informator glasilo delavcev sozd emona ljubljana _ 10. aprila 1987 ® Marjan Pičulin, predsednik delavskega sveta SOZD Emona Štirideset let dela in rasti Emone Emone ne moremo mimo zgodovinskih 4&n£0-le!nerT Jub,IeJu uPfavlja^ju ^dj ljji’6 ZV6Zna Vudska skupščina sprejela zakon o nihaJtiridesetletni pot! razvoja je Emono spremljala vrsta dinamič-■ del(ZZeudkov za doseS° ravni dosedanje stopnje razvoja celotne letih „ °rganizacije. Danes več kot 12.000-članski kolektiv je v 40 yznaraselJZ tedaj komaj 28. zaposlenih delavcev. Se krere,dno z °rgansko rastjo naše delovne organizacije je raslo in lggn ,• i.0 tud‘ dravsko samoupravljanje. V mesecu avgustu leta svni „ .mona, tedaj še Prehrana, izvedla prve volitve in tako dobila Sirnh' de^avski svet podjetja. uPravb0,1 cev zastavljenih ciljev vedno spoštovali. hl odvod, v samoupravnih organih znatno povečalo, samoupravljanje ‘5 Utrjev^e delavcev pa okrepilo. Za izjemne dosežke pri razvijanju 0vezuie,v‘P°' Potrdila seje tudi kot organizacija in skupnost, ki °rganh!a z?traj sebe vrsto pomembnih panog za našo družbo, kot učinkovit'Ja' t j? na socialističnih samoupravnih osnovah razvila argani..,„ n,ranJi sistem dohodkovnih razmerij in s tem premostila Ko dan JSke, vidike integracije. UsPehov V s ovespo praznujemo naš jubilej in se veselimo naših P°ziv k VP0 jih dosegli, je to naše zadovoljstvo istočasno tudi °dtočitev Ve<-J‘ odgovornosti za dužbenoekonomske posledice naših t?s' ki pr ‘n našega dela. Vsa družbena skupnost pričakuje od nas in ^Pcvih VTJfTa(<> danes zaslužena priznanja - da boste tudi v bodoče ;a znanoJt ■ delavcev za socialistično samoupravljanje, za sodobno ?kijo trgn ‘n tehnologiji zasnovano proizvodnjo, za moderno tehno-I savedar nS111 intenzivno gospodarsko politiko. Skratka, moramo strišnjj g' da če hočemo obdržati to kar imamo, doseči boljši ain,0uPrav'1, moramo stati v prvi vrsti borcev za uveljavitev nove itične -l e m°rale. za trdnost in varnost naše samoupravne sodci prePričkuPn°sti. °segij a art sem, da bomo s polno odgovornostjo in trdno zavestjo obkn°Vc cil>e ^ uspehe. bideju, J°neu iskreno čestitam vsem delavcem Emone ob visokem ,Zadevno Posebno pa gredo čestitke vsem, ki so za svojo izredno rmjgii nagrade, priznanja in odlikovanja. Čestitke za dan Emone Nagrade Franca Nebca 1987 podeljene Komisija za nagrade Franca Nebca je sklenila, da prejmejo nagrade Franca Nebca za leto 1987 en delovni kolektiv, štirje posamezniki ter skupina 14 delavcev delovne organizacije. Nagrade prejmejo: Delovna organizacija Emona - Tovarna močnih krmil iz Ljubljane, Rozi Zabukovec Emona Globtour, Ljubljana, Vlado Mikuž, GlobtradeMiinchen, Marijan Ostroško, Emona Merkur Ptuj, Ciril Cvenk, Emona Mesna industrija Zalog ter operativna skupina za pospeševanje prodaje v delovni organizaciji Emona Merkur Ljubljana, v kateri so: Franc Bolta, Franc Brodarič, Božidar Fabjan, Franc Intihar, Bojan Kadunc, Darko Podre-bršek, Peter Sekne, Drago Benkovič, Ivan Zelenič, Ivan Maren, Rudi Meglič, Milena Planinc, Milan Sax in Viljem Šrajer. Nagrade Franca Nebca 1987 podeljene Marijan Ostroško Rozi Zabukovec Rozi Zabukovec, pomočnik direktorja za finančno gospodarske in splošnoorga-nizacijske zadeve v DO Emona Globtour prejme diplomo in nagrado Franca Nebca v znesku 150.00 din za izredne prispevke in dosežke na področju gospodarjenja, organiziranja in uspešnega razvoja delovne organizacije. Rozi Zabukovec je na odgovornih delovnih zadolžitvah v DO Emona Globtour že od ustanovitve t.j. od leta 1968 naprej (pred tem pa od leta 1960 v Prehrani, pravnem predniku Emone). V tej novoustanovljeni organizaciji se je spoprijemala z zahtevnejšimi delovnimi izzivi. Tako je npr. na delih in nalogah vodje računovodje reševala začetne dileme o vsebini in organizaciji delovnega procesa na področju gospodarjenja s sredstvi. Z ekonomskim posluhom za potrebe optimalnega financiranja in obračunavanja sredstev je vedno znova uspela zagotoviti uravnoteženo izhodišče za nemoten ko- Vlado Mikuž Vlado Mikuž, direktor podjetja Globtrade Miinchen prejme diplomo in nagrado Franca Nebca v znesku 150.000 din za izredne prispevke in dosežke pri razvoju zunanjetrgovinske dejavnosti in turizma v Jugoslaviji in tujini. Vlado Mikuž je pričel z de-, lom v ZRN leta 1970 kot predstavnik Prehrane od leta 1975 pa je bil na delovnem mestu direktorja podjetja Globtrade Miinchen. Podjetje, ki seje ob njegovem prevzemu otepalo še z začetnimi težavami, je bilo brez prave poslovne usmeritve, brez obratnega kapitala in je imelo le ozko poslovno dejavnost. Po njegovem prevzemu pa se je razvilo v eno največjih jugoslovanskih podjetij v Zahodni Nemčiji in leta 1977 prejelo za uspehe pri izvozu jugoslovanskega blaga v Nemčjjo priznanje takratnega predsednika jugoslovn-ske vlade. Ko se je leta 1979 vrnil v domovino, je bil imenovan za podpredsednika poslovodnega odbora za odnose s tujino. V tem času je uspešno vodil in usklajeval delo organizacij SOZD na področju zunanje trgovine, hotelirstva in turizma. Posebno mercialni, pa tudi siceršnji pospešeni razvoj DO. Sčasoma je prerasla prve delovne zadolžitve ter je ob zaupanju in podpori celotnega kolektiva zasedla dela in naloge pomočnika direktorja za finančno-gospodarske ter splošne-organizacijske zadeve. Od tega trenutka dalje so bili njeni napori pretežno usmerjeni k snovanju finančne politike ter k obvladovanju zahtevnih splošno-organizacijskih problemov. Njena nadaljnja skrb so kadrovski problemi in delo z mladimi in z novozaposleni-mi delavci. Vzpodbude in strokovni nasveti, s katerimi jim vedno stoji ob strani in omogoča hitrejše vživljanje v novo okolje ter nove zadolžitve, kolektivu pa hitro kadrovsko rast ob krepitvi duha enotnosti in pripadnosti. Rozi Zabukovec je kljub razdrobljenosti organizacijske strukture DO, večnaci-onalnosti kolektiva in vpetosti DO v širši okvir SOZD Emona, vselej uspevala povezati pogosto raznorodne interese na skupni imenovalec. Ob tem prihaja namreč v polni meri do izraza