10/·~ Ljubila na SloweniJa LETO 1992 • LETNIK L • ŠTEVILKA 1 O Ljubljana, december 1992 VSEBINA - INHALT - CONTENTS 441 Uvodnik 442 Bojan Počkar Značilnosti pomlajevanja v sestojih črnega bora na Krasu The Regeneration Charac1eristics in the Forest Stands of the Black Pine (Pinus nigra) in the Kras Reg ion 452 Edo Kozorog, Iztok Mlekuž Razvoj gozdarskih žičnic na Bovškem The Development of Cable Yarding Systems in 1he Bovec Region 460 Marja Zorn-Pogorelc, Marjeta Goršič TREECD- baza poda1kov na CD-ROM-u za področji gozdarske in lesarske znanosti TREECD - the Data Base on a CD-ROM for the Fields of Forestry and Timber Economy Sciences 464 Toni Dukic Analiza izvoza in uvoza lesa v prvih sedmih mesecih leta 1992 472 Tomaž Kočar Izgradnja prometnega omrežja v gozdovih Kamniške Bistrice v obdobju 1831-1991 481 Ivo Žnidaršič Nova gozdna učna pot Planina-Mirna gora 483 Predlog za podelitev naslova "zaslužni profesor« rednemu prof. dr. Dušanu Mlinšku 487 Strokovna srečanja 490 Aktualno 492 Naši zaslužni gozdarji Naslovna stran: Janez Konečnik: V pragozdu STROKOVNA REViJA SLOWENISCHE FORSTZEITSCHRIFT SLOVENIAN JOURNAL OF FORESTRY Gozdarski vestnik izdaja Zveza društev inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva Slovenije Uredniški svet mag. Zdenko Otrin- predsednik; mag. Mitja Cimperšek, Hubert Dolinšek, mag. Aleksander Golob, mag . Dušan Jurc, Marko Kmecl, Iztok Koren, dr. Boštjan Košir, Jure Marenče, Miran Orožim, mag. Dušan Robič , Danilo Škulj Uredniški odbor dr. Boštjan Anko, dr. Franc Batič, dr. Du~an Mlinšek, mag. Zdenko Otrin, mag. Zivan Veselič Odgovorni urednik Editor in chief mag. Živan Veselič, dipl. inž. gozd. Tehnični urednik Aleksander Leben Uredništvo in uprava Editors address SLO 61000 Ljubljana Erjavčeva cesta 15 Žiro račun - Cur. acc. ZOlT GL Slovenije Ljubljana, Erjavčeva 1 S 50101-678-48407 Letno izide 1 O številk 1 O issues per year Polletna individualna naročnina 550,00 SL T za dijake in študente 250,00 SL T Polletna naročnina za delovne organizacije 4.000,00 SL T Posamezna števi!ka 200,00 SL T Ustanovitelj in izdajatelj: Zveza društev inženirjev in 1ehnikov gozdarstva in lesarstva Slovenije Poleg nje denarno podpira izhajanje revije tudi Ministrstvo za znanost in tehnologijo Na podlagi Zakona o prometnem davku (Ur. list RS, št. 4/92) daje Ministrstvo za informiranje na vlogo mnenje, da šteje strokovna revij<: GOZDARSKI VESTNIK med proizvode infor· mativnega značaja iz 13. točke tarifne številkE 3, za katere se plačuje davek od promet<: proizvodov po stopnji 5%. Tisk: Tiskarna Tone Tomšič, Ljubljana Poš1nina plačana pri pošti 61102 Ljubljana ~ 1 Prof. dr. Dušan Mlinšek - Zaslužni profesor Univerze v Ljubljani Na pobudo Gozdarskega oddelka Biotehniške fakultete je 2. decembra 1992 Univerza v Ljubljani podelila prof. dr. Dušanu Mlinšku častni naslov Zaslužni profesor .. Podeljeni naslov je v vrsti že prejetih visokih domačih in tujih priznanj nova pomembna potrditev velikih zaslug, ki jih ima prof. Mlinšek pri razvoju gozdarske misli, gospodarjenja z gozdovi in pri vzgoji gozdarskih strokovnja- kov. Ne da bi želel poseči v povsem osebni značaj prejetega priznanja, moram vendarle (spet) zapisati, da priznanje prof. Mlinšku pomeni tudi priznanje slovenskemu gozdarstvu in pomemben prispevek k njegovemu ugledu. Ko govorim o ugledu slovenskega gozdarstva, pa si ob današnjih javnih razpravah o njem ne morem upreti krajšemu razmišljanju. Ugled našega gozdarstva v svetu, njegov ugled v domačih znanstvenih in strokovnih krogih, njegov ugled v javnosti, ugled pri lastnikih gozdov. Kako malo med seboj odvisni pojmi v naši stvarnosti. Ali res samo v naši? Gozdarstvo je v odnosu družba - gozd nujno v središču zelo različnih navzkrižnih interesov in zato v objektivno težavnem polo- žaju. Odtod konflikti z mnogimi lastniki gozdov in lovci, pa s (preveč) iskrenimi varuhi narave, ki jih zmoti vsaka nova cesta v gozdu in tudi zelo strokovno izvedena sečnja. Z rastjo ekološke zavesti ljudi nujno rast~ta število tistih, ki z veliko pozornosti spremljajo naše delo, in s(jveda prag zanje sprejemljivega poseganja v okolje. Položaj se zdi težko rešljiv. Pa vendar. Vzemimo naraščanje ekološke ?avesti pri ljudeh in njihovo večje zanimanje za naše delo kot spodbudo. Prosvetljeni lj'udje bodo (ob ustreznih pojasnilih) naše kakovostno in dosledno delo opazili in cenili, kot ga vendarle cenijo tudi že danes. Pa se lahko še poboljšamo, mar ne. Ugled stroke olajšuje delo, še posebno v zasebnih gozdovih, in pomeni priznanje vsakemu, ki je dejaven v njej. Čestitke prof. Mlinšku za zasluženo priznanje. Ob Novem letu naj tudi želim vsem sodelavcem in bralcem revije Ga,zdarski vestnik obilo sreče, zdravja in uspehov v letu 1993. Urednik G. V. 10/92 441 GDK: 231 :174.7 Pinus nigra Arn. Značilnosti pomlajevanja v sestojih črne.ga bora na Krasu Bojan POČKAR* Izvleček Počkar, 8. : Značilnosti pomlajevanja v sestojih črnega bora na Krasu. Gozdarski vestnik, št. 10/1992. V slovenščini s povzetkom v angleščini, cit. lit. 11. Sestavek obravnava pomlajevanje v umetno osnovanih, odraslih sestojih črnega bora na Kra- su. Pojavljajo se avtohtone drevesne vrste, med katerimi dajeta za zdaj osnovni tok sukcesiji mali jesen in črni gaber. Proučevana je bila gostota in višina mladja v odvisnosti od ekspo:zicije in za- stara krošenj ter primerjana mladostna rast ma- lega jesena in črnega gabra. Ključne besede: čmi bor, pomlajevanje, Kras 1. UVOD Pinus nigra (Arnold) je ilirsko-balkanski florni element, ni pa avtohtona drevesna vrsta na Krasu. Ko se je avstrijska vlada sredi preteklega stoletja odločila za pogo- zdovanje golega Krasa, so P. n. var. au- striaca (prevladuje na Krasu) prinesli iz Avstrije, kjer uspeva in je konkurenčen le na najbolj ekstremnih rastiščih. Na Krasu je odigral enkratno pionirsko vlogo. Uspel je v surovem okolju, revitalizi- ral tla, ublažil klimatske ekstreme in vzpo- stavil ekološke procese za vračanje avtoh- tone vegetacije. Že nekaj desetletij po us- pešnih pogozdovanjih se je začel naravno pomlajevati in širiti. V dobrem stoletju je postal sinonim za slovenski nizki Kras. Ekološki procesi v kraškem gozdu kaže- jo, da črni bor (kot tipična pionirska vrsta) v prih.odnosti ne bo vzdržal konkurence avtohtonih drevesnih vrst. Sukcesijski raz- * Mag. 8. P., OIKOS, 61230 Domžale, Ljub- ljanska 36, Slovenija 442 G. V. 10/92 Synopsis Počkar, 8.: The Regeneration Characteristics in the Forest Stands of the Black Pine (Pinus nigra) in the Kras Aegion. Gozdarski vestnik, No. 10/1992. ln Slovene with a summary in English, lit. quot. 11 . The article deals with the regeneration in artifi- cially founded, mature forest stands of the Black pine (Pinus nigra) in the Kras region. There occur autochthon tree species, among which the basic succession current has been represented by the Ffowering ash (Fraxinus ornus) and the Hop hornbeam (Ostrya carpinifolia). The density and height of young trees in relation to the exposition and tree crown shelter have been studied as well as the juvenile · growth values of the Fraxinus ornus and Ostrya carpinifolia have been compa- red. Key words: Pinus nigra, regeneration. Karst voj v smeri avtohtonih drevesnih vrst je logičen zaradi ugodnejših klimatskih in tal- nih pogojev. V sestojih črnega bora se vse bolj uveljavljajo mali jesen, črni gaber, hrast (predvsem puhasti), v manjšem številu se pojavljajo tudi kostanj, poljski brest in lipo- vec. Posamično najdemo tudi podmladek gorskega javorja, lipe in robinije. Te vrste so bile sajene v različnih obdobjih tega stoletja; nekateri osebki so lepo uspeli. Na Krasu je po podatkih iz leta 1990 48,7% gozdov, v zaraščanju pa 5% površin (Zavod ... , 1992). Skupno je torej na Krasu gozdnatost že višja kot v Sloveniji. Pozna- vanje procesov pomladitvene ekologije glavnih drevesnih vrst na Krasu pa je za zdaj Je površno. 