10. zasedanje delavskega sveta SOZD — 14.5.1986 Vesna Bleivveis Koliko časa toliko dobrih, da bodo lahko pomagati slabim? Oddaljenost poslovnih rezultatov za leto 1985 je bila najbrž vzrok, da delegati o njih niso spregovorili več. Bolj živa je bila razprava o položaju ob koncu marca letošnjega leta. Združevanje sredstev skupne porabe na podlagi sporazuma ne bo zaživelo; organizacije brez teh sredstev bodo sredstva za regres za letni dopust svojih delavcev lahko prejele v drugi obliki. Odločeno o nagrajencih sozda. Glasilo je namenjeno na naslov: Poslovni uspehi sozda v prvih treh mesecih letošnjega leta, zlasti pa izgube terjajo poostren Pristop k njihovem obravnavanju. Zanašanje na solidarnostno pokrivanje izgub v sozdu očitno uspava in ne pripomore k izboljšanju in odgovornosti izgubašev do sanatorjev. Ob tem se velja vprašati tako, kot je vprašal delegat iz stiške kmetijske zadruge: koliko časa nas bo ob takih pogojih gospodarjenja še toliko dobrih, da bomo mogli pomagati slabim? Usmeritev v skrb za slabe se mora obrniti v skrb za tiste, ki kljub enakim pogojem gospodarjenja dosegajo dobre rezultate. Sklicevanje na vpliv vseh yrst dejavnikov izven organizacije je pogosto le pretveza za skrivanje neznanja in okostenelosti. Prav to dvoje se je pokazalo ob analizi poslovnih uspehov prvega trimesečja, ko je od 99 organizacij, ki so imele možnost izkoristiti olajšave pri obračunavanju pospešene amortizacije, to izkoristilo le 30 organizacij. Zaradi neznanja in okostenelosti pri izdelavi bilanc smo erarju darovali 26 starih milijard. Lep dar za balkanske igre! Tudi razmerja med sredstvi poslovnih skladov in sredstvi za osebne dohodke so zaskrbljujoča. Ta nesorazmerja dobesedno izzivajo roko in oko državne uprave, da poseže in skuša zajeziti inflacijski val. Umirjenost na področju delitve sredstev za osebne dohodke naj ne bo odveč, je dejal predsednik poslovodnega odbora SOZD, ko je ko- Glasilo delavcev in združenih kmetov sozd Mercator - Kmetijstvo Industrija Trgovina Leto XXIII Ljubljana, maj 1986 * št.: 5 mentiral poslovne dosežke trimesečja. Opozoril je delegate delavskega sveta, da v svojih organizacijah posvetijo več pozornosti tudi strokovnemu delu v službah, ki so odgovorne za sestavo bilanc. Posebne strokovne skupine delavcev Delovne skupnosti sozda in Mercator-lnterne banke bodo obiskale tiste organizacije, v katerih izgube v prvem trimesečju naznanjajo trajnejše probleme, oziroma so že trajnejši. Poročilo o delu Delovne skupnosti SOZD v letu 1985 so delegati sprejeli brez pripomb. Verjetno bo razprava o sredstvih zanjo ob koncu leta živahnejša — komu bo tak nekomentiran sprejem koristil v tem času? Niti Iz dela organov sozda Delovni skupnosti, ki se utegne zaradi pasivnosti članic sozda uspavati niti članicam sozda, ki o kakovosti, vsebini in obsegu opravljenega dela niso pripravljene glasno spregovoriti. Za boljše delo Delovne skupnosti bi bila dobrodošla vsaka pobuda, predvsem pa objektivna in konstruktivna kritična ocena. Delavski svet je imenoval posebno komisijo za pregled investicijskih programov. Naloge komisije niso enostavne, zato naj komisija dela po metodologiji, ki naj jo pripravijo strokovni delavci^ Mercator-lnterne banke. Ob tako^ tekočem spreminjanju planskih aktov bo komisiji ta še kako potrebna, če bo hotela utemeljevati vse naložbene programe po enakih merilih in ne zgolj po načelu »zamenjam hišo za zapravljivčka«. Že javna obravnava predloga sporazuma o združevanju sredstev skupne porabe je pokazala, da ni prave pripravljenosti za sprejem tega akta. Organizacije bodo do sredstev za regres za letni dopust prišle skozi druga vrata. Res, da bo trkanje nanje malo dražje, ker bodo to posojila v obliki sredstev za osebne dohodke, vendar pa bo primerna 10 % obrestna mera izravnala tudi ta negativni učinek drugačne odločitve. Iz naslova tako dodeljenih posojil bo dohodek Mercator-lnterne banke, ki ga razdeli svojim članicam, nekoliko nižji, vendar lažje pogrešljiv kot neposredno združevanje sredstev skupne porabe. Solidarnost je torej prišla tudi skozi druga vrata, ne sicer ozaljšana s sindikalnim besednjakom, vendar poglavitno, da je. Razporejanje skupnega prihodka med organizacijami na debelo in organizacijami na drobno po stopnjah, izračunanih na podlagi zaključnih računov udeleženk, je vsako leto trd oreh. Dokončne in akontacijske stopnje morajo biti uveljavljene na podlagi sporazuma, najsi bo ta dober ali slab. Nekajkratne pobude za spremembo tega akta so se končale pri nekaj let enakem besedilu sporazuma. Bo s pobudo, ki jo je za spremembo tega akta sprejel delavski svet, kaj bolje? Saj je »kup na up« še vedno navada trgovcev? O nagrajencih sozda je odločeno. Odbor za podelitev nagrade je imel težko nalogo. Na preizkušnji so bili ne samo pravilnik o nagradah in metodologija za ugotavljanje primernosti, temveč tudi vest, poštenje in strokovna razgledanost vsakega od članov odbora. Odbor si je v svojem delu moral sam postaviti nekaj pravil igre, da je lahko opravil izbiro kandidatov, ki jih je predlagal v potrditev delavskemu svetu sozda. Delavski svet je soglašal z vsemi njegovimi predlogi, prav tako pa tudi z utemeljitvami zanje. Slovesna podelitev nagrad sozda bo 21. junija v Kranju, ob dnevu Mercatorja, na skupnem zasedanju delavskega in poslovodnega sveta SOZD in koordinacijskega odbora sindikata SOZD. Letos prvič dan Mercatorja Ko smo razmišljali o organizaciji poletne MERCATORIA-DE, smo ugotovili, da je samo športno srečanje delavcev in združenih kmetov preraslo svoj namen, zato smo se odločili, da se letošnje leto spoprimemo z novim načinom organizacije srečanja vseh delavcev in združenih kmetov sozda MER-CATOR-KIT. Tako bo 21. junija v KRANJU DAN MERCATORJA, na katerega ste vabljeni vsi delavci in združeni kmetje, zaposleni v SOZD MERCATOR-KIT, s svojimi družinskimi člani. Uvodni del DNEVA MERCAtORJA se bo pričel ob 14. uri in se bo nadaljeval z družabnim srečanjem. Kljub temu vabimo vse, da si že v dopoldanskem času ogledajo zaključna srečanja športnikov na 9. MERCATORIADI. L____________ Bliža se Mercatoriada Kot je bilo razvidno že iz razpisa 9. poletnih Jger delavcev in Združenih kmetov sozda MERCATOR-KIT, bodo letošnje igre 7. in 41 ■ Junija v Kranju, pod pokroviteljstvom M-KŽK Gorenjske. 7; junija bodo tekmovanja v vseh kolektivnih panogah, 21. junija " polfinalne zaključne tekme ter' tekmovanja v posamičnih pa-(plavanju, krosu, kolesarstvu). Mercatorjevci na PST Vsako leto organiziramo pohod Po poteh partizanske Ljubljane. Tako tudi letos. Okoli 120 delavcev iz ozdov našega sozda se je skupaj z družinskimi člani zbralo na startu v Fužinah, odkoder so krenili po Poti spominov in tovarištva. Kljub temu, da je bilo udeležencev polovica manj kot prijav, je bila skupina z rdečimi kapami in belo-rdečo zastavo, ki jo je nosil športni referent Jure Jež, zelo opazna. Bila je med večjimi organiziranimi skupinami pohodnikov, kajti tudi v drugih kolektivih so zaradi radioaktivnega sevanja množično odstopali od prijav. Omenimo še, da so priprave na pohod potekale v okviru KORŠ-a, pokrovitelj pa je bil Koordinacijski odbor sindikata na ravni sestavljene organizacije. Foto: Andrej Dvoršak SKLEPI, sprejeti na 10 i IJI [gf 1 [fo 1 o RAZVcuo j KMETIJSTVA j 0 ^42-VQj / KK — prilagajanje proizvodnje trgu, — skrb za uravnotežen trg, — zagotovitev dohodka kmetom. Najpomembnejša kmetijska panoga je govedoreja, ki v skupni vrednosti kmetijske proizvodnje predstavlja 53 %, od tega mleko skoraj tretjino (32%) in meso petino (21%). Razvoj govedoreje načrtujejo predvsem z vidika smotrne rabe naravnih virov in ohranjanja naravnega ravnovesja med rastlinsko in živinorejsko proizvodnjo. Edino možnost za gospodarno govedorejo vidijo v visokih pridelkih kakovostne krme, ki jo pridelajo na lastnem obratu ter kombinirani pasmi govedi, ki je sposobna zaužiti velike količine voluminozne krme za pridelavo mleka in