njenemu značaju lastni element človečnosti, pravičnosti in dovzetnosti za tuje stiske in težave. To ji je omogočilo da je med prvimi v kolektivu dojela pravi smisel vsestranskega povezovanja v okviru SOZD Emona. Odtod tudi njena dolgoletna zavzetost za najrazličnejše oblike združevanja sredstev, kot tudi za solidarnostno premoščanje objektivnih in subjektivnih težav. Marijan Ostroško, direktor DO Emona Merkur Ptuj prejme diplomo in nagrado Franca Nebca v znesku 150.000 din za izredne dosežke pri širjenju trgovine in kvalitetne ponudbe na ptujskem in mariborskem področju ter razvijanju samoupravnih odnosov v delovnem kolektivu. Marijan Ostroško je v DO Emona Merkur Ptuj zaposlen od leta 1968 naprej. V začetku je bil vodja ekonom-sko-organizacijskega sektorja, kasneje leta 1978 pa je bil imenovan na delovno mesto direktorja delovne organizacije. Njegovi pomembni prispevki pri razvoju DO Emona Merkur Ptuj so predvsem na področju racionalnega gospodarjenja, širjenja trgovske mreže, pospeševanja internega izobraževanja delavcev itd. Njegova zasluga je, da je bil izpeljan program specializacije prodaje v trgovski mreži. Nadalje seje poenotila notranja oprema prodajnih prostorov in zunanja podoba emonskih prodajnih objektov. Izvedena je bila popolna obnova prodajalne Biserke, Zvezde in Tekstilne hiše Merkur. Zgradila se je tudi nova samopostrežba Bratov Reš. Pomembno seje zato razširila in obogatila ponudba delovne organizacije. Tudi v bodoče se predvidevajo in pripravljajo nove in- Ciril Cvenk vesticije in prenove kot n. pr. emonski center Rabeljča vas in skladišče v centru Ptuja. Od priključitve naprej je imenovani skupaj s kolektivom poslovne enote Supermarket Maribor uspel, da se je občutno izboljšala založenost in ponudba poslovne enote. Nadalje se je izboljšala tudi kadrovska struktura zaposlenih, popravili so se medsebojni odnosi in izboljšala raven osebne in kolektivne odgovornosti. Zelo veliko se je Marijan Ostroško angažiral, da seje v celotnem kolektivu oživelo funkcionalno izobraževanje. Pomembna je tudi njegova vloga pri organiziranju emonske poslovodske šole v Ptuju, v kateri kvalificirani trgovski delavci letos uspešno zaključujejo družbeno priznano peto stopnjo strokovne izobrazbe. Poleg del in zadolžitev direktorja DO opravlja še vrsto funkcij širšega družbenega interesa. Sedaj je predsednik Atletskega kluba Ptuj, podpredsednik Skupščine komunalne skupnosti občine, član Komiteja za družbene dejavnosti, član Občinskega komiteja ZK, član Sveta za družbenoekonomske odnose pri Občinskem svetu zveze sindikatov ter podpredsednik Sveta za družbenoekonomske odnose za Podravje in predsednik sveta KS. V prejšnjih mandatih je bil član IS SO Ptuj, predsednik IO Samoupravne stanovanjske skupnosti Ptuj, sodnik sodišča združenega dela, član IO Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije itd. Za svoje delo je dobil več priznanj. Na nivoju delovne organizacije plaketo Merkur in srebrno plaketo SOZD Emona. Na širšem nivoju pa je prejel srebrni znak Zveze sindikatov Slovenije, bronasti znak OF, plaketo KS mesta Ptuja in zlato plaketo ZRVS. velika je bila njegova zasluga za občutno povečanje izvoza. Bil je tudi pobudnik in neumoren realizator ideje o širjenju mreže podjetij v tujini. Na njegovo pobudo so bila ustanovljena podjetja Globtrade Dunaj, Globtrade Gorica in filijala Globtrade Miinchen v Solunu. Vsem tem podjetjem pa je v razvojnem obdobju pomagal z nasveti in konkretnimi posli. Njegova zasluga je tudi vključevanje naših predstavništev v državah SEV v blagovno menjavo z državami EGS. Od leta 1983 dalje ponovno uspešno vodi naše podjetje Globtrade Miinchen. V tem času se je promet, to je uvoz in izvoz občutno povečal, kar dokazujejo bilance tega podjetja. Kljub velikim obremenitvam v tujini je tov. Mikuž stalno vzdrževal stike z organi in institucijami v domovini na republiškem in zveznem nivoju, prav tako tudi z domačimi proizvajalnimi organizacijami širom po Jugoslaviji in jih vključeval v izvozne programe Emone in Globtrade. Svoje bogate življenjske in strokovne izkušnje je vedno prenašal na druge in tako vzgojil vrsto sposobnih kadrov, od katerih so mnogi prevzeli pomembna delovna mesta v okviru delovne organizacije in izven nje. Kot podpredsednik SOZD za odnose s tujino je aktivno in kreativno delal tudi izven Emone in sicer kot član kreditnega odbora SISEOT, član poslovnega odbora združenja turizma Jugoslavije, član izvršnega odbora Jugoslovanske banke za mednarodno ekonomsko sodelovanje in drugje. Ciril Cvenk, vodja oddelka klobasičarne v DO Mesna industrija Zalog prejme diplomo in nagrado Franca Nebca v znesku 150.000 din za izredne in trajne uspehe na področju povečanja proizvodnje, izboljšanje kalitete proizvodov in inovacijske dejavnosti pri izboljšanju poltrajnih mesnih izdelkov. Cvenk Ciril se je zaposlil v Emonini mesni industriji v Zalogu maja meseca leta 1961. Njegovo prvo delo je bilo vezano na konzervni oddelek, kjer se je tudi ustrezno izobraževal in uspešno končal delovodsko šolo. Leta 1971 je prevzel odgovorno delovno mesto vodje klobasičarne s pripadajočimi enotami, in z več kot 50 zaposle- Kolektiv TOZD Tovarne močnih krmil Kolektiv TOZD Tovarna močnih krmil prejme diplomo in nagrado Franca Nebca v znesku 450.000 din za pomembne dosežke pri povečanju in razvoju proizvodnje, kvalitete proizvodov in inovativnih dosežkov. nimi. Na tem mestu je še danes. Ta oddelek je ves čas uspešno vodil tako s strokovnega, organizacijskega in ekonomskega stališča, saj podatki kažejo, da se je količinska proizvodnja močno povečala kljub delno zastareli strojni opremi. V delovni organizaciji se vseskozi ukvarja tudi z inovativno dejavnostjo. V obdobju od leta 1983 pa do danes je predlagal 17 raznih izboljšav in inovacij ter za nekatere od njih prejel tudi nagrade. Kronično pomanjkanje kvalificirane delovne sile je imenovani reševal v svojem oddelku zelo uspešno na ta način, da je strokovno usposabljal nekvalificirane delavce, ki