2. OPREDELITEV PROBLEMA 2.1. Namen raziskave Na Krasu je okoli 4000 ha fragmentiranih in nesklenjenih sestojev črnega bora v optimalni fazi ali na koncu optimalne faze. Ravnanje (pomlajevanje) s temi sestoji je nejasno, prav tako v teh sestojih niso natan- čno določeni gozdnogojitveni cilji. Naša raziskava je bila usmerjena na naslednja glavna vprašanja: a) številčnost (gostota) mladja glede na ekspozicijo in sklep krošenj (zastor) odra- slega sestaja - predpostavka je, da pred- stavljajo različne ekspozicije in različni sklepi krošenj različne ekološke pogoje; b) višina glavnih drevesnih vrst v pod- mladku: malega jese na, črnega gabra, hra- sta in črnega bora, glede na ekspozicijo in sklep; c) primerjava razvojnih značilnosti v mla- dosti med m. jesenom in č. gabrom. 2.2. ·Objekt in metoda dela Analiza je bila opravljena v odraslih se- stojih črnega bora na Tolstem vrhu (K. O. Kobjeglava, revir Komen, GGE Kras, ZPK) na severni in južni ekspoziciji, v pogojih popolnega in delnega zastara krošenj ter brez zastara. Nadm. v. obravnavanih sesto- jev je 330-360 m, podlaga je apnenec, tla so plitva in skeletna rendzina, reakcija je zmerno kisla (pH= 5) . Glede na rastiščne razmere in pojavljanje naravnega mladja, je izbrani objekt značilen - vzorčen tudi za širše območje. Površina sestojev je 27,8 ha. Približno 70% sestoj ev je še iz prvotnega nasada, 30% površine pa zavzemajo pomladitvena jedra. Mladje je v fazi mladja in ponekod gošče, vendar je nesklenjeno, po drevesni sestavi in višinah zelo pestro in variabilno; razvojna starost vsega podmladka je ena- ka. Podatki o sestojih bora (Čehovin, 1986): - starost 82 ± 2 leti - lesna zaloga 270,5 ± 37,4 m3/ha - temeljnica se stoja 34,7 m2 - povprečna višina 19,5 ± 1,1 m - pop. število dreves 409 ± 64/ha - volumenski prirastek 3,42 m3 Površino smo razdelili na dve ekspoziciji, in sicer: - osojne (severno in vzhodno) - prisoj no Uužno in zahodno) V okviru teh ekspozicij smo površino razdelili na tri stratume glede na sklep krošenj, in sicer: - popoln zastor (sklep krošenj 100%) =sklep 1 - delen zastor (sklep krošenj 50%)= sklep 2 - brez zastara (sklepa krošenj ni)= sklep 3 V okviru vsakega sklepa smo slučajnost­ no izbrali 6 ponovitev. Ploskvice, ki so nam predstavljale ponovitve, so bile velikosti 4 x 4 m. Na njih smo popisali višino vseh osebkov mladja oziroma gošče po dreve- snih vrstah. Zaradi nesklenjenosti mladja in neizraženih konkurenčnih odnosov, smo v meritve vzeli vse osebke nad 1 O cm višine. Pri hrastu je več kot 90% puhastega hrasta, drugo sta graden in cer. Ker smo pogoju o enakem številu pono- vitev zadostili z enakim številom ploskvic v okviru vsakega sklepa in ekspozicije, smo v analizo o gostoti mladja vzeli vse osebke, ki smo jih prešteli na ploskvicah. Uporabili smo dvofaktorski poskus s ponovitvami na enem faktorju (Winer 1970), pri čemer nam ekspozicija (osojne, prisojne) predstavlja fiksni faktor, sklep pa slučajnostni faktor. Ponovitve (ploskvice) znotraj ekspozicije in sklepa so slučajnostne. Linearni model za dvofaktorski poskus s ponovitvami na enem faktorju (ekspozicija- a =fiksni faktor, sklep-B = slučajnostni faktor): Xijk = ~ + ai + nk(i) + Bi + uBij + Bnjk(i) + ek(ij) V nadaljno analizo, analizo višine po posameznih drevesnih vrstah, smo enako število ponovitev dosegli s sistematičnim vzorcem med vsemi zbranimi podatki (za vsako drevesne vrsto po deset podatkov v vsakem pogoju - ekspoziciji in sklepu = skupno 60 podatkov za vsako dr. vrsto). Primerjave v okviru iste vrste glede na ekspozicijo in sklep krošenj smo izvedli z enosmerno analizo variance. Zaradi neho- mogenosti varianc smo večkrat uporabili log transformacijo, če pa tudi z njo varianc nismo homogenizirali, smo uporabili nepa- rametrični Kruskai-Wallisov test (Kotar 1977). Vzorec za primerjavo med malim jese- nam in črnim gabrom smo vzeli na severni ekspoziciji, v sestoju črnega bora, pod pol- nim zastorom. Analizirali smo 30 osebkov G. V. 10/92 443 m. jesena in 30 osebkov č. gabra. Izmerili smo jim višino, premer na koreninskem vratu ter ugotovili starost (preštete letnice na kor. vratu). Primerjavo odvisnosti višine od starosti med č. gabrom in m. jesenom smo opravili z analizo kovariance- primer- javo regresijskih črt (Ferguson 1976) . 3. POMLADITVENA EKOLOGIJA 3.1. številčnost (gostota) mladja Gostota mladja nas je zanimala v odvi- snosti od zastara in ekspozicije. Za sestoje črnega bora v optimalni fazi je značilno , da gostota mladja ni velika. Vzroki so v svetloljubnosti oziroma polsve- tloljubnosti. večine navzočih drevesnih vrst, v še vedno neugodnih pogojih za uspeh avtohtonih drevesnih vrst (predvsem glede klimatskih ekstremov in talnih pogojev) in v konkurenci visokih trav pod borovimi se- stoji. Po številčnosti presenetljivo prevladuje puhasti hrast, sledi mu črni bor in šele nato m. jesen in č . gaber. Hrast bi glede na svojo številčnost lahko imel v bližnji prihodnosti veliko vlogo. Za zdaj pa so splošni pogoji za njegovo opti- malno uspevanje še preostri, tako da pre- vladuje le številčno. Pojavlja se skupinsko . Velik delež črnega bora lahko pripišemo tudi dvema požaroma v teh sestoj ih po letu 1950 - za pomladitev č. bora v sestojih je sistem naravnih ))katastrof« pogoj, da uspe množično, saj je kot izrazit pionir v takih pogojih najbolj konkurenčna vrsta. V anali- ziranih sestojih se pojavlja skupinsko. šte- vilčno je m. jesena inč. gabra skupaj le za petino. Kljub temu dajeta ti dve vrsti osnovni ton dogajanj v procesu pomlajevanja boro- vih monokultur na Krasu . Njuno ekološko vlogo v sukcesiji poznamo za zdaj le povr- šno. M. jesen se pojavlja posamično, č. gaber pa posamično in na nekaterih mestih tudi gručasto. Preglednici 1 in 2 prikazujeta gostoto mladja po drevesnih vrstah. številčnost mladja glede na sklep in eks- pozicijo smo analizirali z dvofaktorskim po- skusom s ponovitvami na enem faktorju (Winer 1970). V preglednici 3 je prikazan rezultat tega poskusa, s katerim smo pre- 444 G. V. 10/92 skusili značilnost razlik v številčnosti mladja med tremi različnimi sklepi (popoln, delen in brez zastara) in med osojne in prisojne ekspozicijo. Zaradi mešanega modela (en faktor fiksen in en slučajnosten) smo upora- bili 'quasi' F preskus za faktor ekspozicijo. Preglednica 1: število osebkov/ha glede na sklep po drevesnih vrstah n =št. ploskvic (4 x 4 m) št./ha n m.jesen č. gaber hrast č. bor sklep 100% 13.751 12 990 1042 7552 4167 1% 8% 55 % 30% sklep 50% 25.782 12 18J5 2865 15.521 5521 7% 12% 62 % 19% sklep O% 13.437 12 833 2604 5208 4792 6% 19 % 39% 36 % 7% 13% 54% 26 % Preglednica 2 : število osebkov/ha glede na ekspozicijo po drevesnih vrstah št.lha n m. jesen č. gaber hrast č. bor Osojno 14.305 18 1354 2569 5799 4583 9% 18% 41 % 32% Prisojno 20.556 18 1111 1771 13.056 4S18 6% 8% 64 % 22 % Preglednica 3 : Rezultat dvofaktorskega po- skusa s ponovitvami na enem faktorju: (Eksp. -fiksni faktor, Sklep - slučajnostni faktor) številčnost mladja F- preizkus Sklep Ekspozicija EXS 7,06 .. 1,99 (F'- " quasi « F preskus) 3,16 Razlike v številu mladja med sklepi so močno značilne (a = 0,01 ). To pomeni, da je v teh sestojih količina svetlobe odločilni dejavnik, ki vpliva na gostoto mladja. število mladja med ekspozicijama ni sta- tistično značilno, kar pomeni, da je gostota mladja ne glede na osojno ali prisojne lego približno enaka. Na severni ekspoziciji so rastni pogoji verjetno ugodnejši (manjši temperaturni ekstremi, večja vlažnost tal), vendar je zato tudi konkurenca trav in pritalnega sloja rastlin večja . lnterakcija med sklepom in ekspozicijo je statistično neznačilna. Pomeni, da je njuna zveza aditivna- krivulja številčnosti mladja poteka na različnih nivojih in vzporedno na obeh ekspozicijah. Preglednica 4 prikazuje značilnost razlik med aritmetičnimi sredinami v gostoti mla- dja glede na zastor odraslega borovega sestaja. Preglednica 4: Značilnosti razlik med aritmetič­ nimi sredinami gostot mladja glede na zastor matičnega sestaja (Student Newman- Keulov test): zastrto st popolna delna popolna (100%} ?elna (50%) brez (O%) Največja gostota mladja je pod delnim zastorom, medtem ko med gostotama mla- dja na prostem in pod polnim zastorom ni razlik. Najboljši rastni pogoji, kar se tiče štev~lčnosti