Zaposlenost in zaposlovanje v naši občini
Gibanje zaposlovanja v naši občini je v minulem letu ohraniloznačilnosti, ki so bile prisotne že v prvih dveh letih srednjeročnega obdobja 1976-1980. Stopnja rasti zaposlovanja je biia v naši občini dokaj visoka ter je presegla z letnim planom začrtana giba-nja zaposlovanja. To dejstvo samo po sebi ni zaskrb-ljujoče, vendar gre za ugotovitev, da je visoko stop-njo rasti zaposlovanja še vedno spremljalo eksten-zivno zaposlovanje (nizka kvalifikacijska struktura novo zaposlenih delavcev) ter premajhen vpliv na porast produktivnosti.
Relativno nizka je bila v letu 1978. brezposelnost, karpomeni,da je ustavnodolociloopravicah dodela praktično povsem izpolnjeno. Pri tem moramo upoš-tevati, da je med brezposelnimi precej oseb, ki jih je treba predhodno usposobiti ter jim vzporedno s tem poiskati ustrezne naloge in dela v združenem delu.
Omeniti moramo, da je v sedanjih pogojih zapo-slovanja problematično neskladje med strokovno usposobljenostjo brezposelnih in potrebami delov-nih organizacij. Med brezposelnimi je. preeejšnje številostrokovnih kadrov (srednja, višja in visoku \v-obrazba) in sicer 80 oseb ali ena tretjina. Njihova stroka ne ustreza polrebam združenega dela. ali pa jih ni mogoče zaposhti na prijavljena prosta de-lovna mesta zaradi ovir, ki jih imajo pri zaposlitvi. Takšne iskalce zaposlitve je treba prekvalificirati, da bi jih lahko zaposlili.
V tej zvezi moramo omeniti še vprašanje usposab-Ijanja in zaposlovanja invalidnih oseb. Dolgoletna prizadevanja, da bi se zagotovila socialna varnost vsem za delo ne povsetn sposobnim občanom, so do-bila svojo pravno oporo v zakonu o usposabljanju in zaposlovanju invalidnih oseb. S tem zakonom se za-gotavljajo pravice do usposabljanja in zaposlovanja vsem za delo manj sposobnim. ki teh pravic niso imeli po drugih predpisih. Prav tako so pridobili pra-vice po tem zakonu tudi otroci, ki niso bili sposobni vključitve oziroma šolanja v rednih osnovnih šolah in jim je /a usmerjanje v redno delo potrebno posebno varstvo in usposabljanje. Kot glavni problem mo
ramo poudariti, da je problematika pri izvajanju za-kona o usposabljanju in zaposlovanju invalidov še vedno pereča. Težave nastopajo predvsem pri zapo-slovanju, saj mnoge organizacije združenega dela odklanjajo invalide (rehabilitiranje) z izgovorom, d^imajože dovolj svojih invalidov. Takšno stališče je nehumano in brez slehernega posluha za reševanje socialne problematike rehabilitiranih invalidnih oseb.
Skupaj s skupnostjo socialnega varstva in social-nega skrbstva je bilo v naši občini opravljeno eviden-tiranje vseh invalidnih oseb v krajevnih skupnostih
in delovnih organizacijah. Vsa nadaljnja dela vzvezi z usposabljanjem in zaposlovanjem invalidov pa izvaja občinska skupnost za zaposlovanje, ki je bila ustanovljena meseca novembra Iani. V letošnjem letu se mora skupnost za zaposlovanje vsebinsko usmeriti k temeljnim nalogam tako, da postane eden odločujočih dejavnikov v procesu družbenega plani-ranja pri snovanju in uresničevanju politike zaposlo-vanja in ukrepov ekonomske politike, pri uresniče-vanju samoupravnega nadzora ter uveljavljanju soodgovornosti z vsemi subjekti, ki uresničujejo po-litiko zaposlovanja.                            Slavo Kobe