so sčasoma pridobili status polkvalificiranih in tudi kvalificirani! delavcev. Širše oz. družbeno-politič-no je bil ves čas zelo aktiven. Opravljal je pomembne funkcije v samoupravnih organih in družbenopolitičnih organizacijah. Bil j sekretar osnovne organizacije ZK, član občinske konference ZK, poveljnik civilne zaščite, predsednik delavske kontrole, itd. Zato je za svoje strokovno in družbeno-poli-tično delo prejel red dela s srebrnim vencem in tudi druga občinska in emonska priznanja. nje krmil ne samo v Sloveniji ampak tudi v Jugoslaviji. Plasma krmil je bil v začetku izredno slab in tudi slabo komercialno obdelan. Glede na takratne razmere in pretežni način proizvodnje v večjih živonorejskih obratih pa sorazmerno drag. Kapaciteta tovarne je daleč presegala povpraševanje v Sloveniji. Problemi in težave so se nadaljevali tudi v naslednjih letih. Šele leta 1960, ko se je TMK priključila k Agrokombinatu Ljubljana, je prišlo do pomembnega proizvodnega preobrata v zgodovini tovarne. Količinska proizvodnja krmil je narasla preko 24.000 ton. Perutninska proizvodnja je začela konzumirati krmila izključno iz te tovarne. Tudi vse večja intenzifikaci-ja živinorejske proizvodnje v naslednjih letih, zlasti razvoj specializiranih farm prašičev in govedi v okviru bivšega Agrokombinata Ljubljana je pomenila za tovarno vzpon v proizvodnji. Leta 1963 je tako tovarna izdelala že preko 36.000 ton močnih krmil. V tovarni je bilo izvedeno več rekonstrukcij in modernizacij, ki sojih zahtevale sodobne tehnologije po povečanju proizvodnje. Največja rekonstrukcija je bila v letu 1975, ko je začela delovati mehanizacija za transport krmil v razsutem stanju. Tako je že leta 1976 tovarna proizvaja 53.000 ton krmil, število zaposlenih pa se zato ni bistveno povečalo. Danes proizvaja tovarna že preko 92.000 ton krmil letno. V svoj proizvodni program je tovarna vključila celotni spekter potreb krmil, ki jih zahteva trg, tako od krme za govedo, prašiče, piščance, kakor tudi za kunce in druge živali ter mineralne mešanice in premikse. Prav s to svojo usmeritvijo je tovarna v zadnjih letih dosegla nadvoprečne in finančne rezultate, tako glede primerjav s preteklim obdobjem kakor v primerjavi z ostalimi sorodnimi organizacijami. Zato kolektiv Tovarne močnih krmil upravičeno in zaslužno prejema diplomo in nagrado Franca Nebca. Operativna skupina za pospeševanje prodaje 00 Emona Merkur Ljubljana V TOZD TMK je stekla proizvodnja v letu 1955. Gradnja pa se je pričela le dve leti prej na pobudo Glavne zadružne zveze LRS. Za tisti čas je bil to izreden dosežek, sgj je bila to prva tovarna za pripravo in dozira- Člani operativne skupine za pospeševanje prodaje: Bolta Franc, Brodarič Franc in Fabjan Božidar (iz DO Blagovni center): Intihar Franc in Kadunc Bojan (TOZD Maloprodaja), Podre-bršek Darko in Sekne Peter (TOZD Maximarket) Sankovič Drago (TOZD Centro-merkur), Zelenič Ivan (TOZD Supermarket Lj.) in Mar en Ivan, Meglič Rudi, Planinc Milena, Sax Milan in Šrajer Viljem (Delovna skupnost DO Emona Merkur) prejmejo diplome in nagrade v znesku po 70.000 din za pomembne dosežke pri razvoju novih oblik ponudbe blaga oz. prodaje. Skupina za pospeševanje prodaje se je ustanovila leta 1983 v DO Emona Merkur Ljubljana z namenom, da bi se pospešila prodaja blaga. Ta skupina sije zastavila nalogo oz. program, da na tržišče poseže z novimi oblikami ponudbe blaga. Največ uspeha je skupina imela z uvedbo emonskih četrtkov in tudi z drugimi inovativnimi prodajnimi akcijami. Vsako leto je bilo organizirano povprečno 30 prodajnih akcij, ki so bile usmerjene v večjo ponudbo blaga in kvalitetnega nakupa po ugodnih cenah. Vse te načrtovane in inovativno domišljene akcije so imele od uvedbe do danes velik odmev pri emonskih in drugih potrošnikih ter konkurenci. Konkureca je posebej ob uvedbi ekonomskih četrtkov poskušala preprečiti ta način prodaje z motivacijo, da je to nelojalna konkurenca. Zelo hitro pa je konkurenca spremenila taktiko in začela posnemati naše nove prodajne akcije, ki so jih prav tako tudi hitro opustile, ko so naletele na organizacijske težave. Predvsem emonski četrtki so imeli neposredne in posredne finančne učinke. Neposredni učinki teh novih prodajnih akcij so celotni prihodek DO Emona Merkur povečali letno za 5%. Imej! pa so emonski četrtki tud’ sporedng pozitivne učinke predvsem pri dodatni prodaji zaradi večjega obiska novih trgovin, enotni in bolj si' stematični propagandi Pr’ predstavitvi naših organiz3' cij, tesnejšim povezovanje^1 in večjim pretokom blag3 med trgovino na malo, trgovino na veliko in proizvodnimi organizacijami v SOZP Emona in tudi drugimi P°' srednimi učinki, ki so X končni fazi prisotni in tud dokazani. Zaradi navedenih pozitivi nih učinkov, se zato skupih za pospeševanje prodaje DO Emona Merkur Ljubi)3" na daje najvišje emonsko priznanje. ■ OB 40-LETNICI SOZD EMONE Državna odlikovanja za dobro delo Ob visokem jubileju 40-let- blike Jugoslavije podelilo za niči sestavljene organizacije prizadevno dolgoletno do-združenega dela Emona bro delo in uspehe državna Ljubljana je Predsedstvo So- odlikovanja: cialistične federativne repu- Red zaslug za narod s srebrnimi žarki Irena Vrščaj, delovna or- tozd Maloprodaja, ganizacija Emona Merkur, Ljubljana Red zaslug za narod s srebrno zvezdo Franc Logar, delovna or- Marjan Ostroško, delovna ganizacija Emona Blagovni organizacija Emona Merkur center, tozd Centromerkur Ptuj Ljubljana Valter Podgornik, delov- na organizacija tozd Globus Ljubljana Karl Salobir, delovna organizacija Agroemona Dom-Božo Ostanek, delovna or- Žale ganizacija Emona Jestvina Mitja Svetelj, delovna Koper skupnost SOZD Emona Ivan Longo, delovna organizacija Emona Hoteli, tozd Hotel Slon Ljubljana Red dela z zlatim vencem Janez Gone, delovna organizacija Emona Kmetijski kombinat Ptuj, tozd Sloven-ske gorice Haloze Branko Gorjup, delovna skupnost delovne organiza-ciJe Emona Kmetijski kom- Red dela s vencem binat Ptuj Veljko Križnik, delovna skupnost SOZD Emona * Ivan Muhič, delovna skupnost SOZD Emona Borut Šnuderl, delovna skupnost SOZD Emona srebrnim Ferdo Cigale, delovna organizacija Emona Commer-Ce’ tozd Globus Vincenc Čančer, delovna rganizacija Emona Posavje F ilip Dolinar, delovna organizacija Emona Kmetijski kombinat Ptuj Mefan Dolenc, delovna organizacija Emona Blagovni eoter, tozd Transport Dušan Eržen, delovna organizacija Emona Merkur, °iv» Centromerkur j Maksimilijan Flander, de-ovna organizacija Emona Uestvina Koper Marija Gregorič, delovna rganizacija Emona Merkur, °*d Maloprodaja Jože Jelenc, delovna orga-•zacija Emona Inženiring Drago Kontrec, delovna .