mladja, so torej v pogojih delne zastrtosti; s povečevanjem in z zmanjševa- njem deleža svetlobe pa gostota upada. Vzrok je premajhen delež svetlobe pod zastorom (svetloljubnost večine drevesnih vrst) in takoj izraženi mikroklimatski ekstre- mi, brž ko je sestoj preveč odprt. V pogojih brez zastara gre tudi za izrazitejšo konku- renco trav, zeliščnega in grmovnega sloja. lndirektna nega z matičnim sestojem je torej izredno pomembna, saj lahko z delnim sklepom krošenj dosežemo največjo go- stoto mladja. Z večjo gostoto mladja pod delnim sklepom krošenj in nadaljnjim umi- kanjem sestaja imamo več možnosti, da vzpostavimo konkurenco v nadaljnjih raz- vojnih fazah (predvsem v gošči in letvenja- ku), s tem onemogočimo hitro razraščanje predvsem bora in hrasta in tako posredno vplivamo na kvaliteto prihodnjega sestaja. Z indirektno nego matičnega sestaja imamo možnost uravnavati pomladitvene procese predvsem pri svetloljubnejših dre- vesnih vrstah, kot sta črni bor in deloma tudi puhasti hrast. Z dovajanjem svetlobe) predvsem s hitrostjo umikanja starega se- stoja in širjenjem pomladitvenih jeder, jima lahko zelo učinkovito sproščamo njuno kon- kurenčno moč. 3.2. Primerjava povprečnih višin med drevesnimi vrstami Odnosi med posameznimi vrstami glede povprečne višine so nas zanimali zato, da dobimo osnoven vpogled v dogajanje med drevesni mi vrstami (preglednica 5). Analize Preglednica 5: Srednje vrednosti in odkloni zaupanja za višino mladja po drevesnih vrstah drev. vrsta n višina int. z. Mali jesen 60 1,88m ± 0,36 Črni gaber 60 2,77 m ± 0.46 Hrast 60 0,57m ± 0,15 Črni bor 60 1,69 m ± 0,34 in ugotovitve glede povprečne višine med drevesnimi vrstami v okviru obeh ekspozicij in treh sklepov (zaradi nehomogenosti va- rianc smo uporabili Kruskai-Wallisov nepa- rametrični test), nam zaradi premalo anali- ziranih parametrov še ne dajejo zakonitosti obnašanja drevesnih vrst. Za zdaj lahko domnevamo, da dajeta osnovni ton pomla- jevanju m. jesen inč. gaber, ki prevladujeta po višinah, da je črni bor vrsta, ki je konku- renčna le v razmerah brez zastara- ko je sproščen, in da je množično prisotni hrast po višinah najnižji. Glede odnosov in zako- nitosti rasti med temi drevesnimi vrstami v mladosti so potrebne dodatne raziskave (starost posameznih drevesnih vrst, se- menska leta hrasta, obrad č. bora .. . ). 3.3 . Analiza višin drevesnih vrst glede na sklep in ekspozicijo Primerjali smo povprečne višine dreve- snih vrst glede na sklep in ekspozicijo. Razvojna starost posameznih drevesnih vrst je enaka, saj je bila možnost naselitve posamezne drevesne vrste enaka v vseh pogojih ekspozicije in sklepa. Poskušali smo izluščiti, kako se te drevesne vrste obnašajo na različnih ekspozicijah in pod različnimi sklepi krošenj odraslega sestaja. Mali jesen Na osojni strani ni razlik v višinah glede na sklep. Na prisojni strani pa so razlike statistično značilne (a = 0,05), in sicer iz- stopajo višine m. jesena v polsenci (sklep 2), ki so višje kot višine pod polnim zasto- rom in na prostem. Graf. 1 kaže porazdeli- tev višin po ekspoziciji in sklepu. Mali jesen je drevesna vrsta, ki se izmed vseh štirih obnaša še najbolj indiferentno tako glede na sklep kot na ekspozicijo. Največja višina na prisojni strani in pod delnim zastorom odraslega sestaja je lahko res rezultat optimalnih pogojev za rast m. G. V. 10/92 445 jesena, vendar bi morali za takšno trditev uporabiti večji vzorec. Črni gaber Značilno večje višine dosega na osojni strani. Glede sklepa na osojni strani ni značilnih razlik. Značilne razlike pa obsta- jajo na prisojni strani, kjer njihova višina na.rašča z deležem svetlobe. Graf. 2 prika- z~}~ porazdelitev višin č. gabra po ekspozi- CIJI 1n sklepu. Glede na analize lahko rečemo, da č. gaber v mladosti bolje uspeva v razmerah z manjšimi klimatskimi ekstremi in da se v takih razm~rah obnaša inditerentno glede svetlobe. Ce teh pogojev nima (prisojna stran), potem se obnaša kot svetloljubna drevesna vrsta. Puhasti hrast -~~osega na prisojni strani značilno večje v1sme kot na severni. Na osoj ni strani razlike med sklepi niso značilne, medtem ko je višina na prisojni strani, brez zastara, značilno večja kot pod polnim in delnim zastorom. Graf. 3 prikazuje porazdelitev višin po ekspoziciji in sklepu. Hrast se obnaša kot termofilna in svetloljubna dreve- sna vrsta, vendar kot ena klimaksnih vrst na Krasu za zdaj še ni konkurenčna drugim drevesnim vrstam. Verjetno ne gre le za pogoje glede svetlobe in ekspozicije, pač pa za wbolj kompleksne rastne pogoje, ki za hrast se niso dovolj ugodni. graf 1 MALI JESEN E ro c ;ii) s Črni bor Glede ekspozicije ni značilnih razlik. Zna- čilne razlike obstajajo med sklepi, in sicer na obeh ekspozicijah. Na osojni strani je višina v pogojih brez zastora značilno več­ ja; na prisojni strani pa višina značilno narašča z deležem svetlobe. Graf. 4 prika- zuje porazdelitev višin po ekspoziciji in sklepu. Črni bor se obnaša kot tipična pionirska in svetloljubna dr. vrsta. Ne prenaša zasta- ra, zelo dobro pa raste v višino na prostem. 3.4. Mlad ostna rast č. gabra in m. jesena Zanimal nas je mladostni razvoj teh dveh drevesnih vrst, ki igrata eno glavnih vlog v procesu sukcesije v kraškem gozdu. Črni gaber in mali jesen imata nekaj skupnih značilnosti: na pogled imata zelo podoben razvoj, pojavljata se pod sestoji č. bora - torej sta prvi avtohtoni vrsti, obe sta gospo- darsko ''nepomembni« drevesni vrsti. Preglednica 6: Parametri malega jesena in črnega gabra iz vzorca {severna ekspozicija, poln zastor) premer na starost višina kor. v. (leta) {m) (cm) mali jesen 30 14,8 ± 2,2 3,43 ± 0,32 2,21 ±0,51 črni gaber 30 13,2± 1,6 3,86 +0,26 2,57+ 0,34 D eksp. osojno ~ eksp. prisojno 2 3 sklep 446 G. V. 10/92 V preglednici 7 je prikazana jakost pove- zave med proučevanimi parametri. Opazo- vanim podatkom višine v odvisnosti od starosti se najbolje prilagaja funkcija Y = a- X + bX2, odvisnosti višine od premera na koreninskem vratu pa kar premica Y=a+bX. Ko smo za kovarianto vzeli premer na koreninskem vratu, primerjava med prilago- jenimi srednjimi vrednostmi višin ni bila možna zaradi nehomogenosti varianc. Tudi graf 2 čRNI GABER z nobeno transformacijo varianc nismo us- peli homogenizirati. Iz tega zaključujemo, da se črni gaber in mali jesen obnašata zelo različno glede na debelinsko rast ali pa da smo z vzorcem zares proučevali dve povsem neprimerljivi populaciji. Izvedli smo primerjavo med prilagojenimi srednjimi vrednostmi za m. jesen in č. gaber in vzeli za kovariato starost V pre- glednici 8 so prikazani glavni testi pri analizi kovariance, na grafu 5 pa je prikazana D eksp. osojne -eksp. prisojne 2 sklep graf 3 PUHASTI HRAST 2 3 sklep D eksp. osojne -eksp. prisojne G. V. 10/92 447 odvisnost med v1s1no in starostjo za črni gaber in mali jesen. Preglednica 7: Odvisnost vtsme od starosti (Y = ax + bX2) in višine od premera (Y- =a+bX). Y =višina R (X= starost) R (X= premer) Mali jesen Črni gaber 0,76 0,90 0,63 0,83 Enačbe regresijskih črt so naslednje: Y'=aX + bX2 1. Y =višina, X= starost Mali jesen Y' = 0,231 X + 0,00003 X2 Črni gaber Y' = 0,362 X- 0,005 X2 Y'= Y +bX 1. Y =višina, X= premer na koreninskem vratu Mali jesen Y' = 0,918 + 1,138 X Črni gaber Y' = 0,473 + 1,137 X Preglednica 8 : Primerjava regresijskih črt med prilagojenimi srednjimi vrednostmi za m. je- sen in č. gaber- analiza kovariance (kovarianta je starost) Test homogenosti varianc F = 1,05 Test regresijskih koeficientov ~F = 0,051 Test razlik med prilagojenimi sr. vred. aF = 8,43** graf 4 čRNI BOR Rezultati analize (preglednica 8) dokazu- jejo, da v rasti v višino med m. jesenom in č. gabrom ni razlik (test regresijskih koefi- cientov ni značilen), da pa je črta, ki podaja rast č. gabra iznad črte rasti za m. jesen (test razlik med povprečnimi srednjimi vred- nostmi je visoko značilen- a = 0,01 ). Črni gaber je v svojem razvoju v mladosti že od starta značilno hitrejši od m. jesena (a = 0,01 ). Drugače povedano je č. gaber pri isti starosti značilno višji od m. jesena. To posredno nakazuje tudi vlogo obeh dr. Graf 5 Odvisnost med višino in starostjo za črni gaber in mali jesen Y' = aX + bX2 Višina 9 ? 