mesa. Švicarji redijo štiri pasme govedi, vendar prevladujeta simentalska pasma s 43 % vsega staleža in rjava s 40,5 %. Ker je bil naš obisk namenjen prav razstavi rjavega goveda, nekoliko več o tej pasmi: strnjeno rejsko območje živine rjave pasme je v alpskem svetu — v Švici, južni Nemčiji, v Avstriji in Italiji, v Jugoslaviji in v Franciji - torej v goratem travniškem svetu dežel srednje Evrope, od koder so jo izvažali še v druge dežele Evrope in na druge celine. Sedaj jo redijo v 40 deželah. Razširjena je tudi v severni, srednji in južni Ameriki, v deželah Afrike in Azije, v Avstraliji in Novi Zelandiji. . Že leta 1887 so v Švici ustanovili prvo zadrugo rejcev rjave živine, leta 1897 pa je že nastala švicarska zveza rejcev rjave pasme, ki deluje še danes. Pozneje so po švicarskem zgledu ustanavljali rejske organizacije za rjavo pasmo tudi v drugih deželah, Že pred letom 1900 so rjavo pasmo iz Švice uvozili v Združene države Amerike in tam razvili ameriško rjavo pasmo. Danes mnoge evropske države oplemenjujejo svoje govedo z biki ameriške pasme. Ker so izkušnje pokazale, da je rjava pasma zelo primerna za razvoj in napredek govedoreje v skromnih razmerah, ni čudno, da smo že v začetku tega stoletja začeli uvajati to govedo tudi k nam. Danes v Jugoslaviji delež rjave pasme predstavlja 6 % skupnega staleža govedi, vendar pa v Sloveniji 35 %, v Makedoniji 10 %, v ostalih republikah pa manj. Pri nas je reja te pasme razširjena po kraškem hribovitem svetu, od zahodne do vzhodne meje. V Sloveniji v resnici predstavlja podaljšanje posameznih območij iz Avstrije in Italije. Njena razširjenost sega na istrski polotok, gorato pokrajino Gorskega Kotarja in Liko. V ostale predele se je širila pozneje in v manjšem obsegu, kjer so plemenske telice kupovali v Avstriji, Nemčiji in pozneje tudi v Sloveniji. Dežele, članice združenja rejcev rjave govedi, navajajo kot najbolj pomembni gospodarski lastnosti rjave pasme visoko mlečnost in prirejo mesa. Za rejski cilj so si zastavile povprečno mlečnost 6000 kg mleka na kravo na leto s 4 % tolšče in 3,5 % beljakovin. Odstotek beljakovin v mleku je pri rjavi pasmi visok v primerjavi z drugimi pasmami. V primerjavi s črnobelo pasmo ima mleko rjave pasme za 0,2 do 0,3 % večjo vsebnost beljakovin. Nekatere dežele načrtno opleme-njajo rjavo pasmo z ameriško rjavo, kar je pripomoglo k hitremu zvišanju mlečnosti krav in zvišanju mlečnosti prvesnic. To so začeli načrtno pospeševati v drugi polovici šestdesetih let in tako ravnamo tudi v Sloveniji. Na ta način je postala rjava pasma z izboljšano zmogljivostjo za mlečnost pomembna za intenzivno rejo in pridelavo mleka na kmetijah v travniških in hribovitih predelih. Z nenehnim izboljševanjem rejskih razmer in tudi z oplenjanjem z ameriško rjavo pasmo se je v zadnjem desetletju v vseh deželah članicah evropskega združenja rejcev močno povečala mlečnost krav, ješčnost, velikost ter skupna prireja mesa. Krave so težke od 600 do 700 kg, odrasli biki pa 1000 do 1200 kilogramov. Zmanjšal se je delež težkih telitev, manj je izgub pri teletih. Oplemenje-ne krave imajo bolj sorazmerno, obsežno in dobro pripeto vime s pravilnimi seski in boljšo molznostjo in mlečno vztrajnostjo. Ker so živali v novem tipu sposobne konzumirati velike količine voluminozne krme, predstavlja v Švici v poletni sezoni paša oz. zelena krma pretežni del obroka, pozimi pa travna silaža, kakovostno seno ter pri proizvodnji nad 15 oziroma 18 kg mleka na dan dodatek močne krme (največkrat zmešane doma) z dokupljenim beljakovinskim krmilom. Obrobne travne površine izrabljajo s pašo plemenskih telic in bikcev za pitanje. Pri pitanju dosegajo dnevni prirast 800 do 1200 g, njihov cilj pa je 1200 do 1300 g dnevno, pri čemer naj bi Nadaljevanje na 10. strani 10. stran Ukrepi M-Ljubljanskih mlekarn po jedrski katastrofi Metod Kopitar Največ težav s krmo M-Ljubljanske mlekarne, tozd Posestva, imajo svoje govedorejske obrate v občinah Grosuplje, Vič-Rudnik in Vrhnika. Po informaciji o povečani radiaciji na območju Slovenije kot posledici jedrske katastrofe v Černobilu, je veterinarska služba Veterinarske obratne ambulante že 30. aprila zahtevala prepoved paše vseh proizvodnih živali na vseh obratih tozda. Iz M-Kmetijske zadruge Krka, Novo mesto Ing. Brigita Rifelj — vodja aktivov žena zadružnic Delo aktivov žena zadružnic Žene zadružnice so organizirane v štirih TZO Mercator-Kmetij-ske zadruge, Krka in sicer v TZO »Polje« Šentjernej; TZO »Agro-oskrba« Škocjan; TZO »Suha Krajina« Žužemberk in TZO »Kmetovalec« Novo mesto. Arhiv žena zadružnic v TZO vodi predsednica, delo med aktivi pa usklajuje vodja aktivov žena zadružnic. Kako se izvaja ta sklep je preverila komisija, v kateri so bili direktor tozda, tehnolog in veterinarji, že 1. maja med 3. in 6. uro zjutraj. Ugotovili so, da so upravniki in delovodje dosledno izvajali navodila in na pašnikih tozda Posestva ni bilo nobene proizvodne živali. Istočasno so ugotovili, da na nekaterih posestvih nimajo več dovolj zalog silaže in druge krme ter da so živali na obratih Boštanj in Brvarce, ki so se pasle že od 22. oziroma 26. aprila, sumljive ter da je zato potrebno preprečiti oddajo in mešanje mleka teh dveh obratov z drugimi. Mleko naj se odda v predelavo za sir Mlekarni Kočevje. Istočasno so se dogovorili, da To vsakoletno majsko srečanje članov in delavcev novomeške kmetijske zadruge je namenjeno medsebojnemu spoznavanju in utrjevanju kolektivnih in prijateljskih vezi. Sindikalna konferenca zadruge je za pripravo srečanja ime- kontaminirane živali zaradi pomanjkanja krme še naprej puste na paši, medtem ko so ukrep prepovedi na obratih Gmajnica, Bokale in Verda, kjer se letos živina še ni pasla, še naprej dosledno izvajali. Te ukrepe so potrdile kot ustrezne tudi republiške in občinske službe ter organi. Vsi ukrepi, ki jih je predlagalo vodstvo tozda skupaj z veterinarsko in tehnološko službo, so temeljili na dosežkih stroke in znanosti, pri čemer so upoštevali posebnosti posameznih posestev. Najvišja ugotovljena radia-ktivnost mleka In mesa, oddanega z obratov Bokale, Gmajni- novala pripravljalni odbor. Najprej bo na vrsti kulturni spored, športne igre in tekmovanja, podelitev priznanj in nagrad za 10, 20, in 30-ietno delo, noto pa je organizirana zabava, kjer bodo udeležence postregli s specialitetami naših mesarjev in Nove brazde ce in Verda, ves čas do 8. maja ni presegla vrednosti 32 bec-guerelov, da so bili vsi ti proizvodi primerni za prehrano. Dobra povezava in sodelovanje tozda Posestva s štabi civilne zaščite in drugimi službami v občinah in republiki so omogočili tudi dobro obveščenost. Ta je bi-i la še posebej pomembna zato, ker so ljudje videli pasoče se živali na posestvu Bostanj in Brvace, niso pa vedeli za ukrepe, ki so to pašo ne samo opravičevali, temveč celo narekovali. Bilo je nemalo vprašanj v zvezi s pašo in vsakdo je dobil zahtevano pojasnilo. Informativna služba je vsakomur pojasnila, da so: »tozd Posestva s pravočasnimi ukrepi in strokovno triažo objektov, živali in zalog krme zagotavljala, tudi za daljši čas, proizvodnjo neoporečnega mleka in mesa in za ta čas tudi nadzorovano in ločeno predelavo v sire vsega mleka tistih živali, ki so letos že bile na oaši in ki s pašo nadaljujejo.