v
Slovenski filharmoniji in Narodnem muzeju v Ljubljani ter na Gradu Otoèec koncertiral z
njegovimi kitarami.71 Vrtaèiè v sodobnosti izdeluje godala in brenkala iz kakovostnega,
najmanj pet let naravno sušenega lesa, domaèega in tujega izvora. Med kitarami so v
ospredju predvsem akustiène kitare, saj pravi, da je pri obliki izdelave bolj svoboden in se
na ta naèin laje umetniško izraa. Poleg klasiènih in akustiènih je izdelal tudi nekaj
flamenco kitar. Pri razvoju tega tipa kitare je sodeloval z znanim slovenskim kitaristom
Anetom Palko (1980). Precej glasbil je restavriral, med njimi tudi lutnjo, ki je razsta-
vljena v Pokrajinskem muzeju Ptuj-Ormo.72 Vrtaèièeve izdelke je pozitivno ocenil
svetovno znani kitarist Beppe Gambetta (1955) ter mu èestital za izjemno lep zvok kitar.73
S kitarami Roberta Vrtaèièa koncertirajo nekateri znani slovenski poklicni glasbeniki, kot
so Vlado Kreslin, Jan Plestenjak, Sašo Zver in drugi, z njimi pa igrajo tudi drugi ljubitelji
kitare.74
Slika 10: Robert Vrtaèiè s svojimi izdelki pred ateljejem Demšar.
Vir: http://www.pictureslovenia.com/si/foto/?u=2208#2 (23.6.2016)
Davorin Sever (1960) iz Izole je znan predvsem po svojih unikatnih elektriènih kitarah ter
je v preteklosti izdelal tudi nekaj akustiènih in klasiènih kitar. Prvo kitaro je kot samouk
izdelal leta 1978. Kitara ni ohranjena, sam mojster pa jo oznaèuje kot “ponesreèen poskus,
kjer sem se nauèil, èesa veè ne smem ponoviti”. Kljub neuspelemu poskusu pa Sever ni
obupal in si je iz tujine, predvsem iz Zdruenih drav Amerike, naroèil precej literature ter
navezal stike z zelo uveljavljenimi, izkušenimi in priznanimi izdelovalci kitar.75 V èasu
študija v Ljubljani se je veèkrat odpravil v blinji Mengeš, kjer je v tovarni glasbil
24
GLASBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 24. zvezek
70 Robert Vrtaèiè, obiskan 14. maja 2016, http://www.vrtacicrobert.si/brenkala.php?page_id=19.
71 Osebni pogovor s Tomaem Rajterièem z dne 23. maj 2016.
72 Osebni pogovor z Robertom Vrtaèièem z dne 22. maj 2016.
73 Darja Korez-Korenèan, Slovenski glasbilarski mojstri (Ljubljana: Forma 7, 2003), 39- 40.
74 Robert Vrtaèiè, obiskan 14. maja 2016, http://www.vrtacicrobert.si/brenkala.php?page_id=19.
75 Zgodovina SEVER History, obiskano 27. maja 2016, https://sl-si.facebook.com/notes/
770278593009963/.
opazoval mojstre pri njihovem delu in se od njih tudi uèil.76 Znanja s podroèja izdelovanja
in prodaje glasbil je kasneje pridobival na seminarjih in sejmih v Zdruenih dravah
Amerike in Nemèiji, kar je pripomoglo, da je leta 1989 registriral podjetje Sever, d. o. o.
ter odprl prodajalno glasbil v Izoli in nadaljeval z izdelovanjem glasbil po lastnih zamislih,
idejah in konceptih. V zaèetku devetdesetih let ga je vodstvo mengeške tovarne povabilo k
sodelovanju kot zunanjega sodelavca, zadolenega za razvoj in kontrolo izdelovanja kitar.