^ganizacija Emona Merkur, l°zd Maloprodaja B°i° Kobal, delovna orga-zacija Emona Merkur tozd supermarket Ljubljana Sofija Lisac, delovna or- ganizacija Emona Jestvina Koper Karla Marolt, delovna, organizacija Emona Merkur, tozd Centromerkur Krista Narobe, delovna organizacija Emona Inženiring Nada Novak, Interna banka Emona Marija Rudolf, delovna organizacija Emona Blagovni center, tozd Centromerkur Franc Smonkar, delovna organizacija Emona Posavje Brežice Vladimir Ščeglovski, delovna organizacija Emona Elektronski center Janislav Vehovar, delovna organizacija Emona Hoteli, Ljubljana Julijana Judigaj, delovna organizacija Emona Blagovni center, tozd Prehrana Rozi Zabukovec, delovna organizacija Emona Glob-tour Marija Zupančič, delovna organizacija Emona Blagovni center Medalja zaslug za narod Nataš® Florjančič, delov-ia skupnost SOZD Emona g Jfan Jazbec, delovna or- dustr-C1J^ Emona Mesna indija Zalog Jda Jeranko, delovna orga- nizacija Emona Commerce, tozd Globus Marjeta Robič, delovna organizacija Emona Commerce, tozd Globus Vanda Zavrl, delovna organizacija tozd Globus Medalja dela or^riia Bračko, delovna l°2d Maloprodaja"3 Merkur’ 0rg^nD^C*a ?.r'ce*j. delovna Lj^l ’^acija Emona Merkur, Kovše, delovna orga-. Ja Emona Inženiring ganb°Jf K°k°l. delovna or- kornbinatpt^ona Kmetijski Ana Koštomaj, delovna organizacija Emona Kmetijski kombinat Ptuj Franc Naherger, delovna organizacija Emona Kmetijski kombinat Ptuj Martina Pogačar, delovna organizacija Emona Merkur, tozd Maloprodaja Bojan Žigon, delovna organizacija Emona Merkur, Ljubljana Dobrodošli — ob tridesetletnici Emone in otvoritvi blagovnice Ilirije v Ilirski Bistrici. ■ GOVORE NAŠI JUBILANTI Emonec od leta 1948 Branko Bregar, svetnik v delovni organizaciji Emona Commerce je po delovnem stažu, naj starejši aktiven delavec bivše Prehrane. Že pred desetimi leti je praznoval dva jubileja - 30 let dela v Emoni ter svojo petdesetletnico. Dve leti po rojstvu leta 1930 je skupaj s starši prišel v Ljubljano zato ga lahko štejemo za pravega Ljubljančana. Leta 1947 seje kot referent zaposlil v takratnem podjetju Uvoz-izvoz^ malce kasneje pa pri tvrdki Sumi & CO, po nacionalizaciji firme pa je prišel na delo 11. februarja 1948 v Prehrano predhodnico Emone katere direktor je bil danes že pokojni Karel Kušar. Najprej je delal pri organiziranju blagovnega knjigovodstva, zatem pa je delal v računovodstvu pod vodstvom takratnega direktorja Staneta Žiliča. Koncem leta je moral za nekaj časa na odsluženje vojaškega roka v JLA. Koncem leta 1950 se je 2. decembra vrnil na delo v Prehrano, ki jo je takrat vodil, četrti po vrsti, direktor Lado Senčar. Prevzel je posle šefa nabavnega oddelka. Leta 1959 pa je prav v času, ko je glavni direktor Prehrane, pokojni Franc Nebec odšel za predsednika Zadružne zveze Slovenije in je njegovo delo prevzel Ivan Pezdir, prevzel Branko Bregar posle komercialnega direktorja. Takratna Prehrana, tako se spominja, je naredila prve korake na področju medna- rodne trgovine leta 1954, ko je dobila zunanjetrgovinsko registracijo.« Razumljivo je, da so bili prvi uspehi dokaj skromni, začetne težave pa dokajšnje, saj smo se prebijali v svet, ki ga še nismo poznali. Z eno besedo povedano - orali smo ledino,« pravi Branko Bregar. »Znaten polet in napredek smo naredili šele v letu 1962, ko smo uspeli dobiti ljudi, veščih obdelave trga po posameznih blagovnih skupinah. Tega leta smo organizirali delo in poslovanje po posameznih oddelkih. Leta 1963 smo od koprskega »Imexa« prevzeli pršutarno v Lokvi. S tem smo uspeli, da smo našo realizacijo povečali še za pol stare milijarde dinarjev. Pomembnejši uspeh je za nas pomenila osvojitev italijanskega trga, pri tem menim na vezane posle in sejemske sporazume ter prodor na tržišča Afrike - Gvinejo, republiko Mali in Gano. V tem času, leto 1962, smatramo kot največji dosežek vključitev Prehrane za uvoz blaga za državne rezerve - kakavovca, kave in arašidov. Vzporedno s tem pa je Prehrana dosegla tudi večjo povezanost z domačo industrijo. Sledil je naš nastop na trg Sovjetske zveze. Leta 1966 smo dosegli rekord v izvozu surovega olja in krompirjevega škroba. Istega leta nastopamo že pri delitvi kontingenta južnega sadja za domači trg. Zaradi vedno večjega deleža sadja, zelenjave in gozd- nih sadežev smo pristopili k organiziranju odkupnih postaj. Prve so bile v Razkrižju, Veliki Nedelji in v Cačku, kasneje pa še v Smederevu, Kruševcu, Boljevcu in v Brčkem.