« Obiskovalci prireditve bodo lep popoldanski dan lahko izkoristili tudi za ogled znamenitosti pokrajine pod Gorjanci, ob slikoviti Krki, znamenitega kartuzijanskega samostana v Pleterjah, bljižnje Kostanjevice in dosežkov v kmetijski pridelavi najuspešnejše temeljne zadružne organizaci-je«Polje« Šentjernej. Vabimo vas, da nas obiščete! Žene zadružnice so najbolj delovne v zimskem času, ko je na kmetijah največ časa za izobraževanje. Program aktivov je sestavljen iz izobraževalnega dela, strokovne ekskurzije, ogleda predstav v SNG Drama in Opera v Ljubljani in sodelovanja na razstavah kmečkih jedi. V letu 1986 so si žene zadružnice ogledali igro Toneta Partljiča Moj ata — socialistični kulak in operno predstavo G.Verdija, Traviato. Tudi izobraževalni program smo že izpolnili. Poslušale smo zdravstveno predavanje o bolečinah v križu oz. hrbtenici. Organizirano je bilo osem kuharskih tečajev v krajih Dolž, Škocjan, Dolenjske Toplice, Novo mesto, Šentjernej, Šmarjeta in dva v Mirni peči ter trije tečaji šivanja in krojenja v krajih Mirna peč, Šentjernej in Škocjan. Zanimanje in udeležba na tečajih in predavanjih sta velika. Vsako leto organiziramo v maju enodnevne izlete po Sloveniji. Žene pustijo za en dan skrbi in delo doma ter se odpeljejo v različne kraje. Letos nas je pot vodila na Plitvička jezera, na morje v Portorož in Škofjo Loko. Ogledale smo si cistercijanski samostan v Stični, šle z vodičem po Ljubljani, si ogledale Škofjo Loko, proizvodne prostore tovarne Beti v Metliki, rojstno hišo Ivana Cankarja na Vrhniki, hotelsko naselje Bernardin, kobilarno v Lipici, predvsem pa napredne kmetije na obiskanih področjih ter agromelioracijske predele. Udeleženk na teh izletih je bilo letos za devet avtobusov. Pri planiranju majskih izletov predvsem upoštevamo želje žena. Vedno odhajajo domov z nasmehom in pesmijo. Svoje delo prikažejo žene s kmečkimi specialitetami na raznih razstavah jedi in kmečkih praznikih. Letos sodelujemo konec maja v Šentjerneju na dnevu zadruge, septembra pa na državnem tekmovanju v oranju. Z ene od razstav kmečkih dobrot. Fotoarhiv aktiva žena v M-KZ Krka Program financirajo predvsem žene same. Nekaj sredstev dobijo iz občinskega sklada za intervencije v kmetijstvu, nekaj prispevajo TZO, nekaj naberejo s prodajo na kmečkih praznikih in razstavah. Vsaka članica plača tudi simbolično članarino. Najbolj delaven aktiv z največ članicami je aktiv žena zadružnic TZO »Polje« Šentjernej, ki ga vodi Jožica Kastelic s Pristave. Z delom aktivov mislimo v tem obsegu nadaljevati in ga razširiti, vendar pa ostanejo nekatere želje zaradi zunanjih težav trenutno še neuresničljive. Iz M-Kmetijske zadruge Krka, Novo mesto Jože Kirm Dan zadružnikov bo /etos v Šentjerneju Tradicionalni dan zadružnih delavcev in zadružnih kmetov bo letos v soboto, 31. maja popoldne na prostoru kluba za konjski šport v Šentjerneju. Nadaljevanje z 9. strani dosegli še dobro klavnost in klavno kakovost. Tako v hribovitih travniških predelih postaja prireja mleka vse pomembnejša. Ob letošnji razstavi v Švici, na kateri je bilo več ko 400 govedi — krav v različnih laktacijah, plemenskih telic in mladih pitanih živali, smo lahko ponovno ugotavljali, da so Švicarji z vztrajnim izborom uspeli doseči pri rjavi pasmi načrtovani rejski cilj: kombinirano pasmo s poudarkom na mleku. Ob našem obisku razstave rjave govedi v Zugu smo obiskali tudi sedež rejske zveze za rjavo govedo. Ogledali smo si središče za računalniško obdelavo podatkov iz nadzora proizvodnje in rodovniške podatke. Center v Zugu je telefonično povezan z računalniškim središčem v Zu-ruchu. Obšli smo tudi laboratorije za analizo mleka, kjer letno analizirajo več ko dva milijona vzorcev nadzorovanih krav rjave pasme glede na vsebnost mlečne masti, beljakovin in. sladkorja. Še nekaj podatkov o simentalski pasmi: kot je že uvodoma povedano, je simentalska pasma v Švici po sta-ležu živali najpomembnejša goveja pasma. Glede na njene lastnosti — kombinirane mesno-mlečne pasme — so do leta 1960 močno zaostajali v mlečnosti. V zadnjih 25 letih pa so dosegli pomemben napredek. Za rejski cilj so si postavili: obdržati mesnatost in osnovo, izboljšati pa mlečnost, lastnosti vimena in sposobnost za konzumacijo krme. Začeli so z umetnim osemenjevanjem in ople-menjanjem z rdeče-belo holstajn fri-zijsko pasmo. Dosegli so obojestranski uspeh. Samo v zadnjih desetih letih so izboljšali mlečnost na kravo za 1016 kg na leto. V letu 1984/1985 so pri kravah v kontroli (181.867 krav) dosegli povprečno proizvodnjo 5382 kg mleka na kravo z 4,02 % mlečne masti in 3,25 % beljakovin. Pri tem pa ni zanemarljiv podatek, da nižinske kmetije dosegajo povprečje nad 6000 kg mleka na kravo letno, kar pa zaradi kontingentirane proizvodnje povzroča dodatne probleme. Križanke z rdeče-belo holstajn fri-zijsko pasmo po mlečnosti presegajo čiste simentalke za blizu 600 kg mleka na kravo na leto. 70 % rodovniških krav je križank z 40 % deležem krvi rdeče-bele holstajn frizijske pasme. Strokovnjaki ocenjujejo, da njihovemu rejskemu cilju — glede na proizvodnjo in tip živali — ustrezajo krave z do 50 % deležem RHF krvi. OBISK NA KMETIJAH O doseženih rejskih ciljih pri simentalskem govedu smo se prepričali z obiskom na dveh kmetijah, ki redita simentalsko pasmo krav. Kmetija Streit v Ustru redi na 40 ha kmetijskih površin 45 krav simentalske pasme v starem tipu. Krave so velikega okvirja in težke 700 ali celo 800 kg. To je ena večjih kmetij, ki ima le 15 ha lastnih površin, ostalih 25 ha ima v najemu. 24 ha (60 %) površin uporablja za pridelovanje krme, na ostalih 16 ha pa pridelujejo poljske kulture. Pri kravah dosegajo letno povprečno proizvodnjo 6.038 kg mleka s 4 % tolšče in 3,5 % beljakovin. Do 18 kilogramov mleka na dan krmijo krave le z osnovno (voluminozno) krmo, ki se sestoji iz veliko sena (12 kg SS), travne in koruzne silaže. Pri proizvodnji nad 18 kg mleka na dan dokrmljujejo z močno krmo, pri proizvodnji 25 kg na dan pa močno krmo še povečajo ustrezno hranilnim snovem iz 3 kg sena, ki ga odvzamejo iz obroka. Na leto lastnik proda od 240.000 do 250.000 kg mleka. Pridelano mleko je po higieni zelo kakovostno. Telice za remont vzreja kmet sam, telijo pa pri 30 mesecih starosti. Po rejskem načrtu mora osemenjevati 1/3 krav z mledi biki, 1/3 krav z elitnimi biki, 1/3 pa po svoji presoji. Kmet vzreja teleta intenzivno z mlekom do 6. meseca starosti. Na travnih površinah predelano seno je kakovostno, površine intenzivno gnoji na podlagi analiz zemlje. Druga kmetija, v vasi Horstetten pri Muhlhemu, ki leži na nadmorski višini 550 m, je poljedelsko-živinorej-ska. Na 25 ha kmetijske zemlje kmet redi 20 krav in 28 glav mlade plemenske živine. Na 15 ha travnikov in pašnikov prideluje ob paši še kakovostno seno, 3,5 ha namenja krušnim žitom, ostale površine pa služijo za' pridobivanje krmnih žit in drugih krmnih kultur. Krave so križanke z rdeče-belo holstajn frizijsko pasmo. Letno pridela 7.500 kg mleka na kravo s 4 % tolšče in 3,3 % beljakovin. V čredi 20 krav nam je kmet posebej pokazal tri krave z 8.900, 10.000 in 11.000 kg mleka na leto in 3,9 % tolšče. OBISK KMETIJSKIH ŠOL Da bi štiridnevno potovanje strokovno kar najbolj izkoristili, smo že prvi dan naše poti po Avstriji obiskali nižjo kmetijsko šolo Rotholz v Ziller-tallu. Šola, ki je bila ustanovljena že leta 1878, ima tudi svoje posestvo, veliko 100 ha (50 ha gozda, 30 ha travnikov in 20 ha njiv in vrtov) in 150 glav govedi rjave in lisaste pasme, kar omogoča učencem, da opravijo tam tudi obsežen del praktičnega pouka. Šolo, ki ima dve —in triletni izobraževalni program, večinoma obiskujejo kmečki otroci, seveda tisti, ki nameravajo gospodariti doma na kmetiji- To je splošna kmetijska šola, za katero je potrebna končana osnovna šola. Pouk poteka od oktobra do konca aprila, trenutno pa je vpisanih 230 učencev. Velik poudarek je na praktičnem pouku. Učenci imajo tedensko 9 ur obvezne delovne prakse; pri tem ima velik pomen učenje veščin in ročnih spretnosti, ki so potrebne na kmetiji. Ko končajo to šolo, se absolventi lahko vpišejo v štiriletno kmetijsko-tehniško šolo, vendar to storijo letno le dva do trije učenci. Posebnost te šole pa je to, da absolventi po štirih letih prakse opravijo dopolnilni tečaj kot prvi pogoj za opravljanje mojstrskega izpita. Po uspešno opravljenem izpitu so mojstri in lahko na svojem posestvu sprejmejo vajence. Šola tesno sodeluje z Univerzo kmetijskih znanosti na Dunaju, ki opravlja različne poskuse za potrebe njenega znanstveno raziskovalnega dela. Tako že 5 let proučujejo sposobnost zaužitja suhe snovi pri kravah lisaste pasme in križankah, lisaste pasme z rdeče-belo holstajn fri-zijsko. Ugotovili so pomembno večjo sposobnost porabe suhe snovi pri križankah. Šolo obiskujejo večinoma fantje, saj je v rednem progamu od 230 vpisanih učencev le 6 deklet, in še od tega dve iz Kenije. Kmečka dekleta z zanimanjem obiskujejo gospodinjske tečaje. Šola prireja izobraževalne tečaje tudi za druge stroke, npr. lovce, gozdarje itd. KMETIJSKA ŠOLA STRICKHOF PRI LINDAUU Druga kmetijska šola, ki smo jo obiskali, je kantonalna kmetijska šola Strickhof. To je najstarejša švicarska kmetijska šola. Ustanovljena je bila leta 1853 v Zurihu, vendar so jo morali pozneje, zaradi širitve mesta, preseliti v Lindau. Tudi ta šola ima za potrebe obvezne prakse svoje posestvo — 84 ha, nekaj ha gozdov, krave rjave pasme in križanke z ameriško rjavo pasmo. Tako kot šola v Rotholzu v Avstriji, tudi ta razvija dva programa izobraževanja: poklicno in strokovno. Pogoj za poklicno izobraževanje je dve leti vajenske dobe,od tega eno leto obvezno na tuji kmetiji, kjer ima kmet — gospodar kmetije mojstrski izpit. Šolanje obsega. 