6 5 3 2 ...•.. ···•······· 5 2 3 ... ···' .... ·' .. ·········•····· IB 15 20 D črni gaber mali jesen 25 38 Starost eksp. osojno ~ eksp. prisojno sklep 448 G. V. 10/9~ Slika "1: Pomlajevanje na robu močno presvetljenega, odraslega sestaja črnega bora. Značilna je velika pestrost avtohtonih vrst. Analizirani objekt v Kobjeglavi. Slika 2: Odrasel sestoj črnega bora na severni ekspoziciji. Gostota podmladka je majhna. Analizirani objekt v Kobjeglavi . (Obe sliki - foto: Bojan Počkar) ~~~nr.~~~~~~mF~~~ G. V. 10/92 449 vrst v kraškem gozdu. Črni gaber lahko · doseže dimenzije pravega drevesa in je lahko povsem konkurenčen puhastemu hrastu, medtem ko mali jesen doseže naj- več med 8-1 O m višine in se navadno uveljavlja v spodnjem sloju . Ekološki vlogi obeh vrst v procesu progresivne sukcesije na Krasu se verjetno dopolnjujeta in skupaj igrata ključno vlogo pri vzpostavljanju pro- cesov za prihodnjo naselitev klimaksnih vrst. Za natančnejše zakonitosti rasti bi bili potrebni večji vzorci v različnih pogojih. 9. SKLEPI IN RAZPRAVA Rezultati analize dokazujejo veliko varia- bilnost rasti mladja glede na zastor sestaja in ekspozicijo. Zaradi variabilnosti in pre- majhnega vzorca je težko izluščiti prave zakonitosti uspevanja mladja. Poleg tega je vprašanje, če so objektivne rastne zako- nitosti v pogojih progresivne sukcesije sploh izražene. Kljub temu pa veljajo neka- tere zakonitosti, ki so reprezentančne za analizirane sestoje in nakazujejo tudi doga- janja v naravnem pomlajevanju sestojev č . bora v optimalni fazi na celem Krasu. Gostota mladja je v teh sestojih majhna. Zastrtost s krošnjami matičnega sestaja odločilno vpliva na gostoto mladja, in sicer je v pogojih delne zastrtosti gostota zna- čilno višja kot pod polnim zastorom ali na prostem. Največja gostota mladja pod del- nim zastorom nakazuje, da tam mladje najlažje uspe, ker je količina svetlobe za- dostna, delen zastor še vedno ustvarja sestojno klimo, konkurenca zeliščnega sloja in trav pa ni izražena. Glede na ekspozicijo ni razlik v gostoti mladja. Po številčnosti prevladuje puhasti hrast, sledijo mu črni bor, črni gaber in mali jesen. Po višini prevladuje č. gaber, in sicer dosega na osoj ni strani izrazito večje višine, ne glede na sklep. Kot kažejo analize, je č . gaber termofilna vrsta, vendar v pogojih z manjšimi ekstremi (severna stran je vlaž- nejša, ima manj svetlobe, izsuševanje tal in temperaturni ekstremi so manjši) raste mnogo bolje in je konkurenčno najmočnejš i. Na južni strani, v pogojih bolj izraženih ekstremov, pa vpliva večji delež svetlobe 450 G. V. 10/92 pozitivno na njegovo rast. Pojavlja se sku- pinsko, vendar zelo redko panjevsko. Sku- paj z malim jesenom dajeta osnovni ton ekološkim procesom v sestojih črnega bo- ra. Imata nekatere skupne poteze, vendar ječ . gaber v razvoju že od začetka značilno hitrejši. Malega jesena je številčno najmanj in na njegovo rast ekspozicija in sklep ne vpliva- ta. V mladostnem razvoju je počasnejši od č. gabra. V sestojih se pojavlja dokaj ena- komerno; prisoten je povsod in ima zelo pomembno vlogo v procesu sukcesije. Hrasta je številčno največ, njegove višine pa so najmanjše. Na severni ekspoziciji uspeva slabše, največje višine pa dosega v pogojih brez zastora. Pri hrastu je po- membno, da ga je kot ene izmed klimaksnih vrst številčno veliko in da njegov čas ver- jetno šele prihaja. Za zdaj je splet ekoloških dejavnikov za njegovo večjo konkurenčnost še preekstremen, njegova prisotnost pa je močno odvisna od semenskih let hrasta in s tem v zvezi s celim spletom ekoloških dejavnikov. Črni bor ima presenetljivo visoko abun- danco, v višinah pa zaostaja za č. gabrom in malim jesenom. Je tipični pionir in heliofit, ne prenaša konkurence in zelo slabo za- stor. V sestojih se pojavlja izrazito skupin- sko. Vzrok, da je črnega bora toliko, je tudi v dveh požarih, ki sta po letu 1950 prizadela te sestoje. Pri naravnem pomlajevanju v sestojih črnega bora na koncu optimalne faze zade- nemo na vprašanje gozdnogojitvenih ciljev. Način uvajanja teh sestojev v obnovo je v neposredni povezavi z željenim stanjem. Za definiranje gozdnogojitvenih ciljev in za gospodarjenje s temi sestoji bi bile potrebne dodatne raziskave o pomladitveni ekologiji in vsaj še analize glede vrednostnega pri- rastka črnega bora. THE REGENERATION CHARACTERISTICS IN THE FOREST STANDS OF THE BLACK PINE (PINUS NIGRA) IN THE KRAS REGION Summary ln mature Pinus nigra stands, which have been artificially founded, autochthon tree species pre- vail among young trees. Progressive succession in the forest stands of the Pinus nigra, which is an explicit pioneer species in the Kras, is logical. The results of the analysis prave high variability of the growth of young trees as to the forest stand shelter, tree species and exposition. Due to varia- bility and a too small sample, it is difficult to establish the real principles of the prosperity of young trees. Besides, there exists the question whether the objective growth principles in the conditions of progressive succession are expres- sed at all. Nevertheless, there exist some princi- ples which are representative of the forest stands analysed and also indicate the processes going on in the natural regeneration of the Pinus nigra stands during the optima! phase in the whole Kras reg ion . The density of young trees in these forest stands is low. The tree crown shelter of the pa rent stand or the exposition quantity has a decisive influence on the density of young trees. ln the conditions of partial shelter, the density is cha- racte~istically higher than it is under a complete shelter or in the open. The highest density of young trees under a partial shelter indicates that this is where the thriving of young trees is most easy because the quantity of exposure is suffi- cient, a partial shelter stili torms forest stand climate and the competition of the herb and grass layer is not expressed. There are no differences in the density of young trees as to the exposition . As to the numerousness, the Downy oak (Quer- cus pubescens) prevails. It is tollowed by the Black pine (Pinus nigra) , the Hop hornbeam (Ostrya carpinifolia) and the Flowering ash (Fra- xinus ornus). As to the height, Ostrya carpinifolia dominates. It reaches markedly higher heights on the sunless side , irrespectively of the space occupied by canopy. As shown by the analyses, the Ostrya carpinifolia is a thermophilic species yet in the conditions with less extremes (the northern side is more humid, has less exposure, the desiccation of the ground and temp.erature extremes are smaller) its growth is much better and is compe- titively the strongest one. -On the southern side, in the conditions of more explicit extremes. a higher share of exposure has a positive influence on its growth. It occurs in groups but rarely on the stump. Together with the Fraxinus ornus they give the basic tone to the ecologic processes in the stands of the Pinus nigra. They have some common features yet the Ostrya carpinifolia is characteristically faster in the development from the very beginning. Fraxinus ornus is the most scarce among these species and the exposition and the space occu- pied by canopy do not have any influence on its growth. lts juvenile development is slower than that of the Pinus nigra. lts occurrence in stands is fairly regular; it is presen! everywhere and plays an extremely important role in the succes- sion process. Quercus pubescens is the most numerous among these species, its heights are the smallest ones. On the northern exposition, its prosperity is worse and the greatest heights are achieved where there is no shelter. It is important with the Quercus pubescens that it is very numerous as one of the climax species and !hat its time is still to come. For the time being, the combination of ecologic tactors is stili too extreme for its higher competitiveness, its presence is, however. highly dependent on the seed years of the Quercus pubescens and correspondingly on the whole combination of ecologic factors . Pinus nigra has surprisingly high abundance, yet its heights do not reach those of Ostrya carpinifolia and Fraxinus ornus. It is a typical pioneer and heliophyte, it cannot stand competi- tiveness and does not like shelter. It most otten occurs in groups. The reason for the numerous- ness of the Pinus nigra is a!so two fires by which these stands have been affected after 1950. When regenerating the forest stands of the Pinus nigra the question of silvicultural aims arises at the end of the optima! phase. The method of the introducing of these stands into regeneration is directly connected with the desi- red state. For the defining of silvicultural goals and managing of these stands additional investi- gations in regeneration ecology and the analyses regarding at least the value increment of the Pinus nigra would be necessary. LITERATURA 1. Abdui-Hadi, A.. 1983: Life strategies of broadleaved tree species on extreme sites with respect to their root-sistem . Disertation, Ljubljana. 