« Vzporedno z razvojem podjetja je šla naprej tudi delovna pot Branka Bregarja, 1. januarja 1964 je bil imenovan za vršilca dolžnosti direktorja zunanje trgovinskega sektorja, po letu dni pa je postal direktor tega sektorja. Kasneje, leta 1973, ko je zunanjetrgovinski sektor postal samostojni tozd je bil imenovan za direktorja tozda, ko pa je ob reorganizaciji v Emoni bila ustanovljena delovna organizacija Emona Commerce je postal Branko Bfegar njen direktor, ter te posle vršil vse do 1. maja 1983, ko je prevzel dela in opravila svetovalca v tej delovni organizaciji. »Z ustanovitvijo oddelka za zastopstva in konsignacije se je tudi na tem področju začela živahno razvijati organizacija in promet v tej sme- Z drugega obiska predsednika republike Josipa Broza Tita v ljubljanskem Maximarketu leta 1973 ri,« se leta nazaj spominja Branko Bregar. »Vzporedno s tem se je začel odvijati tudi devizni promet s prodajo blaga na ladje, letala in jahte. Vse to pa nam je narekovalo ustanovitev oddelka za oskrbo ladij in letal. Vse močnejša naša prisotnost na ino-trgu pa nam je narekovala razmišljanja o ustanavljanju lastnih firm in predstavništev v tujini. Leta 1969 je bila ustanovljena firma Globmarket v Stockholmu, takoj za njo pa predstavništvo v Budimpešti. Sledila so podjetja Glob-trade v Munchnu, Socomer v Gvineji in Aprimex v Nairo-biju, plantaža kave Emona Cafe v Centralnoafriški republiki, Globtrade na Dunaju ter predstavništva v Pragi, Berlinu in Moskvi. Ob organziranju Emone v sestavljeno organizacijo združenega dela leta 1977 se je tozd Zunanja trgovina reorganizirala v enovito delovno organizacijo Emona Commerce, z novim letom 1979 pa so se formirali trije tozdi - Agroplod, Obala in Globus. Istočasno je prišlo tudi do pripojitve ljubljanskega Centromerkurja k Emoni in do vključitve njihove zunanje trgovine v delovno organizacijo Emona Commerce. V istem obdobju se je v Emono oziroma v DO Emona Commerce pripojila tudi ljubljanska delovna organizacija » Slovenijapromet«. Da je bil razvoj Emonine zunanje trgovine dejansko velik nam kaže že podatek, da se je število zaposlenih v njej povečalo od začetnih 10 delavcev v letu 1955 na več kot 600 delavcev, celotni dohodek pa od 10. tisočakov v letu 1955 na več milijard dinarjev. Brez pretiravanja lahko trdim, daje bil delež Emonine zunanje trgovine dokajšen in da je veliko prispeval k dobremu imenu Emone tako doma kot v tujini. Med tremi v Emoni - zunanjo trgovino, grosistom in maloprodajo -je vedno velo nekakšno tekmovanje, kdo bo čimbolje izpolnil plan, ustvaril čimvečji dohodek, ki bi nam omogočal nadaljnji razvoj in zgraditev novih zmogljivosti. Precej opek v zgradbi Emone lahko pripišemo prav na rovaš Emonine zunanje trgovine,« je ob koncu dejal Branko Bregar. C & 40 ® LJUBO FILIPAN: Štirideset let rasti in razvoja Od Prehrane de Emone LJUBLJANA, marca »V Prehrano sem prišel jeseni 1958. leta, in sicer v Kersnikovo. Poslovne in skladiščne prostore je imela tedaj Prehrana v pritličnem delu današnje blagovnice Supermarket Ljubljana. V kleti je bilo skladišče prehrambenega blaga, bonbonov, slaščic ... Vse skupaj se je imenovalo Pakram, zakaj, še danes ne vem, se spominja Ljubo Filipan, danes direktor Globtoura, nekdaj namestnik glavnega direktorja, potem predsednik sozda in kasneje podpredsednik sozda. Vse blago je bilo tedaj še v večjih vrečah, po pet, deset in več kilogramov, zato smo ga tu prepakirali v manjšo embalažo. To skladišče je bilo nekdaj last zasebnika Gregorčiča, ki je imel že pred vojno v teh prostorih grosistično skladišče. Pasaže iz Titove v začetku še ni bilo. Tovornjaki so dovažali in odvažali blago iz Gosposvetske ceste na tisti notranji prostor med stavbami. Nekaj skladiščnega prostora je bilo tudi pod kavarno Evropa. Koliko nas je bilo tedaj zaposlenih v Prehrani? Malo. Kakih 145, največ 150, ko smo pisali leto 1958. Sestanek ob 6. uri Glavna teža prehranine dejavnosti je bila v začetku na prodajni-potniški službi. Potniki so se obvezno sestajali enkrat tedensko, in sicer vsako soboto ob šestih zjutraj. Obravnavali so tehnična vprašanja: kaj posamezna trgovina najbolj nujno potrebuje: na Dolenjskem, Gorenjskem, Notranjskem, Primorskem, vse- do Reke, pokrivali pa smo tudi del Štajerske. To je bil čas pomanjkanja vsakršnega prehrambenega blaga. Stalno smo bili sredi bitke za določeno blago. Težko je bilo vsak teden dobiti dovolj moke, masti, sladkorja, kot najbolj osnovnih živil. Določene kontigente smo dobivali za posamezna območja, potem pa smo se morali znajti, kakor smo vedeli in znali. Kar zadeva prodajno mrežo, smo imeli na razpolago same stare predvojne (nacionalizirane) takoimeno-vane trgovine z mešanim blagom. Prehrana je torej prvo desetletje svojega obstoja, pa še . precej dlje nekako tako opravljala svojo trgovsko-nabavno distribucijsko vlogo. Nekaj skladiščnega prostora je bilo tudi v hiši, v kateri je zdaj Avtocommerce in v kavarni Evropa, čez cesto pa so bile tudi skladiščne barake in transportni park: najprej petnajst in kasneje 18 tovornjakov, ki so jih morali šoferji non-stop »šraufati«, da so sploh lahko vozili. To so bili stari citroeni. Zlate steklenice Kasneje je Prehrana dobila pomožne skladišne prostore ob Masarykovi cesti nasproti današnjega Vele-tekstila, kjer je bil prej menda Navod-Prevod, organizacija za nabavo in distribucijo prehrambenega blaga, ki se je pridružil Prehrani. Tako smo se postopoma širili. Na prostoru današnje Metalke je imelo sedež konkurenčno podjetje Ekonom, ki seje tudi združilo z nami. Del njihovih skladišč smo uporabili za skladiščenje embalaže. Najbolj pomembne so bile steklenice. Če jih nisi imel, nisi dobil olja, vina itd. Zbirali smo jih, kot da bi bile zlate, in sicer vseh vrst steklenice in seveda tudi gajbe ali zaboje. Z začetkom modernizacije Ljubljane smo v centru mesta začeli izgubljati svoja barakarska in zasilna skladišča, zato smo bili prisiljeni, da smo začeli iskati druge prostore. To seje začelo dogajati v letih 60/62. Zavedali smo se tudi, da bomo slej ali prej morali zapustiti tudi Kersnikovo, kjer smo imeli zmeraj večjo gnečo. Tako smo_tedaj na odprtem polju ob Šmar- tinski začeli graditi prvo skladišče. Vse naokrog tedaj ni bilo še ničesar. Prvo skladišče, dva niza smo srečno pozidali, nismo pa še natančno vedeli, kaj bomo z njima počeli oziroma zakaj ju bomo uporabljali. Trgovino v Kersnikovi in skladišče smo preuredili v blagovnico ter prav tako ob Kersnikovi začeli graditi (v škrbini med stavbami) prvo poslovno stavbo. Najprej smo dogradili tri nadstropja, potem pa še dve. V zgornjih nadstropjih smo sušili opeko in jih v začetku uporabljali za pomožna skladišča... Prva samopostrežnica v Kozolcu Po 1965. letu je tempo rasti in razvoja Prehrane naglo napredoval. Poslovna stavba je bila zelo hitro pod streho, zatem smo odprli prvo samopostrežno prodajalno