380 ur in se zaključi z mojstrskim izpitom. Nadaljevanje te šole je zimska strokovna šola, ki traja dve sezoni po 17 tednov. Po drugem letu slušatelji opravijo izpit iz usposobljenosti za kmetovanje. Če se želijo absolventi strokovne šole nadalje šolati za kmetijskega tehnika, morajo opraviti poprej 10— do 12— tedensko pripravljalno šolanje, nato pa še šest semestrov rednega šolanja. Posebnost te šole je njena tesna povezanost s kmetijami. Učitelji strokovnih predmetov morajo sodelovati v svetovalno pospeševalnem delu oziroma z neposredno prakso. Ob našem kratkem obisku v Švici in Avstriji lahko sklenemo naslednje: Tudi žival z genetsko najvišjimi sposobnostmi je lahko obsojena na neuspeh, če ji rejec ne zagotovi najprimernejše oskrbe in krmljenja. To lahko nudi samo rejec z ustreznim znanjem in motivacijo. Kako velik poudarek daje Švica prav izobraževanju kmetov in kakšno je zanimanje njih samih, da bi dosegli določeno znanje ter sprejemljivost za prenos višjih oblik znanja v njihovo gospodarjenje, se je kazalo tako na obisku kmetij in kmetijskih šol kakor na samih razstavljenih živalih. Vendar je to le eden od pomembnih dejavnikov, ki je prispeval k dosežkom švicarske govedoreje. Zasebnika sta zadovoljna Stane Jesenovec Mercatorjevca naposodo Lani smo v našem glasilu dvakrat opozorili na stik Mercatorja oziroma njegovih nižjih organizacijskih enot z zasebniki. Prvič smo opisali hotenja Marjete Susman, da bi okrepčevalnica »Brunarica« na Rakitni iz tozda Savica spet postala jedro turizma na tej priljubljeni planoti. Drugič pa smo omenjali Mercator v povezavi s trgovino v vasi Jezero pri Podpeči, ki jo je prevzel trgovec Albin Štih. Pred dnevi smo obiskati Marjeto in Albina in skušli oceniti, kako sta videti njuna lokala sedaj, ter kaj ju veseli, kaj pa duši pri gostin-sko-turističnem oziroma trgovskem delu. Priznati moramo, da smo bili že pri prvem stiku z njima zadovoljni z videzom prostorov, s katerimi gospodarita eno leto. Pa se ustavite z nami na Rakitni! Marjetin mož, od nedavna tudi »V tem letu sem opravila tudi gostinski tečaj, tako da s primemo postrežbo pijače in jedi - v času odstrela ob koncu tedna tudi lovskih -lahko zadovoljim vse goste,« je s precejšnjo mero samozavesti dejala Marjeta Susman. Foto: Stane Jesenovec se vse pogosteje odločajo, da bodo preživele na prostem ali v hišici prijetno popoldne ali večer. Zadovoljna sem s sodelovanjem s krajani, prav posebno pa še z lovci in ribiči,« je razkrila nekaj »LJudje Imajo posebno radi 2.500 gramske hlebce domačega vrhniškega kruha,« je Izluščil posebnost ponudbe trgovec iz Jezera Albin Stih. Foto: Stane Jesenovec Okrepčevalnico »Brunarica« na Rakitni ml je pred dobrim letom razkazal Bine Otorepec iz M-Rožnik, TOZD Savica. Ko sem ga obiskal pred dnevi In mu »poročal« o izgledu tega lokala, je bil vesel, da so dobili tako marljivo najemnico. Foto: Stane Jesenovec delavec v samostojnem osebnem delu Peter Janša — Susman, je hotel z zidarjem urediti hišico za godbenike ob plesni ploščadi nad jezerom. »Ljudje iz bližnje in daljne okolice zelo radi pridejo ob koncu tedna na plese pri naši brunarici. Pravijo, da jim je posebno všeč to, ker naši muzikantje igrajo predvsem domače viže,« je hitel utemeljevati potekajoče opravilo Peter. Ni pa pozabil dodati: »Glejte, spet so tu gugalnice, čolni na nožni pogon, balinišče in še nekatere razvedrilne naprave.« Potem smo vstopili v »Brunarico.« Vetrolov, lesene pregrade pri sedežih na levi strani okrepčevalnice in litoželezni kamin so kot novinci v prostoru dokazovali, da si Marjeta resnično prizadeva, da bi lahko z delom prepričala tozd Savico, da je petletna najemna pogodba prekratka in bi jo veljalo po trajanju vsaj podvojiti. »Sami lahko vidite, da se je marsikaj spremenilo v »Brunarici« in njeni okolici. Te izboljšave so seveda všeč občanom in stalnim gostom pa tudi skupinam, ki poslovnih značilnosti podjetna obrtnica. Kljub temu, da je nekoliko že očarana s svojim turistično — gostinskim poslanstvom v tej enkratni rakitniški pokrajini, snuje že nove načrte. Nekatere nam je celo zaupala: »S člani turističnega društva in ribiči namenjamo trenutno največjo skrb jezeru. Če - bo vse potekalo tako, kot smo se dogovorili, bo imelo konec maja čisto dno. To pomeni, da bo globje tudi za dva metra. Očiščeno bo še bolj mikavno za sprehajalce po obali, za nočno plovbo s pomočjo javne razsvetljave, še posebno pa za ribiče, saj je v jezero obilo postrvi, klenov, ščuk, krapov in zlatic. V okrepčevalnici prodajamo tudi ribiške karte.« Rakitničanka Marjeta se pripravlja celo na prvo srečanje ljudskih harmonikarjev iz Ljubljane in njene širše okolice. Če znate dobro vleči pisani meh »frajtonarice« in če imate pestro zakladnico ljudskih viž, ne pozabite to sporočiti Marjeti Susman, Rakitna 46, 61352 Preserje. Nezadovoljni z delom SCT in njenimi kooperanti Andrej Dvoršak M-Emba bo dobila novo skladišče Mercator-Emba na Slovenčevi cesti v Ljubljani je imela, tako kot vsi ostali proizvodni obrati ob njej, ravno streho. V naših podnebnih razmerah pa takšne strehe prej ali slej popuste pred vodo in Embina ni bila izjema. Zato so se odločili, da jo popravijo oziroma poiščejo ustreznejšo rešitev, s katero bi poleg »suhega stropa« pridobili še skladiščne prostore. Mercatorjev mozaik »Še vedno sem obdržal za krajane ter podkrimske popotnike in rakiške vikendaše ugoden delovni čas: od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah do 13. ure ter ob nedeljah med 11. in 16. uro,« je opozoril na prvo značilnost trgovec Albin. Predvsem za nedeljski delovni čas so mu številni hvaležni, saj pogosto reši lakote, predvsem pa žeje krajane, ki so imeli v soboto pri hiši delavce in mnoge izletnike. »Vse blago, razen vrhniškega kruha, mi pripeljejo iz Mercatorjevega Blagovnega centra. Kot lahko vidite, je ponudba resnično bogata. Včasih mislim, da celo preobsežna. A kupcev je veliko in vse prodamo od dobave do dobave. Mislim, da je moja trgovina vabljiva tudi zaradi tega, ker so kupci ugotovili, da imamo vedno sveža živila,« je razpredal o uspehu sogovornik in dodal: »Pri delu mi pomagata žena in hčerka. Če sta lani negodovali zaradi moje odločitve, da postanem zasebni trgovec, sta sedaj zadovoljni in razumeta mojo željo, da bi, če bi bilo potrebno, prevzel še eno ali dve vaški trgovinici.