2. Čehovin, S. & sod., 1986: Presentation of the Karst forest region. Institute tor Afforestation and Melioration of the Karst, Sežana. XVIII IUFRO World Congress. 3. Ferguson, G. A., 1976 : Statistical analysis in psychology & education. Fourth edition. McGraw-Hill Kogakucha, LTD, Tokio. 4. Kotar, M., 1977: Statistične metode. Izbrana poglavja za študij gozdarstva, Ljubljana. 5. Papež, J. , 1977: Prirodna obnova gozdnih ekosistemov v Zg . Posočju po prepovedi paše koz. Magistrska naloga. Nova Gorica. 6. Poldini , L., 1972: Gozdovi na Krasu včeraj, danes. jutri. Gozdarski vestnik , str. 267-273. Ljubljana. 7. Prebevšek, M., 1981: Širjenje avtohtonih listavcev v sestoju črnega bora na Krasu . Diplom- ska naloga, Ljubljana. 8. Zavod za pogozdovanje in melioracijo Krasa Sežana, 1992: Podatki urejevalne službe. Ustni vir M. Race, dipl. ing. , Sežana. 9. Škulj, M., 1988: Pomlajevanje in kalitev črnega bora (P. n. Arnold) na slovenskem Krasu. Magistrska naloga, Ljubljana. 10. Winer, 8. J., 1970 : Statistical principles in experimental design. International Student Edi- tion. McGraw-Hill, London , New York, etc. Mladin- ska knjiga. Ljubljana. 11 . Gozdno-gospodarski načrt za gozdno go- spodarsko enoto Kras 1991-2000. Zavod za pogozdovanje in melioracijo Krasa Sežana. G. V. 10/92 451 1 1 .l 11 1 GDK: 375.1 :902 Razvoj gozdarskih žičnic na Bovškem Edo KOZOROG*, Iztok MLEKUŽ** Izvleček Kozorog, E.: Razvoj gozdarskih žičnic na Bov- škem. Gozdarski vestnik, št 1 0/1992.· V sloven- ščini s povzetkom v angleščini, cit. lit. 21. Bovška ima zaradi specifičnih terenskih razmer zelo močno tradicijo žičničarstva. V prispevku so dane značilnosti in razširjenost krožnih gravitacij- skih žičnic na Bovškem v preteklosti. Na primeru Golobarske žičnice, ki je redno delovala vse do leta 1968 in je sedaj urejena kot zgodovinsko-teh- niški spomenik, so podrobneje opisani način dela in učinki s nTolminko«, kot posebnim tipom gravi- tacijske krožne žičnice . Ključne besede: krožna gravitacijska žičnica 1. UVOD Soško gozdno gospodarstvo je pred tremi leti uredilo spodnjo postajo Golobar- ske žičnice kot zgodovinsko-tehniški spo- menik. Ta je bila ena zadnjih še delujočih in hkrati najpomembnejša krožna gravitacij- ska žičnica na Bovškem. Objekt je primeren za stik gozdarstva z javnostjo, saj je na primernem kraju ob cesti iz Bovca v Trento. Žičnice so namreč značilnost gozdarstva na tem območju. Letos smo za ureditev informativne table na objektu zbrali veliko arhivskega gradiva in ustnih virov redkih še živečih žičničarjev na gravitacijskih žičnicah na Bovškem. Za- radi prostorske omejitve vsega nismo mogli predstaviti v sklopu informativne table na objektu. Zato objavljamo gradivo o žičničar­ stvu na Bovškem in o Golobarski krožni gravitacijski žičnici tudi v pričujočem pri- spevku . • E. K., dipl. inž. gozd.,** l. M., dipl. inž. gozd., Soško gozdno gospodarstvo, 65220 Tolmin, Bru- nov drevored 13, Slovenija 452 G. V. 10/92 Synopsis Kozorog, E.: The Development of Gable Yar- ding Systems in the Bovec Region. Gozdarski vestnik, No. 10/1992. ln Slovene with a summary in English, lit. quot. 21. The region of Bovec has had strong tradition in cable yarding systems due to· its specific terrain features. The article presents the characteristics and distribution of circular gravitational cable yarding systems in the Bovec region in the past. The example of the Golobar cable yarding sy- stem, which was in regular operation up to the year 1968 and has been arranged into a historical- technical monument, offers a detailed description of the working methods and the performance achieved by the "Tolmin cable yarding" as a special type of a gravitational circular cable yar- ding system. Key words: circular gravitational cable yarding system 2. GOSPODARJENJE Z GOZDOVI IN RAZVOJ ŽIČNIČARSTVA NA BOVŠKEM O gospodarjenju z gozdovi na Bovškem v preteklosti vemo zelo malo. Zelo pomem- bno je bilo leto 1530, ko je cesar Ferdinand dal tudi te gozdove popisati. V tem času postane večina gozdov na Bovškem cesar- skih oziroma državnih, kmetje pa so imeli servitutne pravice (Rutar 1882). Za obdob- je, ki je sledilo, so bile značilne tudi na Bovškem zelo velike sečnje zaradi velikih potreb po lesu v večjih centrih (Gorica, Benetke). Les so plavili navzdol po Soči, do nje pa je potekalo spravilo po vodnih, predvsem pa zemeljskih drčah (Cencič 1955). O obstoju žičnic na Bovškem pred prvo vojno ni zanesljivih podatkov. Po nezanes- ljivih virih je tik pred prvo vojno zakupnik kranjskogorskih gozdov v Trenti pod Vrši- čem, podjetnik Zakotnik, po pogodbi iz leta 1913 spravljal les debeline nad 30 cm tudi z žičnico in z volovsko vprego (Černe 1992). . Masovno so žičnice postavljali na tem Slika 1: Vise(;a zgornja postaja žičnice (foto: V. Klanjšček). območju šele med pNo svetovno vojno za oskrbo fronte. Leta 1917 je bilo na Bovškem okoli 23 vojaških žičnic, v Julijskih alpah pa najmanj 43 (Budkovič 1981 ). Po nekaterih virih je bilo na vsej soški fronti v treh letih postavljenih prek 700 vojaških žičnic (Sin- kovič 1960). Te so bile večinoma motorne, saj so jih uporabljali za transport vojaškega materiala na fronto visoko v gorah. Da se je začelo žičničarstvo prav po vojni tako naglo razvijati, je bilo povezano predvsem z naslednjimi dejstvi: - Na fronti je bilo tudi veliko domačinov, ki so se naučili delati z žičnicami. - Na področju fronte je ostalo veliko žičničarskega materiala, ki so ga s pridom uporabili po vojni za spravilo sena s planin- skih senožeti in lesa iz težje dostopnih gozdov. V začetku so kmetje za spravilo uporab- ljali predvsem preproste žične drče in spu- ščalke, ki so se marsikje ohranile vse do danes. V tridesetih letih, ko so na Bovškem začela najemati državne gozdove v zakup večja zasebna podjetja, so začeli uporab- ljati tudi krožne gravitacijske žičnice, saj je Slika 2: Spodnja postaja Golobarske žičnice nekoč (foto: V. Klanjšček). G. V. 10/92 453 bilo le z njimi mogoče izkoriščati zelo odda- ljene in zaprte gozdove. Taka je bila tudi Golo barska žičnica, ki je nastala leta 1931 . V začetku je bila večina žičničarjev, zlasti delovodij (»kapojev«), Italijanov in Furla- nov, vendar so se tudi domačini hitro učili in kmalu postali izvrstni žičničarji . Kot osta- nek prvotne italijanske šole so številni itali- janski ali močno popačeni izrazi za posa- mezne dele žičnic (npr. vlačilka - kordin) in za ukaze pri delu. Žičnice so imele značaj gozdne prometnice za transport lesa od zgornje do spodnje postaje. Podobno funkcijo imajo danes gozdne ceste. V letih 1930-1943 je na Bovškem obra- tovala 8 krožnih žičnic. Nekatere med njimi so obratovale tudi več kot 1 O let, druge pa le 2-3 leta, dokler pač niso spravili vsega posekanega lesa. Pravi razcvet so žičnice na Bovškem doživele po vojni. V obdobju 1950-1965 so popolnoma obvladovale transport lesa v dolino, saj je bilo postavljenih kar 19 krožnih