Ponudbo je sprejel in z Melodijo sodeloval vse do zaprtja tovarne.77 Pri izdelavi kitar
vselej rad sodeluje z glasbeniki, ki mu podajo mnenja o njegovih kitarah, s pomoèjo
katerih lahko svoje izdelke še izboljšuje. V devetdesetih letih prejšnjega stoletja je tako
izdelal posebno elektrièno kitaro za slovenskega kitarista Bora Zuljana, z oznako “Bor
Zuljan-CUSTOM MODEL”.78 Kasneje je v sodelovanju s priznanim slovenskim bas
kitaristom Jadranom Ogrinom nastala bas kitara, ki nosi oznako OS. Posebnost te bas
kitare je menzura 889 mm, ki je 25 mm daljša od obièajne. Kvaliteta in izvirnost izdelave
Severjevih glasbil je visoko cenjena tako v domaèem okolju kot tudi tujini, izdelki pa so
oznaèeni z znakom »Kitare in Basi – Izumiteljsko Umetniško delo«, v tujini pa z »Guitars
& Basses Innovative Art Work«.79
Slika 11: Unikatna elektrièna kitara Davorina Severja.
Vir: http://www.sever.si/sever-guitars-and-basses?product_id=679 (23.6.2016)
25
Brane Rauter, ZGODOVINSKI TOK IZDELOVANJA KITAR NA SLOVENSKEM
76 Darja Korez-Korenèan, Slovenski glasbilarski mojstri, 43.
77 Pogovor z Davorinom Severjem z dne 18. maja 2016.
78 Pogovor z Davorinom Severjem z dne 18. maja 2016.
79 Darja Korez-Korenèan, Slovenski glasbilarski mojstri, 43.
Sklep
V Sloveniji se v nekoliko manjšem obsegu z izdelovanjem in popravili kitar ukvarjajo še
Matja Rems iz Kamnika, Aleš Erman iz Radovljice, Albin Jermanèiè iz Kopra in drugi.
Kitara je v sodobnosti zelo razširjeno in vsestransko glasbilo. Njenemu zvoku lahko
prisluhnemo tako v klasièni kot tudi v vseh zvrsteh popularne zabavne glasbe, kjer se
pojavlja kot spremljevalno ali solistièno glasbilo. Dosedanje raziskave so pokazale, da se
je zgodovina kitare prièela na Blinjem vzhodu priblino 3000 let pred našim štetjem.
Njen razvoj je potekal skozi razlièna zgodovinska obdobja in se nadaljuje tudi v
sodobnosti. Za pomemben mejnik v razvoju je okrog leta 1850 poskrbel Antonio de
Torres Jurado, ki je poveèal dimenzije dotedanjih kitar ter s pahljaèasto ojaèitvijo zvoène
plošèe postavil temelje sodobne kitare.
Prve sledi o zaèetkih igranja kitare na Slovenskem najdemo v dnevniku tajnika oglejskega
patriarha Paola Santonina, ki je bil v letih od 1485 do 1487 na vizitacijskem potovanju po
Koroškem, Kranjskem in junem Štajerskem. V njem je med drugim napisal, da so v
Trièu po veèerji zapeli ob spremljavi kitare. Pomemben vir za raziskavo zaèetkov obstoja
kitare na naših tleh je freska, ki se nahaja na gradu Podsreda. V Pokrajinskem muzeju v
Celju hranijo najstarejšo znano ohranjeno kitaro na Slovenskem goslarja Nicolasa Georga
Reisa, ki je bila izdelana okrog leta 1820. V 19. stoletju so na naših tleh izdelovali kitare le
redki posamezniki, nekoliko veèja proizvodnja kitar se je od prve polovice 20. stoletja
odvijala v podjetjih Minke in Ivana Modica ter Jakoba Dorjatha s sodelavci. Vse do konca
leta 1944 so jih izdelovali tudi v Banovinski šoli za glasbila v Ljubljani. Leta 1946 so v
Mengšu odprli tovarno glasbil, kjer so izdelovali razliène tipe kitar vse do leta 1995, ko so
po skoraj petdesetih letih obratovanja prenehali s proizvodnjo. Morda je bila strategija
razvoja proizvodnje kitar v Melodiji Mengeš napaèna, saj so v tovarni izdelovali le kitare
nijega cenovnega razreda, po letu 1990 pa se niso mogli veè upreti tujim konkurentom .