« Načrt za izvedbo je pripravila Investa, nadzor pa je bil zaupan M-Tehni. Z gradbenimi deli so začeli lani avgusta, končana pa naj bi bila, vsaj tako piše v pogodbi, do 1. decembra istega leta! Danes, z več kot polletno zamudo, se končno bliža dan otvoritve, ki bo sovpadal s 30-letnico delovanja te organizacije. Pogodbo o gradnji, ki so jo pomagale pripraviti ustrezne službe M-IB in Dušan Flajs (omeniti jih velja, ker je bila pogodba dobro sestavljena v korist naročnika!) so sklenili z SCT. Vrednost del je po pogodbi bila okoli 100 milijonov dinarjev. M-Emba je polovico plačala vnaprej ter si tako zagotovila material po cenah iz časa podpisa pogodbe, kar pomeni, da investicija kljub zamudam, za katere je kriv izvajalec s kooperanti, za Embo ne bo pomenila dodatnih podražitev. Izvajalec del je bila SCT s kooperantoma Klemos Lenart in Termiko Ljubljana. Ta dva sta tudi največja krivca za polletno zamudo in ogromno škodo. Gradbinci so sredi lanskega poletja odprli »streho«, ki pa pred zimo ni bila pokrita in v tovarno je pozimi curljala voda. To pa še ni bil konec gradbenih dogodivščin M-Embe. Izvajalci gradbenih del kljub številnim opozorilom Embe niso postavili lovilcev snega in sneg, ki je padal z nedokončane strehe, je razbil napušč nad »rampami«. Škode je nad pet milijonov dinarjev, ki jih bo plačala SCT, oziroma njeni nesolidni soizvajalci. Istočasno s skladiščem, v katerem bodo hranili embalažo za Benko-granulate in sladke prelive, so v Embi dvignili obe triton-ski dvigali do novih prostorov ter na dvorišču uredili površine za rekreacijo, ki jih bodo poleg delavcev lahko uporabljali tudi nji-- hovi družinski člani in poslovni partnerji. Pri investiciji so sodelovale članice sozda s 26 odstotki (združena sredstva). V novo streho in skladišče je med drugim vgrajenih 80 ton jeklenih konstrukcij in TRIMO-sendvič plošče, ki pokrivajo 2.500 kvadratnih metrov uporabnih površin, od katerih jih bo okoli 1.500 kvadratnih metrov namenjenih skladiščnim prostorom. Pokušina Mercatorjeve živilske industrije Cvetka Debelak, TOZD Jelka Ribnica Pri ponudbi pomemben tudi estetski videz V četrtek, 20. marca je bil dan Mercatorja tudi v Ribnici. Uspeh je bil popoln, zaradi spretnih rok in sposobnih izvajalcev pokušine. Na pokušini, ki je bila prvič v našem kraju, so imeli potrošniki priložnost spoznati najnovejše dosežke na področju prehrambene industrije. S široke mize pripravljenih prigrizkov so poskušali proizvode Mercator-Pekarne Grosuplje, ki je spekla francoski kruh. Z delikatesnim namazom, s hrenom in s papriko, ki ju je ponudila naša M-Eta Kamnik, smo ga obložili še z mesnimi izdelki naše tovarne iz Postojne. Odlični so bili izdelki proizvajalcev z Gorenjske. Poslali so jih Mesoizdelki iz Škof- je Loke, in sicer gorenjsko zaseko, domačo klobaso, vikend in loško salamo. Mesna industrija iz Ljubljane je ponudila jetrno pašteto ter sirovo in bohinjsko klobaso. Za dekoracijo prigrizkov sta služili kisla kumarica in rezana paprika iz Ete. Precej novosti pri pokušini so pokazale M-Lju-bljanske mlekarne s pestro izbiro sirnih namazov. Za posladek je poskrbel Mer-cator-Konditor, ki je vsem že dobro znan. Spretne roke in domišljija so ustvarile obložen biskvit, prelit s Sladkim grehom. »Prav nič ga ni bilo greh pojesti,« so menili pokuševalci. Nedvomno smo s to prireditvijo pokazali naša hotenja — doseganje bolj kakovostne in pestre ponudbe. Vsi prisotni so imeli priložnost spoznati, da je pri ponudbi pomembna estetska dekoracija ponujenih izdelkov, pri čemer mora biti trgovec spreten, iznajdljiv in poznati posebnosti in prvenstveno kakovosti posameznih izdelkov. Pred degustacijo smo se založili z vsemi izdelki Mercatorjeve prehrambene industrije, ki je bila zastopana na pokušini. Marsikateri obiskovalec je po poskušini kupil izdelke v prodaji in upamo, da bo še nadalje ostal naš zvest potrošnik. Poslovni uspeh Edita Žiberna M-Nanos v prvem četrtletju Leto 1986 je prvo leto novega srednjeročnega obdobja. Splošni neugodni pogoji poslovanja z visoko obrestno mero se nadaljujejo tudi v letošnjem letu, inflacija pa bo dosegla najvišjo rast v zadnjih letih. Možnosti oblikovanja cen so v letošnjem letu v primerjavi s pretekli in predpreteklim nekoliko širše, vendar le v trgovini na debelo in drobno z živili, ne pa z neživi!!. To povzroča, da se povprečni odstotek dosežene čiste razlike v ceni na ravni delovne organizacije ni povečal v primerjavi s preteklim primerjalnim obdobjem. Doseženi rezultati poslovanja DO Nanos in TOZD v njenem sestavu so v prvem trimesečju 1986 v skladu s planiranim. To pomeni, da nadaljujemo tudi v letošnjem letu z ukrepanjem za izboljšanje storilnosti, gospodarnosti in donosnosti. Če upoštevamo objavlene rasti cen za prvo trimesečje 1986 za trgovino na debelo in drobno (okrog 80 %), je fizični obseg prodaje trgovskega blaga v DO večji kot v preteklem primerjalnem obdobju za 17 %. Nekoliko hitreje od prodaje je naraščal dohodek, ki se je zvišal realno za dobrih 23 %, na zaposlenega pa , zaradi 2,6 % zvišanega števila zaposlenih po urah, za 20 %. Čisti materialni stroški so naraščali v trgovinskih tpzdih 8,8 % počasneje od rasticelotnegadohodka, drugi stroški poslovanja pa za 10 %, ker so zaostajale obresti za posojila za obratna sredstva za skoraj 17 %. Vse to je vplivalo na izboljšanje gospodarnosti poslovanja oz. povečanje celotnega prihodka v primerjavi s porabljenimi sredstvi. Donosnot poslovanja se je v prvem trimesečju 1986 izboljšala v primerjavi s preteklim primerjalnim obdobjem za 17 % in dosegla 7,25 din dohodka na 100 din povprečno porabljenih poslovnih sredstev. Povprečno uporabljena poslovna sredstva so namreč naraščala za skoraj 27 % počasneje od rasti dohodka, ker so povprečne zaloge naraščale skoraj polovico počasneje od rasti prodaje trgovskega blaga in ker so v tem obdobju le delno, glede na plan naložb vlagali v maloprodajne in proizvodnje zmogljivosti. Ker so se zaloge trgovskega blaga v prvem trimesečju 1986 obrnile 0,67-krat Pravnik svetuje Sergej Paternost AH se sme glas odsotnega delegata delavskega sveta upoštevati pri odločitvi, ki jo je sprejel delavski svet, če je izjavil, naj se pri odločitvi njegov glas prišteje večinski odločitvi? O tem je odločalo sodišče združenega dela SR Slovenije, ki je zavzelo naslednje stališče: Pri odločanju delavskega sveta, posebej ko gre za odločanje o individualnih pravicah delavcev, lahko veljavno sodelujejo le tisti delegati, ki so neposredno prisotni na seji. Delegat ne oblikuje svojega stališča le na podlagi pisnega gradiva, ampak tudi na podlagi morebitnih dodatnih predlogov, mnenj in stališč, zato ni mogoče pravnoveljavno odločati tako, da delegat, ki ni navzoč na seji delavskega sveta, vnaprej pove, kako naj se njegov glas upošteva. Sicer pa v nobenem primeru ni mogoče upoštevati glasu delegata, ki ni navzoč na seji, na kateri je bila sprejeta odločitev. Obisk Titove štefete Sergej Paternost Pripadnost ostaja Kot že nekaj let zapored, se je tudi letos ustavila Titova štafeta v Postojni. Organizacijo sprejema je prevzela mladinska organizacija, ki je zaradi deževnega vremena priredila sprejem v pokritem delu glavnega skladišča. Ob napovedanem času se je zbralo večje število delavcev M-Nanosa, ki so pozdravili prihod štafete. Štafetno palico so našim delavcem izročili mladinci gradbene delovne organizacije Primorje. Na sprejemnem mestu, ki je bilo primerno okrašeno, je spregovoril sekretar koordinacijskega odbora mladine v Merca-tor-Nanosu, Vojko Otoničar, nato pa je Stane Hafner bral pozdravno pismo, naslovljeno 10. kongresu ZK Slovenije v Ljubljani. Po krajši svečanosti so mladinci in mladinke iz M-Nanosa nadaljevali s štafetnim tekom in štafeto pri Transavtu Postojna izročili mladim planincem iz Postojne. Kljub slabemu vremenu je prireditev v celoti uspela, kar potrjuje veliko ljubezen naših delovnih ljudi do svojega nekdanjega voditelja maršala Tita. hitreje kot v obdobju, ki ga primerjamo, oz. ker se je obrat skrajšal za skoraj 10 dni, smo potrebovali za cca din 690 milijonov manjši obseg kratkoročnih premostitvenih posojil za pokrivanje zalog. To pomeni, da smo imeli na ta račun okrog 120 milijonov dinarjev manjše stroške poslovanja (obresti za posojila za obratna sredstva). Znatno pa so na nižje obresti za posojila oz. stroške poslovanja vplivala povprečno angažirana posojila za