v Kozolcu, za njo Super market v Cigaletovi. Tako se je začela oblikovati mreža modernih samopostrežnic ob Celovški cesti nasproti Slovenija avta, v Vojkovi in Hubadovi, Gogalovi za Bežigradom, v Opatiji, Kranjski gori, na Jesenicah, v Sežani, Novi Gorici in drugod. Z integracijo Agrokombinata Emone smo začeli oblikovati veleblagovnico Mak-simarket ali Trgovsko hišo, naj večjo in najmodernejšo trgovsko hišo v Ljubljani. Banane iz Gvineje Po 65. letu smo, ko smo že bili v novih skladiščih na Smartinski, se je Prehrana začela ukvarjati tudi z zunanjo trgovino. V začetku je bila usmerjena predvsem v uvoz, zlasti kave, popra in drugega kolonialnega blaga za razširitev ponudbe. Naš prvi skok v svet je bila Gvineja, od koder smo uvozili banane. Tako smo tudi pri zelenem programu prišli malo naprej. Prehiteli smo industrijo Nove samopostrežne trgovine so zahtevale novo tehnologijo. pripravljanja blaga, ki smo ga doslej ponujali potrošniku na star način - na tehtnico in na kilogram. Bla- Novi prostorni hlevi za prašičerejo na farmi v Ihanu med gradnjo. 6. junija 1980. leta so bili zgrajeni, s tem pa se je zmogljivost vzreje povečala od 50 na 80 tisoč bekonov letno. go smo začeli pripravljati torej pakirati posebej za samopostrežni način prodaje. Še na Masarykovi in kasneje na Smartinski smo ustanovili pakirnice, v katerih smo pripravljali - pakirati blago še delno ročno, delno strojno: moko, sladkor, sol. Industrija je bila še zadaj, saj nam je blago pošiljala v petdesetki-logramskih vrečah. Industrija je zares začela pripravljati blago za samopostrežnice šele po 1970. letu. Tako smo pravzaprav trgovci začeli prodajno revolucijo z uvajanjem samopostrežnic. Delno klasični način prodaje prehrambenega blaga ostaja še danes: meso in mesni izdelki, ker se industrija ali še ni dokopala do moderne tehnologije pakiranja, delno pa zaradi nezaupanja ljudi do takšne prodaje* mesa in mesnih izdelkov. Slabe izkušnje. Pri pakiranju mesa je pomembna kvaliteta in rok trajanja. Če blaga nisi prodal, si ga moral zvečer razpakirati . . . Hladilnice in računalnik V to obdobje sodijo tudi hladilniki in prodajne hladil-, ne vitrine. Obseg pakiranja prehrambenega blaga se je povečeval s širjenjem samopostrežnic in odpiranjem novih blagovnic. Na Šmartin-ski smo začeli pakirati tudi neprehrambeno blago, s čimer smo tako kot pri prehrambeni prehitevali industrijo. Zaradi uvoza južnega sadja smo morali zgraditi hladilnico za sadje in zele- njavo (tik pred zdajci jo je uničil požar), mleko, mlečne izdelke, meso in mesne izdelke. V hladilnici smo imeli tudi dve kuhinji za pripravo in pakiranje delikatesnega blaga, poseben prostor za zorenje sadja, v I. nadstropju pa je začela funkcionirati naša računalniška obdelava podatkov, kjer smo inštalirali prvi IBM stroj. Viličar in palete Z adaptacijo regalnega skladišča smo začeli uvajati paletizacijo. Za začetek smo imeli en sam viličar, pa nismo točno vedeli, kaj naj bi pravzaprav z njim. Prej smo imeli sladkor in moko naloženo v vrečah do stropa . . . Paletno skladišče smo formirali sami, blago pa smo dobivali nepalitizirano. Z vagona smo ga morali pretova-riti na palete in potem v re-galno skladišče. Med delavci so bili hudi odpori, češ to je novotarija, ki se ne obnese. Tudi del vodstva je postrani gledal na paletizacijo. Smo pa novotarijo relativno hitro osvojil in posvojili, tako da ni bilo večjih problemov, čeprav smo pravzaprav prav tukaj obstali, kar zadeva razvoj. Regalno skladišče ni imelo rampe, imela jo je samo hladilnica, spričo česar se začenjajo nove težave pri komisioniranju blaga. Tovornjak je potrebno nalagati z viličarjem. Skladišče se je delno prilagodilo novemu načinu, še zmeraj pa ni pravih pobud, da bi se modernizirali v okviru obstoječih možnosti, čeprav bi se lahko. Devize za kakovost Z dograditvijo mreže samopostrežnic seje začel proces iskanja deviz za nakup in uvoz kakovostnega blaga (z tujine. Eden takšnih virov je predstavljal v Prehrani Globtour (1968) kot nova turistična dejavnost. Zagotavljanje deviz (retencijska kvota) za lastne potrebe. Veriga Emona hotelov 1969. leta seje začela oblikovati veriga Emona hotelov. Prvi je bil Slon (še pon Prehrano), za njim Riviera Portorož, zatem so prišle ča-teške toplice, celjska Evropa, mariborska Slavija. Zelo smo se angažirali, da so se hoteli razširili, moderniziral* in dograjevali. Tako seje povečal in moderniziral ljubljanski Slon, Riviera je dobila depandanso Slovenijo, v Čateških toplicah smo zgradili za začetek moderno keg; ljišče in zatem nov hotelsk* kompleks, uvedli poseben sistem stalnega kampiranja; dogradili nov hotel Evropa v Celju in lani kot zadnjeg3 modernizirali še mariborsko Slavijo. 1972. leta je prišla n3 vrsto gradnja prve faze Bernardina v Portorožu. To je bil naš največji hotelski zalogaj, pri katerem smo se marsikaj naučili. Hoteli potrebujejo ne samo solidne graditelje, temveč tudi solidno tekoče vzdrževanje, ki ga mi Pre" več zanemarjamo. . (Nadaljevanje prihodnji*1 Spominski posnetek delavcev Prehrane ob desetletnici leta 1957. Peti z leve v prvi vrsti sedi takratni direktor Karel Kušar. Na fotografiji manjkata le dva, ki sta bila taki' službeno odsotna — Ivan Pezdir in Branko Bregar. (Iz zasebnega arhiva Marine ■ POSEBNA PRIZNANJA Plaketa Emona za leto 1987 Ob jubileju Emone 40-let-nici so posebna priznanja -Plaketo Emone - prejeli za izredno prizadevnost in ustvarjalne prispevke k rasti in razvoju delovne organizacije združenega dela, za dolgoletno pripadnost ter za do bre odnose do dela in skupnosti, naslednji delavci: DO Agroemona Domžale Heda SLAVIČ DO KMETIJSKI KOMBINAT PTUJ Anton SKAZA Brako VOLJČ DO KMETIJSKA ZADRUGA EMONA Marko ZADRGAL Ivan PINTAR DO E MESNA INDUSTRIJA ZALOG Franc KOČAR DO E RIBARSTVO Ljubljana Andrej RUPNIK DO E COMMERCE Ljubljana Nevenka ŠTRUKELJ DO E BLAGOVNI CENTER Ljubljana Franc BRODARIČ DO E IPKO KAMNIK pod Krimom Jože PETELIN DO E MERKUR Ljubljana Jože KOCMUT Marija MATJAŽ DO E POSAVJE Brežice