gravitacijskih žičnic. Nekatere so bile dolge le dober kilometer, najdaljši sistemi pa prek 4 km. Na terenu so bile tri skupine žičničar- jev. Trentarska skupina je pokrivala zgornji del doline, sečanska Skalo, Črni vrh, Zjabce in Lepena, bovška skupina pa Golobar in Polovnik. Med najbolj znanimi žičničarji iz tega obdobja sta Milko Bradaškja iz Soče in Andrej Mlekuž iz Koritnice. Prvi je sode- loval pri montaži večine žičnic v Soči in Trenti, drugi pa je delal v glavnem na Golobarski žičnici, montiral pa je tudi po- dobno žičnico na Papuku v Slavoniji. Šele z razvojem žičnih žerjavov, ki lahko pobirajo les na vsej svoji dolžini, in gradnjo gozdnih cest, so gravitacijske krožne žič­ nice začeli opuščati zaradi previsokih stro- škov po m3 spravljenega lesa, tj . zaradi predragega vzdrževanja in prevelikega šte- vila žičničarjev, ki so upravljaH tak sistem. Zadnja taka žičnica na Bovškem je delovala leta 1970 izpod Svinjaka v dolini Bavšici. Danes Tolminski gozdarji še vedno ohra- njajo tradicijo dobrih žičničarjev. Poleg te- ga, da na Bovškem še vedno spravijo prek 50% lesa iz gozda z žičnimi žerjavi, pa so montirati žičnice tudi drugod po Sloveniji in tudi v drugih državah. Vendar postajajo tudi žični žerjavi na dolge razdalje, zlasti pri Slika 3 : Zgornja postaja žičnice na Plestenjak (foto: V. Klanjšček). 454 G. V. 10/92 Seznam krožnih gravitacijskih žičnic na Bovškem Področje Linija 1. GOLOBAR Mlake-Koritnica 2. SKALA Lavantink-Pod Melom 3. BEREVICA Staro utro-Paver 4. SKALA Zajezerom-Vrsnik 5. GOZDEC Na Pečeh-Piužna 6. MOŽNICA Planina-Koc 7. BAVŠICA Za Domenhom-Zabrajda 8. IZGORA lzgora-Zabrajda 9. SLATENIK Virje-Fulc 1 O. MANGRT Ilovec-Strmec 11 . ČRNI VRH Črni vrh-Klin 12. VRŠIČ Drevesnica-lzvir Soče 13. LEPOČ Lepoč-Tomaž (Podrastar) 14. ZA GREBENOM Zagrebenca-Pod Bosom 15. ZJABCI Na Rižcah-Soča (Barbežeč) 16. SKRILA Skrila-Lepena (Dom Delamaris) 17. VOLNIK Predel-Lepena (Dom Delamaris) 18. GOLOBAR Mlaka-Koritnica (gerkeljca) 19. MLINARICA Zadnji Lom-cestna hiša 20. IZGORA lzgora-Zabrajda 21 . NA GABRU Črča-Boča (Barbežeč) 22. ČRNI VRH Črni vrh-Boča (Barbežeč) 23. NA ODANČEVEM Odančevo-Kukeljc 24. ZA GREBENOM Zagrebenca-Pod Bosom 25. POLOVNIK Javorjeva dolina-Gomila 26. GOLOBAR Mlaka-Koritnica 27. ZA SLEMENOM Za Slemenom-Bavšica 1 Žičnica je obratovala do leta 1968, demontirana je bila leta 1989. Dolžina 900m 2800m 2000m 4500m 2500m 2300m 1700m 1000m 2700m 2300m 2200m 1400m 2100m 1700m 3600m 1400m 1600m 1700m 1400m 1000m 3000m 2300m 900m 1800m 1700m 2100m 1500m Obratovanje 1930-1940 1937 1938 1939-1942 1940 1940-1943 1940 1940 1948 1948 1949 1950 1950-1965 1951 1952 1954 1955 1955-1968 1955-1965 1955-1960 1958 1959 1960 1960 1963 1968-19891 1969-1970 G. V. 10/92 455 spuscanju lesa, vse rnanj ekonomični , saj zahtevajo primerno koncentracijo in kvali- teto lesa. V pri hodnjem gospodarjenju , ki vse bolj upošteva tudi druge funkcije gozda, se bo tudi na Bovškem verjetno spravilo lesa omejilo le še na iz dek lesa z žičnimi žerjavi na kratke razdalje in na prenosne večbobenske vitle. V bolj oddaijenih gozdo- vih pa bomo seč njo verjetno opustili . 3 . OPIS GOLOBARSKE ŽIČNICE Glavno transportno linijo Golobarske žič­ nice so trikrat prestavili, zadnja linija iz leta 1968 je bila dolga okoli 21 OO m in je bila zaradi posebnosti, tj. lesenih postaj s trač­ nicami in lesenih stebrov, imenovana Tol- minlw , kot poseben tip krožne žičnice. Les se je transportiral po eni izrned dveh nosilk, Slika 5: Pregledna \<.arta Golobarja z vrisan im sistemom žičnic .... ... .:._ ~ , .... \ . Sl ika 6: Prečni profil glavne linije Golobarske žičnice Gorenje Mlake --=.;"":::J"f -=·-c..:· ·-=-=- =--~,-::_~-~-~- _ __::·- : ~ ~---c.-- - -:-~ . . . : ·1900' ni ' /f ........ . ... . __ /~~/:· · :·. ·.·.· .. ~__;=7-· . . · ----- -____:____:_ _ _ : __ - -- __ .:........:. 500 m ~~-=-~-- -------------------------' 456 G. V. 10192 med katerima je bila speljana brezkončna vlači Ika. Spuščanje je omogočala gravitacij- ska sila samih hlodov. Zavora je bila na zgornji postaji in je bila šibki člen žičnice, saj se je navadno preveč segrevala. Do zgornje postaje je bilo speljanih še več stranskih krožnih žičnic z obešenimi zgornji mi postajami. Do teh so spravljali les s konji in tudi ročno. Zgrajen je bil sistem vlak in kolovoznih poti. Ko so les spustili po stranski žičnici, so ga na zgornji postaji v Mlakah odpeli s stranske, po tirih (»ši- nah«) zapeljali do glavne ter ponovno za- peli in spustili naprej. Glavna žičnica je imela tudi vmesne postaje (intermedije). Ena od stranskih žičnic je segala celo v revir Soča. Njen zgornji del je imel proti- vzpon, na tem mestu je delala ob pomoči druge. Ves sistem žičnic (torej glavna od doline do Mlak in stranske od Mlak do Plestenjaka) je bil dolg prek 4000 m. Ocenjujemo, da je bilo na Golobarju po- sekana in po žičnici spravljeno v dolino več kot 30.000 m3 lesa. Največ so na leto spra- vili okoli 3.000 m3, največji dnevni učinek pa je bil 112 prm drv (85m3). Povprečni dnevni učinek pri spravilu prostorninskega lesa je bil 50-70 prm, pri hlodovini pa 40- 60 m3 (Mlekuž, Bradaškja 1992). Če so delali usklajeno in je bil les na zgornji postaji dobro pripravljen, je breme potovalo vsake 2-3 minute. Pri polnem obratovanju je na njej delalo 6 delavcev (2 na spodnji in 4 na zgornji postaji). Poleg njih je bilo še poljubno število sekačev, odvisno pač od obsega sečenj. Živeli so v gozdarski koči. Največ delavcev je delalo med obema vojnama, ko so na Golobarju tudi oglarili. Takrat je v naselju ob zgornji postaji prebivalo kar 35 družin oglarjev, doma iz Karnije. Zveza med spodnjo in zgornjo postajo je bila po telefonu. Zelo zanimivi so bili znaki za sporazumevanje v časih, ko še niso imeli telefona; sporazumevali so se z udarci po nosilni vrvi: 1 x : kaj bi rad? 2 x : obesi prazen voziček! 3 x: naprej! 4 x in rahli tresljaji: počasi naprej! 5 x : poglej linijo! 6 x: konec »šihta«! 7 x: prinesi })grajfcug«! Golobarska žičnica je bila ena zadnjih še delujočih pri nas, saj je redno delala vse do leta i 968. Vendar so po letu 1959 že spravljali les do zgornje postaje z motornimi žičnimi žerjavi. Spodnja postaja žičnice je Slika 7: Pregledna karta lokacij krožnih gravitacijskih žičnic na Bovškem G. V. 10192 457 danes ena izmed redkih ohranjenih tovrst- nih objektov pri nas. Zgornja postaja in podporni stolpi so že propadli, nosilno vrv pa so odstranili zaradi varnosti. 4. KRONIKA GOLOBARSKE ŽIČNICE 1931-1935: Žičnico je postavilo in v tem času izkoriščaJo gozdove na Golobarju pod- jetje Balant-Kosmač. Zgornja postaja je bila v grapi Golobarskega potoka pod Dol- gim plazom. 1935-1937: Žičnico prevzame podjetje Sartori. Takrat je živelo na Golobarju 35 družin oglarjev, ki so kuhali oglje iz buko- vega lesa. 1937-1941 : Podjetje Sartori je v teh letih prešlo na sečnjo hlodovine iglavcev (smre- ka, jelka). 1941-1942: V tem času je podjetje Va- lant posekaJo in spravilo po žičnici okoli 3000 m3 lesa (odd. 28 in 29). Spravilo so preprečili partizani, zato je bilo opravljeno šele po vojni. 1949 je začela žičnica znova redno delo- vati. V obdobju 1950-1955 so sekali pred- vsem okrog Golobarske planine (na poboč­ jih pod Glavo). Po navedbah pokojnega gozdarja Franca Čopija so samo na planini posekali prek 7000 m3 bukovine. 1955 je bila zgrajena na Golobarju v Goren jih Mlakah nova gozdarska koča (bru- narica) za delavce. 1956 je bila zgrajena nova žičnica; spod- nja postaja je bila na istem mestu kot pri stari italijanski, le da je bila pokrita in bolje urejena. Zgornja postaja je bila v Mlakah (njeni ostanki -sidra- so vidni še danes). Na Matecovi Glavi je bil okoli 30m visok stolp. 1959 so začeli zbirati les z žičnimi žerjavi. Tega leta so posekali in spravili 909m3 lesa. 1960 je bila celotna žičnica rekonstruira- na, napravljen pa je bil tudi podaljšek do Plestenjaka. Tudi zgornja postaja v Mlakah je bila v celoti obnovljena. 1960-1965 so bile opravljene velike po- mladitvene sečnje na Pologu in Plestenjaku (odd. 28, 29, 31 in v odd. 83 v enoti Soča - Trenta). Zgrajeni sta bili dve stranski žičnici do postaje v Mlakah, kjer so les prepenjali na glavno žičnico. 