obratne namene z nižjo obrestno mero od splošne. Osebni dohodki so se v prvem trimesečju 1986 gibali v skladu z rastjo dohodka, tako da so se na zaposlenega zvišali za 113 % oz. realno za 16 % (malo počasneje kot dohodek na zaposlenega). Vse poglavitne sestavine ugotavljanja celotnega prihodka ter razporejanja dohodka in čistega dohodka so v primerjavi z doseženimi v preteklem primerjalnem obdobju preseženi za okoli 100 Nanosove vesti Iz tozda Izbira Postojna Vojko Otoničar Delo mladine v prvem četrtletju Ugotavljamo, da je razvijanje samoupravne opredeljenosti mladih mogoče le tedaj, če mladi dejansko prevzamejo družbene naloge in se vključujemo v vse oblike odločanja. V našem tozdu smo mladi to dosegli, saj je v novoizvoljenih organih naša zastopanost močna, s čimer smo dosegli zahtevo v programu našega dela. V tem obdobju je čutiti nekaj napredka v delovanju OO ZSMS tako pri vključevanju mladih delavk v SLO in DS s tečajem za prvo medicinsko pomoč, pri čemer bo v prihodnje potrebno usklajevati odsotnost z dela udeleženk tečaja. Udeležili smo se pohoda ob občinskem prazniku Postojne, sodelovali pri sprejemu zvezne štafete, ki se je ustavila tudi na dvorišču naše DO. Predsedstvo OO ZSMS se je v tem letu sestalo že trikrat in med drugim obravnavalo tudi osnutek samoupravnega sporazuma o štipendiranju, ki ga je sprejel DS TOZD, in osnutek gadiv za 12. kongres Zveze socialistične mladine Slovenije. Skupina mladih iz tozda Izbire je sodelovala na kvizu TITO -REVOLUCIJA — MIR, kjer smo s svojim znanjem dosegli tretje mesto. Najboljši v skupini je določen za republiško tekmovanje (Viktor Jelinčič). % ali več, plan pa je dosežen okrog 22 %. Tako doseganje plana je normalno glede na ustaljeno gibanje prodaje tozdov v Nanosu. Pozitivni ostanek čistega dohodka DO Nanos znaša v prvem trimesečju 29.595.593 dinarjev. Vsi tozdi so poslovali pozitivno, le TOZD Trgovina Rakek z izgubo skoraj 5,5 milijona izguba je v primerjavi z lanskim prvim trimesečjem nominalno nižja za več kot 50 %. Na to je vplivalo ukrepanje na področju pospeševanja prodaje trgovskega blaga, hitrejšega obračanja zalog, preureditev blagovnice v Starem trgu, pa tudi več ko 2 % višji povprečni doseženi odstotek čiste razlike v ceni kot posledica spremenjenih možnosti oblikovanja cen. V tozdu Izbira Postojna so se odločili, da posodobijo In povečajo zmogljivosti dosedanjega Marketa v Postojni na Triaikl cesti. Povečali bodo prodajni In Skladiščni prostor za okoli 200 m2, zgradili bodo novo točilnico z Jedili na Sani In s pokrito teraso s 60 sedeži ter uredili celotno pročelje zgradbe. S tem bodo pripomogli k turistični ureditvi Postojne, saj gre skozi ogromno Število tujih In domačih turistov. Foto: Sergej Paternost Kljub deževnemu vremenu so Nanosov! mladinci v velikem številu spremili štafeto. Foto: Sergej Paternost Nekaj drobnih nasvetov Sonja Dolinšek — M-Mednarodna trgovina Bi šli v hribe? Čeravno velja, da izkušnje v resnici ni mogoče prenašati na druge, vendar včasih nasvet prihrani neprijetno zasebno šolanje. Recimo, da še niste bili drugje kot na sosednjem hribčku ali pa vas je znanec prvič zvlekel kar-na vrh Triglava in zato še vedno ne veste, kaj ljudje vidimo v potepanju po strminah. Hribi so narava - svež zrak, takšno ali drugačno vreme, v skalo vsekana , v sneg utrta ali v rušo zajedena pot, ki nekam pelje. In pri tej poti (za tiste, ki se goram resnično zapišejo) ni tako zelo bistveno, kam bo peljala, ampak bolj, kod nas bo vodila in kaj bomo ob tem doživljali. Osnovno pravilo za to, da se bomo na turi dobro počutili, je — vzeti si dovolj časa zanjo. Rezerva v času bo slabše telesno pripravljenemu omogočila počasnejši tempo hoje. Izognili se bomo hoji v mraku in temi in s tem odvečnemu strahu, da smo zgrešili pot. Izognili se bomo brezglavemu dirkanju, kratki sapi, bolečinam v mišicah, težavam s srcem. Na prijetnem počivališču bomo imeli čas posedati, prigrizniti, nekaj popiti, pospraviti kramo v nahrbtnik in se zložno odpraviti dalje. Ko bomo stopali v kočo, bomo sicer prijetno utrujeni, vendar nam ne bo zmanjkalo moči za pogovor, partijo kart ali krajši skok do bljižnega razgledišča. Med potjo bomo imeli čas obirati maline, nabrati brusnice ali borovnice, skratka, doživetja tega dne, enakomerno razporejena v našem spominu, bodo porok, da si bomo tovrstno sprostitev še večkrat želeli. Šibka točka vsakega začetnika je tudi izbira obleke in »drobnega inventarja«, ki nam turo lahko močno pokvari (če ga nimamo s seboj, namreč!). Svojčas je bilo s čevlji, ki so najpomembnejši del planinske opreme, zelo težko, dandanes pa že skoraj v vseh trgovinah s športno obutvijo dobimo lahke planinske pohodne čevlje Adidas s profiliranim podplatom. Odločimo se lahko za zeleni model s tremi črtami ali pa za elegantnej-šo sivo izvedbo modela Reinhold Messner. V vsakem primeru pa naj odloči vrsta profila na podplatu in ne barva. Boljši so podplati s »traktorskim« profilom kot tisti s samimi »bunčicami«, saj »bunčice« pri prečenju glatke strmine z večjim naklonom prej oddrsnejo in noga nima dovolj opore. Tudi nahrbtnik je dandanes že tako drag (vzdržljiv pa tudi), da nas spremlja od začetniških tja do že zelo zahtevnih tur. Zato naj bo že prvi nahrbtnik dovolj velik (materijah so že tako lahki, da se pri teži velikost kaj malo pozna) in predvsem ozek, brez nepotrebnih žepov na zunanji strani zadaj in ob straneh. Pravi nahrbtniki imajo po dva žepa na pokrovu in vanju lahko spravimo vse, kar želimo imeti na hitro pri roki: zavojček s prvo pomočjo, žepni nožič, baterijo, vžigalice, škarjice ali ščipalnik, ključ za konzerve,sončna oziroma snežna očala, rezervne rokavice in kapo, robec ali trikotno ruto, kremo za obraz in ustnice, denarnico in dokumente, vodnik, zemljevid, opis ture, dnevnik in tablico čokolade, zavojček bombonov ali »ptičje hrane«, da si sproti »popravljamo okus«. Novo modeli nahrbtnikov imajo ob straneh le ojačane pasove z vrvicami, v katere lahko vpnemo smuči ali cepin, če jih na turi potrebujemo. O vsebini nahrbtnika odločajo naše osebne potrebe in težavnost ter trajanje ture. Sodobna embalaža je že uspela iz nahrbtnikov docela izriniti nerodne pločevinaste čutare in škatle za hrarto. Dosti prikladnejše so plastične, neprodušno zaprte škatle in zložljive usnjene čutare-takoi-menovane »gurde«. Kljub temu je priporočljivo hrano spraviti v posebno PVC vrečko — mimogrede utegne kakšna embalaža počiti pa imamo v nahrbtniku nesnago - pa tudi vrečko lahko kasneje uporabimo za spravljanje odpadkov, ki jih nato odvržemo v smetniak. Foto Kancijan Hvastija Meta Malus Majska shujševalna kura Ne lažite, da se tudi vi niste kdaj zgroziti sami nad sabo. Takole popoldne, ko prešerno stopate mimo izložbenega okna, pa Pomladansko sonce iztegne izdajalske ročice, vas oblije z nebeško rumeno svetlobo in vi opazite v šipi lastno podobo. Ni-sta pripravljeni na srečanje iz oči u telo in v trenutku vas popade, da bi si prisotni zaušnico: podbradek (ki ga zvečer v ogledalu zatajite), trebušček (doma ga v Pripravi na ocenjevanje lastnega telesa potegnete noter), mlahava drža (doma je seveda popravite to oplemenitite z nasmeškom v zrcalu), neurejena pričeska (za t° je pozimi tako vseeno) in še ostalih dvesto napak, ki jih odkrijete v izložbi. Maj je krasen mesec za odpra-v° takih grozljivih zimskih ostan- kov. Veliko literature sem prelistala in se odločila za tip shujševalne kure »sedem kil v se dni ih dneh«. Menda je angleška prin-ceza tako krasna samo po zaslugi te diete. Družno je lažje. S kolegico sva se domenili, da bova skupaj trpeli in potem seveda skupaj blesteli. Prvi dan: 3 dkg kruha, dve žlici jogurta, dva Usta solate, ki ju pokapate z limoninim sokom, dodate umetno sladilo, konico injekcijske igle gorčice (po okusu naprstnik vanUljevega pudinga), zrno riža in venčni list trobentice... Zaloga pod kožo dovoljuje, da ne trpiš preveč (tudi drugi dan je še kar znosen) in