Joe Turšiè je bil zadnji šolani slovenski izdelovalec glasbil z opravljenim mojstrskim
izpitom, ki je v obdobju med petdesetimi in osemdesetimi leti prejšnjega stoletja v
Ljubljani izdeloval tudi kitare. al v svoj posel ni uvedel nikogar, ki bi mu pri tem
pomagal in se od njega uèil ter nadaljeval goslarsko dejavnost. Tako so kmalu praznino
kvalitetnih kitar na Slovenskem zapolnile kitare veèinoma hrvaških mojstrov, ki so
zadovoljile potrebe študentov kitare pri nas.
Najbolj uveljavljeni slovenski izdelovalci kitar konec 20. stoletja do današnjih dni so
Samo Šali, Ignac Zaletelj, Robert Vrtaèiè, Davorin Sever in Toma Šinko. Ignac Zaletelj
in Robert Vrtaèiè sta znana predvsem po svojih akustiènih, Samo Šali, ki je svoja prva
znanja o izdelavi kitar pridobil na sosednjem Hrvaškem, pa po vrhunskih klasiènih
kitarah. V tujini so zelo cenjene elektriène kitare Davorina Severja, prav tako pa tudi
elektro-akustiène arch-top kitare Tomaa Šinka, ki jih tri italijansko podjetje Lanzinger
in Toma Šinko preko svoje blagovne znamke Ton.
26
GLASBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 24. zvezek
Literatura
Arhar, Vojan T. (1994). Zgodovina kitare na Slovenskem. V: Mohorjev koledar.
Celje: Mohorjeva druba, 165–169.
Bellow, Alexander (1970). The Illustrated History of the Guitar. New York: Franco
Colombo Publications.
Budkoviè, Cvetko (1995). Razvoj glasbenega šolstva na Slovenskem II. Ljubljana:
Znanstveni inštitut Filozofske fakultete.
Demšar, Vilim. Osebni pogovor. Ljubljana, 19. oktober 2013.
Dojèinoviæ, Uroš (1985). Magièni svet gitare. Beograd: IO Nota Knjaevac.
Dojèinoviæ, Uroš. (1992). Tragovima Jugoslovenske gitare. Niš: Sorabija disc.
Dojèinoviæ, Uroš. (1996). Tajna gitare. Beograd: Dom kulture »Studentski grad«.
Dojèinoviæ, Uroš (2012). Gitara na Balkanu. Beograd: Prosveta.
Dojèinoviæ, Uroš. Pogovor preko elektronske pošte. Korespondenco hrani avtor. 24.
maj 2014.
Evans, Tom, Evans, Mary A. (1978). Guitars : music, history, construction and
players: from the Renaissance to rock. London: Paddington press.
French, Richard M. (2009). History of the Guitar. New York: Springer
Science+Business Media.
Grunfeld, Frideric (1969). The Art and Times of the Guitar. New York: The Macmillan
Company.
Klopèiè, Rok (1996). Violina. Ljubljana: Zaloba Mihelaè.
Korez Korenèan, Darja (2003). Slovenski glasbilarski mojstri. Ljubljana: Forma 7.
Koter, Darja (2001). Glasbilarstvo na Slovenskem. Maribor: Zaloba Obzorja.
Koter, Darja. Glasbilo na srednjeveški freski z gradu Podsreda. Arhiv grad Podsreda -
iz dokumentacije Kozjanski park (Pridobljeno po elektronski pošti dne 18. 2. 2014).