Berto FRIDL DO E JESTVINA Koper Anton KNAP Anica BERTOK DO E MERKUR Ptuj Slavko JERENKO DO E INŽENIRING Ljubljana Komercialno inženirinški te-am prašičerejske panoge DO E ELEKTRONSKI CENTER Ljubljana Bernard ŠTREKELJ INTERNA BANKA EMONE Darinka UŠENIČNIK POSLOVNA STAVBA EMONA Irma DUZIČ SLUŽBAPRAVNE POMOČI EMONA Miran PETERLIN DO EMONA HOTELI Danica LAMPRECHT Agica ORAŽEM Nežka PENTEK LJUBLJANSKE MLEKARNE TOZD MARKETING Predsednik republike Josip Broz Tito na obisku v celjski Evropi J yT|l JVjSh C-;:- - gradnjo novega Supermarketa v Osijeku, ki je bil odprt 31. avgusta 1985. Prejšnega Je 9- 3.1982 uničil požar. V.Vftežu ob Savi so 21. oktobra 1977. leta položili temeljni kamen za nov hotel Terme, dal ga je dr. Anton Franovič, vodja zdravstvene službe čateških toplic. Prvikrat je Emonin Supermarket v Ljubljani obiskal predsednik republike Josip Broz Tito 2. decembra 1967. leta ter se dalj časa pogovarjal z vodilnimi delavci Emone. ■ GOVORE NAŠI JUBILANTI Štirideset let zvestobe hiši Stane Demšar, vodja poslovne enote Tavčarjev hram, v Tavčarjevi ulici v Ljubljani, ki organizacijsko sodi pod streho Emoninega hotela Union v Ljubljani, je eden zelo redkih, ki ob 40-letnici Emone praznuje letos svojo 40-letnico dela v isti hiši. Stane Demšar je sicer po rodu Gorenjec, rodil se je 1926 leta na Jesenicah, kot enoleten otrok je prišel s starši v Ljubljano in ga zato vsi štejejo med Ljubljančane. Sedemletnemu je umrl oče in vsa bremena, v družini je bilo osem otrok, so prešla na šibka ramena matere. Z materinsko ljubeznijo, eno najčudovitejših čustev na svetu, z delom od zore do trde noči, je vse spravila h kruhu in poštenemu delu. Trije sinovi so zaposleni v gostinstvu, eden je znani profesor, drugi dirigent in še bi lahko naštevali. Velike izbire za bodoči poklic mali Stanko ni imel. Spominja se, leta nazaj. daje razmišljal takole: Če se grem učit za natakaija, bom imel lepo belo srajco, kravato, lepo črno obleko, in lačen po vsej verjetnosti ne bom tako često kot do sedaj. Odločeno je bilo 1941 leta-natakar bo. Dopoldne 15. julija 1941 je vstopil skozi vrata ene najbolj znanih in cenjenih ljubljanskih kavarn - Evrope, da si v treh letih nabere znanja natakarskega poklica. Po treh letih, 15. julija 1944 je opravil izpit in Stane Demšar je postal kvalificiran natakar. Namesto na delo v svojem poklicu je moral Stane pod prisilo okupatorja za leto dni na težaško delo. Med drugim je moral popravljati znameniti Štampetov most, ki so ga nenehno rušile partizanske enote. Takoj po osvoboditvi v maju mesecu 1945 leta je odšel na služenje vojaškega roka, 4. decembra 1947 leta pa se je točno obli uri dopoldne zglasil na delo v hotelu Union v Ljubljani in je tej hiši ostal zvest vse do danes. Takrat je bil direktor hotela znani gostinski delavec Milan Juričev. Sledili so mu Zmago Likar, Riko Rižnar, Ivanka Rižnar in Bojan Sedlar. V teku štiridesetih let, ki so sledili je Stane Demšar šel skozi vse procese gostinskega poklica, od natakarja začetnika, vodje rajona, namestnika šefa strežbe do vodje poslovne enote kar je postal pred šestimi leti in je še danes. Gostinski poklic je vzljubil, se v njem klesal, izoblikoval in izobraževal. Pravi, da so bila v štirih desetletjih, tak kot povsod tudi v tem poklicu suha in debela leta. Spominja se rad dobrih in prijetnih kolegov kot sta bila že pokojna znana natakaija Uniona Geza in Nevečny. Iz starejše garde je tudi Franc Kajdiš z Bleda, ki še vedno streže unionskim gostom. Odnosi so bili, tako meni, leta nazaj veliko bolj tovariški in prisrčni. Drug drugemu so vedno z veseljem pomagali. Družno so prijeli za delo in nihče ni gledal na uro. Zavedali so se, da bodo dobro ime hiše obdržali le, če bodo dobro delali. V času se vse spreminja. Tudi gostje hotela. Veliko več strpnosti je bilo leta nazaj na obeh straneh. Stare, $£alne goste so poznali. Poznali so njih želje in navade. Najbolj prijeten lokal v hotelu so bile takoimenovane odličnimi vampi in golažem kot nekoč v »Rožcah«. Tavčarjev hram že desetletja slovi po tem, da vam v njem vedno postržejo z dobrimi domačimi jedmi kot so: raj-željc, ki ga bojda v Ljubljani dobite le tu, ričet s prekajeno svinjino, prekajeno svinjsko kračo, ledvička s polento in podobno. Da vše teče kot je potrebno in na mestu skrbi 17 gostinskih delavcev Tavčarjevega hrama s Stanetom Demšarjem na čelu. V hramu je 75 restavracijskih sedežev, zraven pa sodi tudi točilnica kjer se gosti okrepčajo stoje. V dolgih štiridesetih letih je Stane prehodil na stotine kilometrov dolgo delovno pot. Stregel številnim predstavnikom države in predstavnikom tujih dežel, znanim družbenopolitičnim in kulturnim delavcem. Stregel je z uglajenostjo in strokovnostjo, ki si jo je pridobil med dolgoletnim delom. Mlajšim sodelavcem je rad pomagal in svetoval ter na njih prenašal svoje izkušnje. <$ »Rožce«. Nekateri starejši gostje Uniona ta lokal še danes pogrešajo. V »Rožce« so hodili dopoldne na daleč naokrog poznane in cenjene vampe in golaž. Nadaljevanje te tradicije je Stane Demšar ponesel s seboj v Tavčarjev hram, kjer vam kadarkoli pridete, postre^jo s prav tako \1T \(ofcufiau Sww 'N 1 HOTEL Kljub tem, da so mu leta posrebrila lase, je Stane ostal čvrst in klen. Lahko mu verjamemo, saj v vseh letih do-sedaj še ni prestopil vrat bolnišnice. Vedrega značaja je in pretehtano mu tečeje besede in misli. Rad prenese svoje misli na papir in je že dolga leta dopisnik našega glasila. Pravi, da pregovor - če plug ne dela zarjavi - velja tudi za človeka. V Rašci blizu Ribnice sta si z ženo zgradila hišico. Prav v kraju kjer je bil rojen Primož Trubar. Tu bo njegov dom, ko bo prihodnje leto izpregel in odšel v pokoj. Takrat bo natakarski prtič zamenjal z lopato in motiko. Okoli hiše je dovolj zemlje, ki kliče po pridnih rokah, saj že danes na njej pridela vse kar potrebuje. Ne manjka mu tudi sadnega drevja. Povedal je, da ga je vse kar zna delati na njegovem »posestvu« naučila žena. Na svežem, čistem zraku zelene Dolenjske