458 G. V. 10192 1965 so postavili novo zidano kočo za delavce kakih1 OO m nad zgornjo postajo v Mlakah. 1968 so prestavili celotno traso žičnice v levo na sedanje mesto. Zgornjo postajo so prestavili v Gorenje Mlake, obnovili pa so tudi spodnjo postajo. Po tem žičnica ni več redno obratovala. 1969 so zadnjič pognali žičnico in z njo spravili vitel žičnega žerjava na zgornjo postajo, da so lahko z njim iz odd. 26 (Melina) spravljali les neposredno na cesto k spodnji postaji. 1989 so odstranili nosilno žico, ki je padla s propadajočih podpornih stebrov. Kot zgodovinsko-tehniški spomenik so ure- dili spodnjo postajo nekdanje žičnice in uredili okolico. 1992/93 je bila postavljena informativna tabla in ponovno urejena okolica objekta. POVZETEK Razvoj žičnic na Bovškem se je začel med prvo vojno s krožnimi motornimi žičnicami zaradi oskr- be soške fronte, nadaljeval pa z gozdarskimi krožnimi gravitacijskimi žičnimi sistemi v začetku tridesetih let. V zadnjih 20 letih se je na Bovškem spravilo prek 50% lesa z žičnimi žerjavi, ki so zaradi svojih prednosti nadomestili v šestdesetih letih krožne gravi1acijske žičnice. Vendar je pri sodobnem gospodarjenju z gozdovi, majhni kon- centraciji in slabi kvaliteti posekanega lesa tudi na Bovškem ekonomičen le še izvlek lesa z žičnimi žerjavi na krajše razdalje in zvečboben­ skimi prenosnimi vitli. V težje dostopnih gozdovih in tam, kjer je potrebno les spuščati, pa se bomo verjetno sečnji odpovedali. Najmočnejši pečal so bovškemu gozdarstvu vendarle pustile krožne gravitacijske žičnice, ki so uspešno >>živele« polnih 40 let. Danes je znanih 27 linij, od vseh pa je ohranjena le še spodnja postaja Golobarske žičnice. Ta je bila najpomembnejša na tem območju in je delovala v letih 1931-1968. Spodnja postaja je danes urejena kot gozdarski zgodovinsko-tehniški spo- menik. THE DEVELOPMENT OF CABLE YARDING SYSTEMS IN THE BOVEC REGION Summary The development of cable yarding system in the region of Bovec set in during the First World War with circular motor cable yarding systems due to the food supply of the Soča front line. It was continued by forestry circular gravitational cable yarding systems at the beginning of the 30's. ln the recent 20 years, over 50% of timber has been skidded by means of cable cranes, which in the 60's replaced circular gravitational cable systems because of their advantages. Yet because of the modern forest managing, which is becoming more and more adapted, low concen- tration and poor qualrty of the timber felled, the only skidding method which is stili economical also in the region of Bovec is that performed by means of cable cranes in short distances and by multiple-drum transferable winches. ln the fores1s with difficult access and where timber has to be lowered cutting will probably be omitted. Nevertheless, the greatest impact on the fore- stry of Bovec had circular gravitational cable yarding systems, which had their suc<;;essful yac- tive life" for as long as 40 years. 27 lines are known today, of which only the lower station of the Golobar cable yarding has been preserved. This one was the most important in this region and was in operation between 1931 and 1968. The lower station has been arranged asa forestry historical-technical monument. VIRI 1. Bradaškja, M., 1992: Ustni vir, dne 15. 9. 1992, Soča 102. 2. Bric, M., 1992: Ustni vir, dne 15. 8. 1992, Kot 83, Bovec. 3. Budkovič, T., 1981: Vojaške žičnice v Julij- skih Alpah v obdobju 1915-1917, Planinski vest- nik 81/5, s. 217-220. 4. Cencič, V., 1955: Dolina Trente in njeno gospodarstvo, diplomska naloga, Gcpzdarska fa- kulteta, Ljubljana. 5. Černe , V., 1992: Borovška vas, monografija, Turistično društvo Kranjska Gora, 168 p. 6. Čopi, F., 1988: Ustni vir dne 10. 10. 1988, Kal-Koritnica 3. Ljubo Čibej: Srhljiva zimska idila 7. Rutar, S., 1882 : Zgodovina Tolminskega, Hilarijanska tiskarna Gorica, ponatis 1972, Nova Gorica. 8. Klanjšček, V., 1947: Žične drče na Tolmin- skem, Gozdarski vestni k 6, št. 7, s. 145-1 51 . 9. Klanjšček, V., 1947: Enojna žičnice na Tol- minskem, Gozdarski vestnik 6, št. 8, s. 169-172. 10. Klanjšček, V., 1947: Trajne žičnice na Tolminskem, Gozdarski vestnik 6, št. 9, s. 201- 203. 11 . Klanjšček, V., 1947: Normalne žičnice na Tolminskem, Gozdarski vestnik 6, št. 10, s. 225- 234. 12. Kravanja, A., 1992 : Ustni vir, dne 20. 9. 1992, Kal-Koritnica 5. 13. Mlekuž, A., 1992: Ustni vir, dne 20. 9. 1992, Kal-Koritnica 30. 14. Mlekuž, 1., 1984: Gozdnogospodarski načrt Bovec 1984-93, SGG Tolmin . 15. Mlekuž, 1., 1987: Gozdnogospodarski načrt Soča-Trenta 1987-96, SGG Tolmin. 16. Jurančič, B., Papič, F., Podgornik, F., 1961: Priročnik za monterje gozdarskih žičnic, Zbornica za kmetijstvo in gozdarstvo, Ljubljana, 98 p. 17. Papič, F., 1983: Upotreba šumskih žičara na području šumskog gospodarstva Tolmin s tehničkog, ekonomskog i zaštitnog stanovišta, Zbornik radova Savetovanja, Opatija 1983, pp. 293-310. 18. Pretner, A., 1992: Ustni vir, dne 25. 9. 1992, Trenta 66. 19. Sinkovič, M., 1960 : Turizem in problem turističnih žičnic, Planinski vestnik 60/1 O, s. 461- 467. 20. Kronika gospodarjenja, revir Bovec, SGG Tolmin. 21. Zakupna pogodba Kranjskogorskih gozdov v Trenti, Arhiv E. Kozorog, Tolmin. G. V. 10/92 459 GDK: 0:945.14 TREECD - baza podatkov na CD-ROM-u za področji gozdarske in lesarske znanosti Marja ZORN-POGORELC*, Marjeta GORŠIČ** Izvleček Zorn-Pogorelc, M., Goršič, M.: TREECD - baza podatkov na CD-ROM-u za področji gozdar- ske in lesarske znanosti . Gozdarski vestnik, št. 10/1992. V slovenščini, cit. lit. 4. Informacijsko-dokumentacijski službi za go- zdarstvo in lesarstvo v Ljubljani sta skupno naba- vili mednarodno bazo podatkov TREECD za ob- dobje 1939-1991 pri CABI v Veliki Britaniji. 1 nfor- macijski servisi te svetovne angleške organizacije za informatiko kreirajo danes številne baze podat- kov za področja uporabnih znanosti in jih posre- dujejo na različnih medijih. TREECD je ena izmed baz na laserskem disku z zelo zgoščenimi podat- ki, ki deluje po programu SPIRS. V njej so združeni zapisi iz treh referatnih biltenov: Forestry Abstracts, Forest Products Abstracts in Agrotore- stry. Ključne besede: TREECD, INDOK, baza po- datkov, CD ROM, gozdarstvo, lesarstvo 1. UVOD 1 nformacijsko~dokumentacijska služba (INDOK) za gozdarstvo, ki deluje pri Go- zdarski knjižnici na Inštitutu za gozdno in lesno gospodarstvo in Biotehniški fakulteti, Oddelku za gozdarstvo, ter informacijsko- dokumentacijska služba za lesarstvo, ki deluje na Biotehniški fakulteti, Oddelku za lesarstvo, sta na začetku l. 1992 skupno nabavili bazo podatkov TREECD pri med- narodni organizaciji Commonwealth Agri- cultural Bureau International (CABI) v Veliki Britaniji. Nabavo CD ROM-a, optičnega čitalca TOSCHIBA in tiskarnika EPSON LQ-850+ v skupni vrednosti 785.815 tolarjev sta nam s svojim sofinansiranjem omogočila Mi- * M. Z.-P., dipl. inž. gozd., Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo, 61000 Ljubljana, Večna pot 2, Slovenija ... M. G., dipl. inž., Biotehniška fakulteta, Odde- lek za lesarstvo, 61000 Ljubljana, Rožna dolina c. Vlll/34, Slovenija 460 G. V. 10/92 Synopsis Zorn-Pogorelc, M., Goršič, M.: TREECD- The Data Base on a CD-ROM for the Fields of Forestry and Timber Economy Sciences. Gozdar· ski vestnik, No. 1 0/1992. ln Slovene, lit. quot. 4. lnformation-documentation services for forestry and timber economy in Ljubljana made a joint purchase of the international TREECD data base for the period from 1939-1991 with the CABI in Great Britain. The information services of this world English organization for informatics create nowadays numerous data bases for the fields of applied sciences which are broadcast on diHerent media. TREECD is one of the bases on a laser disc with compact data which is supported by the SPIRS program. It comprises the articles from three report bulletins: Forestry Abstracts, Forest Products Abstracts in Agroforestry. Key words: TREECD, INDOK, database, DC ROM, torestry, timber economy nistrstvo za znanost in tehnologijo (56%) in Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (12 %), za kar se jima v imenu uporabnikov lesarskega in gozdarskega IN- DOK lepo zahvaljujemo. Nabavljena baza podatkov in oprema skupaj z osebnim računalnikom PC-286 (Abakus) tvorijo celoto, ki omogoča retro- spektivne poizvedbe o svetovni znan- stveno-strokovni literaturi za področje go- zdarstva in lesarstva za obdobje 53 let. 2. CABI- SVETOVNA BA!