zvečer ležeš v posteljo S sladostrastnim občutkom žrtve. Tretje jutro (ob grenkem odvajalnem čaju) je že malo bolj kritično. Opoldne dva krompirja, ki se morata kuhati neolupljena, pol lista tropotca (menda preprečuje celulitis), osmino surovega jajca, vse skupaj okrašeno s štirimi zrni graha. Vmes desetkrat ozmerjaš zakonskega druga, ki se baše s svežim kruhom in gorenjsko zaseko (večerjo — prekajena rebr- ca s krompirjevo solato - je skrivaj pojedel v kopalnici in zraven točil vodo, da šum njegovega oblizovanja ne bi povzroči! novega histeričnega izpada). Četrtega dne zjutraj mečem poželjive poglede v posodo za smeti, kamor sem odvrgla olupke tistih dveh krompirjev. S kolegico sotrpinko že en dan ne govoriva. Včeraj, ko sem odblodila v bife na grenak zeliščni čaj, se je prihulila za mano in v očeh sem ji brala sumičenje, da si bom čaj osladkala. Petega dne popoldne presajam na vrtu rože. Grmiček na prisojni gredi je v polnem cvetju. Skrivaj potisnem uvele cvetove, ki sem jih obrala, v usta. Malo neprijeten oius, toda hranilne vrednosti zagotovo nima... Šestega dne se že zjutraj s kolegico, ki je z živci na koncu, udariva. Zalotim jo, ko vleče iz predala pisalne mize črne drobtine nekakega bio kruha. Seveda to ne vetja. Jasno ji zamolčim, da sem vso pot do službe v avtobusu žvečila tri jabolčne krhlje (dieta dovoljuje samo enega). Že pri dopoldanski matici pojem vse, kar mi je princeza D! Prejeli smo Spoštovani tovariš Novak, v svoji knjigi »Slečene misli« (Mladinska knjiga 1969) sem objavil aforizem Najprej ti razbijejo zobe, potem pa ti še rečejo, da moraš držati jezik za zobmi. Isti aforizem je bil objavljen v nemškem prevodu v knjigi Žarko Petan: Mit leerem Kopf nickt es sich besser: Erst schlagt man die Zahne aus, und dann verlangt man, du solist dir auf die Zun-ge beissen (Styria Verlag, Graz, 1979). In končno je bil ta aforizem natisnjen v mojih izbranih aforizmih (Državna založba Slovenije, 1981), in sicer na strani 21. Domala identičen aforizem je bil objavljen v vašem cenjenem časopisu s podpisom domnevnega avtorja J. Mrkalja Kadmusa. Prosim vas, da priobčite ustrezen popravek. S spoštovanjem Žarko Petan v Ljubljani, 6. marca 1986. P.s.: Citirani aforizem o razbitih zobeh in jeziku za zobmi sem napi-sal že v šestdesetih letih. Odtistihmal je doživel številne objave v časopisih in revijalnem tisku, prevedli so ga v nekaj tujih jezikov in zato sem nanj še posebej ponosen. Rezervna obleka je prav tako odvisna od izbire ture, vendar je priporočljivo tudi na enodnevno turo vzeti s seboj rezervno perilo (predvsem žabe ali nogavice in majico) in morda trenirko ali mikico. V hribih se namreč pripeti marsikaj, kar ne boli, zato pa nam obleko premoči, zamaže, raztrga in takale polkilska previdnost nam lahko prihrani številne neprijetnosti. Med moje drobne »čarovnije za vsak primer« pa sodijo še: sukanec s šivanko in varnostna zaponka, obliž, tablete proti bolečinam, elastični povoj za razbolele sktepe, antibiotično mazilo, petnajst metrov dolga pomožna vrvica s premerom 5 mm, vponka, nekaj navadnih elastik in alu-foli-ja. Vanjo je mogoče nabrati borovnice iz začetnega dela tega zapisa. Pa dober tek in srečno pot! Spoštovane sodelavke in sodelavci Ob priliki organizacije »Dneva Mercatorja 86« želimo organizirati literarni večer. Vabimo vse literarne ustvarjalce k sodelovanju pri oblikovanju programa. Pri tem ne vabimo samo literatov, temveč tudi glasbenike, ki bi s svojimi prispevki obogatili literarni večer. Vse prijave sprejema He-li Zech, M-KŽK Gorenjske Kranj, 64000 Kranj, Cesta JLA 2, telefon 25-061. Meta Malus Ob TV-tedniku »Mami, zakaj so ti malčki vsi mirni, koščeni? Krog njih se povsod vse praši... Vse polno ljudi, in nihče se ne „ zmeni za nje. Vsak beži! Očka, zakaj si ves resen ? Oba sta umolknila, v sobi zazdi se hladno... Zvečer, kadar gledata ta poročila, pri nas ni lepo. Da mi postane nekako hudo.« »Lačni so in nebogljeni. Kam bi bežati... Meglica je dim, ni le prah. iz posteljic toplih so sem jih nagnali, v teh očkah je strah... Koliko zla je na šibkih ramah! To ni na ulici igra z vojaki iz slame, ko prideš domov zapackan. Za tele otroke, ki stiskajo mame, je noč tudi dan. Medo iz pliša — prijatelj neznan.« »Jaz pa zvečer se hudujem, ko zobke umivam in mleko mi sploh ne diši! Pa punčke s pištolo na vodo polivam! Fej, grde stvari! Nekaj mi zdajle po glavi roji: Stran vse hudobne igrače! in speci rolado! Velika in sladka naj bo! Bombone priložim, in še marmelado, zavežem lepo, sonce narišem in modro nebo! Malo se bodo sladkali gorje pozabiti. Napišem jim lepe želje: da bi se kdaj skupaj lahko veselili, sklenili roke in praznovali pomladi smeje!« dovolila za tisti dan: četrt majhnega korenčka, eno sardino, dve zrni surove koruze, pot krompirja, žlico jogurta in veliko tekočine. Kritično se odmerim v ogledalu. Res sem nekam upadla. Bolj kot v teto v obraz. Pod očmi imam temne kolobarje, kožo vso prozorno, lasje mi štrlijo na vse strani. Še najbolj zaskrbljujoč je izraz v očeh. V trenutku razumem, zakaj so vsi tako prizanesljivi z mano. Naslednjega dne zjutraj sem te še senca same sebe. Pred mano v avtobusu stoji okrogla ženska in se drži za naslonjalo stola. Tolste, okrogle prste Ima in naenkrat me popade silna želja, da bi ji odgriznila mezinec. Najbrž mi je to videti na obrazu, ker se ženska urno prerine naprej po avtobusu... Štiri kilograme sem shujšala. To si kar naprej dopovedujem in komaj čakam, da bo konec dneva in z njim tudi shujševalne kure. Dostojno proslavim svojo značajsko trdnost: regrat s krompirjem in prekajeno slanino. \ veliko svežo žemljo, zajeten kos ohlajene pečenke in kozarec žlahtnega vina. Tudi s kolegico sva spet v dobrih odnosih... Iz tozda Izbira Postojna Sergej Paternost Predstavljamo naše dobavitelje Mile Bitenc Inles Ribnica Morda gradite, morda obnavljate hišo ali stanovanje; morda imate le željo, da bi si jutri ali pojutrišnjem ustvarili svoj dom. Bolela vas bo tudi glava, ko boste iskali gradbeni material. Ko boste izbirali okna in vrata, takrat se spomnite na Inles Ribnica. Proizvodni program ribniške industrije stavbenega pohištva je širok. Izdelujejo Inovak okna, Ko-mibvak okna, okna s polkni, gibljiva polkna, notranja vrata, vhodna vrata, garažna vrata, ia-melirane profile in lamelirane plošče. Pred kratkim so v Inlesu pričeli sprejemati vplačila za trislojna' okna Kombivak (KOS/III.) odlične kakovosti, z globinsko in vakuumsko impregnacijo. Na ta ok- na je mogoče namestiti rolete, polkna ali medstekelne žaluzije. Naročena okna vam dobavijo v treh mesecih. In cene? Te veljajo seveda na dan vplačila. Več informacij boste dobili, če boste poklicali Inles, prodajno skladišče v Ribnici, telefon številka: 061/861-212 ali 061/861 411 interna 261, 262 in 263. Okna in vrata za topel in varčen dom Inles Ribnica Industrija stavbnega pohištva Pometamo pred svojim pragom Lep nov kiosk na Gospodarskem razstavišču Kioski za prodajo sadja in zelenjave v Ljubljani so zanimivo področje v Ljubljani že precej časa — namreč, kdo ga lahko postavi, pod kakšnimi pogoji in na kakšen način ter podobna vprašanja. Nekaj let nazaj so se ta vprašanja reševala dokaj pomanjkljivo, brez kakršnegakoli načrtovanja. Jasno, da je pri tem prihajalo do hude krvi posebej še pri družbenemu sektorju, saj so že vsi ljubljanski vrabci čivkali, kakšna »stališča in kriterije« so zavzemale pristojne občinske službe in krajevne skupnosti pri tovrstnem dogovarjanju. No, tudi tej stihiji je moralo biti enkrat konec, tako da je v preteklih dveh letih večina ljubljanskih občin v sodelovanju z urbanisti razpisala proste lokacije za postavitev kioskov za prodajo sadja in zelenjave. Tudi bežigrajska. Do sem vse lepo in prav. Pa vendar ugotavljamo, da ima tudi ta zgodba še ne ravno pošteno nadaljevanje. Razpisane so bile lokacije, ki že laiku lahko povedo, da nič ne obetajo, saj so izven naselij, ob avtobusnih postajah, kjer