bo združil koristno s prijetnim. Pa še to je ob koncu dejal, da bo še pred odhodom napisal za naš časopis sestavek o tem in onem iz svojega življenja štiridesetih let. E. I. Deset, dvajset, trideset in petintrideset let zvestobe Jubilanti 10 let DO AGROEMONA TOZD Poljedelstvo-Govedoreja ŠMID LUKA TOZD Prašičereja JURAS FRANJO MAUČEC MILAN DO KMETIJSKA ZADRUGA EMONA PODJED MARIJA DO MESNA INDUSTRIJA ZALOG BALAČ DUJO DURKOVIČ ZORICA IVANOVIČ OBRAD JOVIČ BRANISLAV KRZOJEVIČ BOŽO KLEŠNIK MARIJA KOS ŠTEFKA LAH ALOJZ MALUS SILVA TOZD Dravsko polje DVORŠAK OTMAR GORIČAN FRANC TOZD Ptujsko polje PLOHL OLGA SIMONIČ MILAN TOZD Sadjarstvo Osojnik PRELOŽNIK KONRAD TOZD Slovenske gorice Haloze ČEH RENATA ČUŠ MILAN MAJCENOVIČ STANKO ŠTUMBERGERSREČKO TOZD Jelka FOŠNARIČ MILENA IRGLFRANC IVANČIČ MARTIN MUHIČ ANGELA TOZD Tržnica Titovo Velenje BRVAR ROZALIJA TOZD Globus BERNIK ELIZABETA BRUMEN VITO CVERTNIK RUDOLF ČINKOLE MARIJA DIMNIK STANE DIMITROVIČ SRETENKA FILIPOVIČ SLOBODAN FRELIH MARIJA GRBEC IRENA JASIKA GOSPAVA KOLENC METKA KOSTIČ MIŠA KURNIK-LEVSTEK ALEKSANDRA MIHELČIČ MILICA MIJATOVIČ DOBRIVOJE MILETIČ VESELIN OBRADOVIČ SLOBODAN PANTOVIČ VELINA SIMIČ LILJANA SKUBIC BRANKA SILADJI ARPAD STANIMIROVIČ DIMITRIJE TRKMAN DRAGA ZEČEVIČ DIVNA Prvi člani delavskega sveta Prehrane predhodnice Emone ob 30-letnici samoupravljanja leta 1981 MARINČEK VID NAGODE MARIJA PROLIČ BORIVOJ PREGELJ JELKA STOJKOVIČ NADA TERČELJ ALENKA DO EMONA RIBARSTVO LJUBLJANA GRAD JERNEJ POMPE IVANKA DO KMETIJSKI KOMBINAT PTUJ TOZD Farma prašičev SITAR TEREZIJA TOZD Haloški biser BRATUŠEK DANICA KEKEC ANA KUMP JUSTINA KUŠAR MIRAN LESJAK MARTA ROŽMARIN KRISTINA STRELEC ANA ŽULA MARIJA ŽUMER MIRA TOZD Gradbeni remont GOZNIK MILAN PETEK VIKTOR TOZD Tovarna močnih krmil PpTOČNIK STANISLAV Delovna skupnost KK Ptuj GOLOB SILVA HOVAT BRANKO KRAMBERGER JASNA. LESJAK MARIJA SLANA ZDENKO ZUPANČIČ TATJANA TOZD Ptujske toplice BJEGOVIC ZDENKA FEkČIČ IVANKA KRAJNC MARIJA MILOŠIČ JUSTINA POLAJŽAR MARIJA RANFL LJUBICA RANFL STANISLAV ŠTUMBERGER BRANKO VIDOVIČ MILENA DO EMONA COMMERCE TOZD Agroplod KRIŠTOFIČ AGATA ŠALAMUN IVICA TRSTENJAK MARINA ZADRAVEC BISERKA TOZD Obala CICERAN RIKARDO DO EMONA BLAGOVNI CENTER TOZD Prehrana BAJRIČ IRFAN JANEŽIČ ANICA KOPAČ JOŽE KORLAT VELID KOŽELJ FRANC OGRINC FRANC ŠIRONJIČ RADOMIR TOZD Centromerkur DMITROVIČ IRENA HOČEVAR MILENA KOCJANČIČ VIKTOR KOVAČIČ IVAN KRIŽAN JOŽE LEKŠE ALOJZ POTOČNIK VIDA ROSEČ SONJA TOKIČ MATO TOZD Transport ANDOLŠEKJOŽE BORIŠEK LADISLAV KOREN JOŽE PERKO FRANC PETRIČ JANEZ TROŠT LJUBOMIR Eden izmed Emoninih hotelov v sončni Dalmaciji, ki sodi v okvir delovne organizacije Emone - Hoteli Jadran Kardeljevo Delovna skupnost DO POLONČIČ DANICA ŠTIRN ZDENKA THALER IVANČIČA ZAVRŠNIK MARJETA DO EMONA MERKUR LJUBLJANA TOZD Maloprodaja CELCAR DANICA CIMPERMAN MARTA CVETKO LADISLAVA DEŽELA ANTONIJA DRNOVŠEK ANICA DROLC MARIJA FRANTAR MARIJA GALE ANA GREGORIN JANKA HOČEVAR LJUDMILA ISTENIČ BOŠTJAN JAMBREŠIČ ŠTEFANIJA KIRN MILENA KONČNIK CECILIJA KOVAČ VERONIKA KOVAČIČ KATICA KOZJEK SILVA LEŽIČ ANDREJA MARKOVIČ MILICA NUČ MARIJA POGLAJEN VIKTORIJA REŽEK MARINKA RUCIČ JANJA SLAK IVANA UKMAR ANICA VRBANČIČ OLGA ZALETEL MARIJA ZANKOČ KRISTINA ZAVRŠNIK MIRA ŽEFRAN VALENTINA TOZD Supermarket Osijek BAKIČ STANA G1BER JANOŠ KRAMER LIZA ROGALO NEVENKA VINKEŠEVIČ ZVOKO VOLINEK MARIŠKA ŽDERO LEPOSLAVA TOZD Maximarket BAJRAMOVIČ DULA BISTAN ANICA BOROVAC STANA ČERTALIČ .VIDA DIDIČ MIROSLAVA DOLŽAN JELKA GOLOBIČ VALERIJA GOMBOC MARIJA GRILJ DANICA HARI MARIJA JAMNNIK MARIJA JANČIČ MOJCA JOVANOVIČ ANDELA KAFOL MATIJA KOPRIVEC JOŽICA MAGLICA MARIJA POGLADIČ OLGA PRELEC BARBARA PRELEC MARIJA PRIMEC ZORA PROKOFIJEV VACCARO RUŽA RUPČIČ SONJA VRABEC KATARINA ŽELEZNIK STANISLAVA RAJAČIČ JOŽA Delova skupnost DO DIMITRIJ E VSKA JOVANKA DOLINAR MARIJA HORVAT RENATA LAMPIČ JOŽEFA MEGLIČ JASNA TOZD Centromerkur BIZJAK ZDENKA KOCJANČIČ LIDIJA MUHIČ JOŽEF REKELJSONJA ŠKRABA MILENA VIŠNIKAR MILENA VOVK IVANKA TOZD Supermarket Ljubljana CENTA MARIJA MRAK SOJA ZAGORC MARIJA-MAGDA-LENA DO EMONA ILIRIJA ILIRSKA BISTRICA TOZD Gostinstvo SAMSA ANA VELIKANJE BERNARDA TOZD Grosist ULJ AN JOŽEF TOZD Trgovina \ GRILJ DUŠAN MEDVEDIČ DORIS MIKULETIČ IGOR NOVAK MARIJA PEKAR OLGA ŽUSTOVIČ DAMIJANA Delovna skupnost DO PIRIH JOŽICA TURK MAGDALENA DO EMONA POSAVJE ,BREŽICE BREČKO MILJANA BLAŽINČ MARIJA BAN JANEZ DIMIČ IVANA DIRNBEK MARIJA GLOGOVŠEK TEREZIJA KROŠELJ JOŽE KALIN JOŽICA KOVAČIČ JOŽE LIPAR TATJANA LIPAR VALERIJA POVH MAJDA PETREKOVIČ ZDRAVKA UREK MARJAN VOGRINC DRAGICA DO EMONA DOLENJKA BIZOVIČAR MARJANA ČRNIČ MARIJA DAROVEC JOŽICA FRANČIČ MILKA HUDAK OSKAR JAKETIČ MARIJA KMETIČ VLASTA POTOČNIK IVANKA PAVLIČ MARIJA PLANTARIČ MARIJA REDEK NADA TKALČIČ ANGELCA UCMAN JOŽE ŽIBERT FANIKA DO EMONA JESTVINA ANDREJAŠIČ DUŠKA BARUT NELO BOŽIČ JOŽE CEPAK DUŠKA DEPOLO MAJDA ERBEŽNIK BORIS GRŽINIČ NERINA GLAVINA MARJAN HRVATIN NERINO IVANČIČ BERNARDA KOCAJNČIČ SLAVA PERGER ELVICA RATKOVIČ MARJAN ZADNIK KATICA Začela so se prva gradbena dela reprezentančnega soseda Grand hotela Union - hotela V Mesni industriji v Zalogu Holiday Inn v Ljubljani, ki je bil slovesno odprt 6. septembra 1979. leta Deset, dvajset, trideset in petintrideset let zvestobe Porto**1 i* ‘n mladinci hotclov Bernardin in Riviere nosilci Titove Štafete leta 1979 PTUJ EM0NA MERKUR belec nevenka h^VEZ MARICA Pt rv0V1Č RADA Rp2HL VESNA . SNA MAJDA glTZENFREI LIDIJA ŠAUPERL NADA ADRAVEC BRANKO RO EMONA ANGROPRO-CUPRIJA t-p^P Dekon Pni? božidarka lV-RBEVIČ ANGELINA JOVANOVIČ M1LIJA rJADARAS LJILJANA ?J}LjKOVIČ DRAGICA ^ILJKOVIČ LJUBICA pARKOVIČ SNEŽANA PANip siMKA PETROSKA vV-MlC DRAGICA v‘JOROVIČ STANKA ^|TANsS5vicaMILENA ^RUŽIČA SSežana fesssr Dimič liljana M 1 R?avljevič nadežda S^vS?gLM,LORANKA ^»STANA ^ATANOVIČ miroljub ž§fEEfNojE ROrSSJEVIČ MIROSLAV ŽANa°VIČ POPOVIČ SNE- &EVIČ MILOSAV STpg?yič SRBOLJUB ^°v»0SAV SLO bodX^ '“«tersi‘TA Djop1; DOBRINKA0 <®R8miLA ii»EERčGosLAv' |||1Hslav DJKOVIC MILICA ToynIRONA »OTELI