Kuret, Primo (1973). Glasbeni inštrumenti na srednjeveških freskah na Slovenskem.
Ljubljana: Slovenska matica.
Kuret, Primo (1997). Od Academiae philharmonicorum do prve Slovenske
filharmonije: ob 200-letnici Filharmoniène drube. Ljubljana: Slovenska filharmonija.
Mantuani, Josip (2010). Pasijonska procesija v Loki. Škofja Loka: Zasebna knjinica
Antolin – Oman.
Odloèba o ustanovitvi dravne tovarne glasbil s sedeem podjetja v Mengšu št. 11, v:
Uradni list LRS, št. 42/46, Ljubljana, 8. junij 1946. Ljubljana: Uprava »Uradnega lista
LRS«, 1.
Otto, Jacob, Bishop, John (1898). A treatise on the structure and preservation of the
violin and other bow – instruments. London: R. Cocks and co.
27
Brane Rauter, ZGODOVINSKI TOK IZDELOVANJA KITAR NA SLOVENSKEM
PowroŸniak, Józef (1980). Gitarren-Lexikon. Berlin: Neue Musik.
Rajteriè, Toma. Osebni pogovor. Ljubljana, 23. april 2016.
Rop, David (2010). Banovinska šola za glasbila v Ljubljani. Diplomsko delo.
Ljubljana: Akademija za glasbo.
Rus, Ljudmil (2009). Njeno velièanstvo kitara in njeni podaniki. Ljubljana: Forma 7.
Rus, Ljudmil. Osebni pogovor. Ljubljana, 22. april 2014.
Santonino, Paolo (1991). Popotni dnevniki. Prevedel Primo Simoniti. Celovec:
Mohorjeva druba.
SI ZAL DOM 27/1, ObLO Mengeš, t.e. 3, a.e. 110.
SI ZAL DOM 24/2, ObLO Mengeš, t.e. 28, a.e. 260.
SI ZAL LJU 500 (M. F. - 355 Gröbming, Adolf, M.F. - 514 Dorjath, Jakob, M. F. -
622 Modic, Izidor, M. F. - 626 Mušiè, Mihael).
Sever, Davorin. Osebni pogovor. Izola, 18. maj 2016.
Stopar, Ivan (1999). Grad Podsreda med vèeraj, danes, jutri. Celje: Zavod za varstvo
naravne in kulturne dedišèine.
Summerfield, Maurice J. (2002). The Classical Guitar-Its Evolution and Its Players
Sinc 1800. Blaydon on Tyne: Ashley Mark Publishing Company.
Šali, Samo (2002). O kitari – od drevesa do zvoka. EPTA bilten. št. 4,
Ljubljana:Glasbena šola Viè – Rudnik, 65–68.
Šali, Samo. Osebni pogovor. Ljubljana, 9. januar 2014 in 27. maj 2016.
Šegula, Toma. Osebni pogovor. Ljubljana, 10. oktober in 17. oktober 2013.
Šinko, Toma. Osebni pogovor. Loka pri Mengšu, 23. april 2014 in 27. maj 2016.
Trelc, Ivan (1933). Podrobni seznam industrije, trgovine in obrti v Dravski banovini
kraljevine Jugoslavije. Domale-Ljubljana: Uredništvo Adresarja in drugih strokovnih
knjig za Dravsko banovino, 544.
Vale, Giuseppe (1943). Itinerario di Paolo Santonino in Carnita, Stiria e Carniola
negli anni 1485–1487. Vatikan: Biblioteca apostolica Vaticana.
Vrtaèiè, Robert. Dostopno na http://www.vrtacicrobert.si/ (14. 05. 2016)
Vrtaèiè, Robert. Osebni pogovor. Kranj, 23. junij 2016.
Zaletelj, Ignac. Dostopno na http://www.si21.com/?action=news&nid=17980 (23. 12.
2013).
28
GLASBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 24. zvezek