nihče ne vstopa in iz-topa, v »divjini« ob študentovskih domovih, skratka take, ki zapolnjujejo vrzeli občinske ponudbe prodaje, ne dajejo pa možnosti niti zadostnega pokrivanja stroškov. Tudi do tu bi bilo še lepo in prav, če se sedaj ne bi za Bežigradom ob razstavišču pojavil kiosk zasebnega prodajalca sadjin zelenjave na neki novi, nerazpisani lokaciji, in to na položaju, za katerega lahko trdim, da se »iz aviona« vidi, da je to izredno dobra lokacija. Glede na to, da to vprašanje in tovrsten odnos »ustreznih občinskih služb« prizadene tudi nas v MERCATOR-KIT, bi bilo prav, da skušamo na to tudi reagirati, ali pa bomo pustili, da se ta vprašanja rešujejo mimo nas in v našo škodo? Naslov pisca v uredništvu Vsem zaposlenim v SOZD MERCATOR-KIT Ob praznovanju »Dneva Mercatorja 86« nameravamo pripraviti razstavo likovnih oziroma ustvarjalnih del delavcev sozda MERCATOR-KIT. Ob tej priliki vabimo k sodelovanju vse ustvarjalce, ki se ukvarjajo z likovno ali drugo dejavnostjo, da se ob tem prazniku s svojimi deli predstavijo sodelavcem. Vsi zainteresirani delavci naj svoja dela oziroma prijavo teh posredujejo Veri Kopitar, M-KŽK Gorenjske Kranj, 64000 Kranj, Cesta JLA 2, telefon 25-061. Teden Laboda v Mercatorju Predstavniki Laboda in sozda MERCATOR-KIT so se dogovorili za prodajno akcijo »Teden Laboda v Mercatorju« v času od 21. 4. 1986 do 26. 4. 1986 v šestih blagovnicah, in sicer: v Modni hiši v Ljubljani in Mariboru, v blagovnicah Ptuj, Krško in Postojna ter v Domu Koper. Obiskali smo blagovnico v Postojni in v razgovoru z vodjo Edom Elesinijem izvedeli nekaj podrobnosti. Bistvo te prodaje je predvsem predstavitev proizvodnje Laboda iz Novega mesta in popestritev izbora blaga. Labod je predstavil svoj program iz tekoče kolekcije, to je srajce, bluze, jakne in komplete ter nekaj dopolnilnega programa spomladanske konfekcije. V ta nemen so v blagovnici v Postojni lično razporedili blago in uredili izložbo. Z Labodom je bilo dogovorjeno, da bo najlepšo izložbo nagradil. V blagovnici Postojna nameravajo pripraviti še druge akcijske prodaje na vseh oddelkih, kjer bodo prodajali blago po izredno ugodnih cenah z namenom, da bi ustregli kupcem in povečali prodajo. Odgovor tovarne olja »Oljarica« Stane Jamnik - M-KŽK Gorenjske Kranj Zakaj ima olje včasih neprijeten vonj Od leta 1980 dalje se v olju za široko potrošnjo redno pojavlja tudi sojino olje. Pri njem po določenem času skladiščenja in še posebno po termični obdelavi nastane specifičen vonj in okus, strokovno imenovan reverzija. Pojav še ni popolnoma raziskan, vendar pa je večina avtorjev, ki se ukvarja s tem problemom mnenja, da je vzrok za reverzijo sestava maščobnih kislin. V sojinem olju je sestava maščobnih kislin sicer biološko bolj kakovostna, ker vsebuje veliko esencialnih maščobnih kislin, vendar pa so te kisline močno podvržene oksidaciji. Predvidevajo, da so razgrajeni produkti oksidacije krivci za nastanek re-verzije. Ko je začela v Jugoslaviji padati predelava oljnic, je začelo stabilnejše sončnično olje nadomeščati uvoženo sojino. V času največjega pomanjkanja olja so se predelovalci iz drugih republik umaknili s slovenskega tržišča. Slovenske oljarne so bile prisiljene na trg pošiljati olja, ki so vsebovala veliko večji delež sojinega olja, kot bi si zaradi kakovosti izdelka želeli. S tem smo bili seveda v nevarnosti, da s svojo blagovno znamko pridemo na slab glas, vendar pa so bili pritiski za čim boljšo preskrbo tržišča tako močni, da druge izbire nismo imeli Kupcem priporočamo, da shranjujejo olje na temnem in hladnem. Posebno svetloba pospešuje reverzijo. Na žaost se kaj lahko zgodi, da steklenica stoji po več dni na polici v samo- postrežni trgovini pod močno neonsko razsvetljavo. Ob nakupu tudi ni odveč pogledati na datum proizvodnje. Olje Cekin vsebuje 50 % sončničnega in 50 % sojinega olja. REDNA LETNA ZBIRKA 1987 Izide 3. decembra 1986 1 PREŠERNOV KOLEDAR 1987, 2 Luj šprohar - TUDI JAZ VIDIM - nagraieni roman, 3 Anton Ingolič-ZGODILO SE JE- kratka proza - knjižni dar. 4 Mimi Malenšek-POČITNICE V BAVANGI - mladinski potopis. 5. Andrej Seliškar m Tone Wraber- TRAVNIŠKE RASTLINE NA SLOVENSKEM - barvno ilustriran priročnik in 6 Vladimir Utvič - VELIKE IN MALE BOLEZNI ČLOVEŠTVA - poljudnoznanstveni priročnik. Cena zbirke do 30. junija 1986: broširana - 2 300-din vezana - 3 500 - din Cena od 1. julija 1986 dalje, ko bo zaračunan tudi knjižni dar broširana - 3.400.-din vezana - 4.900.-din PREŠERNOVA DRUŽBA 61000 LJUBLJANA. Opekarska 4 a Telefon 218 909 Sedaj, ko se razmere na trgu z oljnicami normalizirajo, je naš cilj delež soje zmanjšati oziroma ga zamenjati z repičnim oljem. Trenuten položaj nam že omogoča, da smo dali na trg olje »Cekin special«. To je po posebnem postopku rafinirano sončnično olje, ki ga priporočamo za pripravo jedi pri visokih temperaturah (pe; čenje, cvrtje itd.). To olje bo tudi po daljšem skladiščenju obdržalo začetno kakovost. ZAKLADNICA USPEŠNIC PREŠERNOVE DRUŽBE (od 7 do 12) Prv. letnik naše zbirke ZAKLADNICA USPEŠNIC (od 1 do 6) je izšel v-visoki nakladi 12 000 izvodov m je že nekaj mesecev razprodan Odkod tako velik uspeh zbirke’’ Njene odlike so bogata vsebina, velika umetniška in pripovedna moč vseh del, lepa oprema m še kaj -predvsem ca NASLOVE JE POMAGALO IZBRATI NAD 2 000 ČLANOV PREŠERNOVE DRUŽBE. Zato je resnično vaša zbirka - zbirka bralcev Tak je tudi drugi letnik, v katerem spet izide šest naslovov v osmih knjigah. In spet je članska cena mnogo nižja od prodajne cene. in tudi tokrat je cena pred izidom mnogo nižja, kot po izidu v maju 1986 Do izida je cena za člane Prešernove družbe (naročnike naše Redne letne zbirke) 8.900 - dinarjev. prodajna cena pa 10 900- dinarjev. Za naše člane je torej Ear 2.000 - dinarjev članskega popusta. Arnold Kneger - MLADA LJUBEZEN - 2 knjigi ErmJ Ludvvig - KLEOPATRA - 1 knjiga Prosper Merimee - CARMEN - 1 knjiga Emile Zola - THErEšE RAOUIN - 1 knjiga Alberto Moravia - CIOCIARA - 2 knjigi A J Cronin i- ANGELI NOCl - 1 knjiga 1 1 1 1 BENVTONE A.IME PubS. ObEDR. PEVIOA REDAE' POVA m v NIC PAUL SHARP MAG, -N0SM0 angl. &RJI0 — 1EVEC MED- MET ŽENS. IME n. ČCbKA OCEN -7EVAL-KA m MIROV. TJA zteiMt PofttfCL. \oo ma S S m ttOSUH- ŽH0S. ME PKtfOTM DPj 3LOV. FILMS. režiser DBTOiGO v— os.mir NogoMe- taI T ApPoriS SP/NOM fONE \j HIHAL. kloiA LTUbL?. DlSCO SEKS OTOŠAjA pestM NASA DO V KAKMliC TEVAR-s)A BO-UEatH R.t>ed! KRii ASAM. R.I&N'c4i> VRSTA rouaiiA 2A &JKOW< rREJOtR. EDVARD L3U&K- t/PRAV£ A,MPtR. Nova NevAt. 4,0 ra V ŽVICI NOETOVA fcARKA ANGL. PRJfOCES/ • fUrod. EAMKA U.BOTR 2AČET. AbECPDC R.1MS, EMA LAM1KD LETO P.5AM • 3 z ^ im t&DlriA OKVIR. TDMA / Iti du oii ne Sumerska BoSinta PlOtNOST, oblika A.M.M. IHEN/A EMAK1 ČIUKI A.ČRKA ADERMO VRSTA sfokt- NikoV m ■KlApMIK Antof) KUlii. IX tovarja alkipoa: VRSTA VOL-NE T VDIPUK-Hfl GA V3AK, C>AW veScos. ustanova V ADA PRIMOR HFliHFT AMERI- ŠKO MO^VČ 1M9 m iivico NOVAK fsn SUŠILO ■ja Use KRAT. skOpn- aivAt„ li PtUA- Kopitar ■3EI/ PRVI H stol PC5MU0 VfcSTA PECIVA m ELEKTR -IMOUST fll?A 2..ČR.1C, ABCC . *>V£bOZ. OKBAS- RASTUKiA LlUbS. ItUNlKA 5tLAK) TAfOEi mn H« DNI 'AL. PR-IM-M. IME ŠMA&E B6U.G|W MOfetE SOuMt ■RTTvIi Koršiči |ermatA Kis- SOXD m j+iamca" 2 VEČA. SlfUDl-KATDV ¥ i€R.TI SANDAL J2RAX L7-GOST. lokal tona I.TAVČAR tm Hut>A leiA PEVSK.I RfcOR. &UW! iTEVM. %$. VHCJ-l SLOVEN. NOVINAR MIT7A VčLGO- KJETTO SMVZ. Raub TU "D 1 TALI SOVA POAcA ODPUTl-NA V *IDU SKO PLOVILO M Slov. SAPE Ž PLOSKOV hetia PETA ČRKA 0KOA1. ZA TELSVI- 2 no M TUGOSL OLIMP. IGR.G DIGITAL AUDIO VLAU PMOSTMA 6CSTA k.F& PRAV TO vrsta SAbsiin Tbofofco- (Oov PCTEK U.KOTA POVDA f R.EK_ RIMSKA NAROD- UKJlVEM VCNliiN- A.X0 rovARMA OSLOVA SAMICA VovaŠko Poved SfVo 4.ČRKA i-SA - SORCM-i KRED. bAJOkA 6€STNl OBJEKT MOCbL • (denon ■— ■ ■ l ia*wap^JcML^Eous WEUD0 NEXT. ■VI m -tova- PJOA gosttO. OPU6HE iiVAJ., k,i PELA - 6SIPČ- Bog, So Ki CA f\LL Stari SLOVA" N« JLICiOS!.. flOUTHc,