\IKA ZNANSTVENIH INFORMACIJ Mednarodna, meddržavna organizacija GABI je bila ustanovljena l. 1928 v Veliki Britaniji z namenom, da bi po vsem svetu poskrbela za informacijsko, znanstveno in razvojno podporo (servise) za kmetijstvo in sorodne vede . Informacijski servisi, ki so locirani v Wal- lingfordu, oblikujejo bibliografske baze po- datkov (CAB Abstracts) v angleškem jeziku za znanstvenoraziskovalna področja upo- rabnih znanosti - kmetijstvo, gozdarstvo, okolje, uporabne družbene vede in člove­ kovo zdravje. Ustrezna znanstvena in tehnična litera- tura se zbira v petih oddelkih CABI, kjer jo skoraj 1 OO znanstvenikov in lingvistov na- tanko pregleda (letno okrog 1 0.000 revij in drugih dokumentov- monografije, kongre- sni dokumenti) in pripravlja analitične infor- macije. Vsaka posamezna analitična informacija (zapis) je sestavljena iz bibliografskega opi- sa, klasifikacije in izvlečka (abstrakta). Po določenih sistemih razvrstijo analitične in- formacije v podatkovne zbirke (baze podat- kov) za določena področja znanosti. Pri CABI nastaja 55 posameznih baz podatkov, ki so razporejene po naslednjih znanstvenih področjih: 1. Živilska veda in proizvodi (Animal Science and Production) : 5 2. Veterinarska veda in bolezni (Veteri- nary Science and Diseases) : 8 3. Veda o pridelkih (Crop Science) :23 4. Gozdarstvo (Forestry) : 3 5. Zaščita pridelkov (Crop Protection) : 3 6. Gospodarstvo, razvoj in sociologija (Economics, Development & Sociology) : 7 7. Stroji in gradnja (Machinery & Buil- dings) : 1 8. Hrana in prehrana (Food & Nutrition) :3 9. Biotehnologija (Biotechnology) : 2 Te baze so danes dostopne uporabnikom na različnih medijih: - tiskani referatni bilteni (Abstract Jour- nals), - referatni bilteni na disketah (electronic Abstract Journals on floppy disk), -CD ROM. 3. CD-ROM CD-ROM (Compact Disc Read Only Me- mory) je laserski disk z zelo zgoščenimi podatki, ki v moderni informacijski tehnolo- giji zamenjuje klasično tiskano gradivo. Mednarodna organizacija CABI je v pro- jektu CAB SPECTRUM začela izdajati svoje referatne biltene na CD-ROM-ih in jih s to tehnologijo napravila uporabniku hitro in enostavno dostopne. 4. TREECD 4.1 . Splošno o bazi TREECD je računalniško podprta baza podatkov s področja gozdarstva in lesar- stva, združena v enem disku. Izdal jo je CABI skupaj z Oxford Forest Institute in UK, Overseas Development Administra- tion. V tej bazi so združeni zapisi treh referatnih biltenov od začetkov njihovega izhajanja: - Forestry Abstracts (FA) 1939, - Forest Products Abstracts (FPA) 1978, - Agroforestry Abstracts (AA) 1988, pa do vključno l. 1991. Baza obsega 308.438 zapisov za več kot polstoletno obdobje (53 let) gozdarskega in lesarskega dela. Podatki so izbrani iz periodičnih publikacij (revij), monografij, kongresnega gradiva, doktorskih disertacij, tehničnih poročil, pa- tentov in drugih virov iz več kot 1 OO držav. Vpogled v leto 1990 nam npr. pove, da so v FA v tem letu obdelali 1226 publikacij, v FPA pa 441. TREECD je nedvomno najobsežnejša baza podatkov gozdarske in lesarske stroke do danes. Pokriva naslednja širša področja: - vse vidike ekologije in gospodarjenja z naravnimi in umetnimi gozdovi in gozdno- poljske sisteme (agroforestry); - škodljivce, bolezni in abiotične po- škodbe lesnatih rastlin; - biologijo in genetiko lesnatih rastlin; - lastnosti lesa; - pridobivanje, lastnosti in marketing gozdnih lesnih sortimentov. 4.2. Značilnosti programa Podatki v bazi so obdelani s programom SPIRS (Silver Platter Information Retrival Software)) ki omogoča hitro in enostavno iskanje (poizvedbe). Po tem programu delujejo tudi vse druge baze CABI in tudi baza AGRIS. Vsak zapis je sestavljen iz 21 polj: G. V. 10/92 461 AB AD AN AU AV CA CAB Cl DC DE GE IS LA LS OT PT PY SM so su - izvleček (abstrakt) - naslov avtorja - referenčna številka -avtor - dostopnost* - korporativni avtorji - izbira referatnega biltena -sekundarni navedek časopisa* - decimalni vrstilci (GDK in FL) - deskriptorji - geografska opredelitev - mednarodna številka knjige - jezik teksta - jezik izvlečka - originalni naslov (neangleški) -tip dokumenta - leto izdaje - klasifikacijske kode* -viri - stvarni predmeti (kombinacija DE in GE) TI -naslov Išče se lahko po 18-ih poljih; označena z * so neiskalna. 4.3. Poizvedbe ali kako iščemo? Pravilno postavljeni zahtevek da natan- čno tisto, kar iščeš, in je nekaj več ~qt navadna rutinska poizvedba. Zato mora to delo opravljati strokovnjak-dokumentalist skupaj z uporabnikom. Zelo dober pripomoček pri iskanju po bazi TREECD je tiskani tezaver: C. A. 8. International. (1983) 1990. CAB Thesaurus. Wallingford, Vol. 1, 2, v katerem so po abecednem redu zbrani deskriptorji (stan- dardizirane ključne besede) v angleškem jeziku za vsa znanstvenostrokovna področ­ ja, ki jih obdelujejo pri CABI. Pri iskanju po bazi so najpomembnejša naslednja polja: deskriptorji, geografska opredelitev, stvarni predmeti, decimalni vrstilci in izbira referatnega biltena. Uporabnik sam ali skupno z dokumenta- listom definira svoj zahtevek ob pomoči deskriptorjev iz CAB tezavra ali predlaga ključne besede, katere preverimo v Indeksu TREECD. Zahtevek, ki se nanaša na bilten FAza obdobje 1951-1977, je možno defi- nirati tudi z vrstilcem goz-darske decimalne klasifikacije ( oziroma z Fluryjevim siste- mom za obdobje 1939-1951). Vse za- 462 G. V. 10/92 htevke pa lahko definiramo tudi po· vseh drugih poljih, odvisno od tega, kaj iščemo in s kakšnimi podatki razpolagamo. Zelo enostavno je iskanje, če npr. poznamo avtorjevo ime in priimek. Iščemo pa lahko tudi po katerikoli besedi iz izvlečka. Ob pomoči operaterjev - to so besede ali znaki, ki omogočajo različne kombinacije iskanj, določimo najprimernejšo povezavo deskriptorjev (ključnih besed), vrstilcev kla- sifikacije, geografskih pojmov, letnice izda- je, virov in ipd. in z ukazom začnemo poizvedovanje. Računalnik nam na ekran >•pričara« za- detke. Le te pregledamo, z ozirom na vsa polja ali le po vnaprej izbranih poljih, nato jih označimo in po želji izpišemo s tiskalni- kom na papir. Poizvedbe po tej bazi so balzam za dokumentaliste ob njihovem kroničnem po- manjkanju časa pri dolgotrajnem brskanju po tiskanih publikacijah in karticah, da bi zadostili uporabnikom ob njihovih zahtevkih in ob kroničnem pomanjkanju ljudi v doku- mentacijskih službah. Raziskovalci pridejo mnogo hitreje do prepotrebnih referenc za nove projekte in podiplomske študije, štu- dentje do referenc za svoje seminarje in diplomske naloge. TREECD je koristna pridobitev za vse, ki želijo hitro pridobiti natančne informacije o objavljenih virih. 5. BAZE PODATKOV NA CD-ROM ZA PODROČJE BIOTEHNIKE S svojo preprosto in enostavno tehniko so CD ROM-i s programom SPIRS osvojili številne uporabnike. Informacijske službe v institucijah, ki svoje področje znanosti združujejo v bioteh- niki, so po svojih denarnih zmožnostih in zmožnosti sofinanserjev nabavile naslednje CD ROM-e: 1) AGRIS - baza Združenih narodov za področje biotehnike za obdobje od l. 1975 dalje je v IN DOK centru za biotehniko BF; 2) BIOLOGICAL ABSTRACTS - baza za področje biomedicine in življenjskih zna- nosti (life science) je od l. 1991 dalje na Inštitutu za biologijo Univerze v Ljubljani J (pred tem letom jo imajo v obliki tiskanega biltena); 3) CAB CD (Commonwealth Agricultural Bureau Abstracts)- baza za področje agro- nomije, živinoreje, gozdarstva in biotehnike v širšem smislu je od l. 1984 dalje na INDOK za živinorejo Oddelka za živinorejo BF; 4) FSTA (Food Science and Technology Abstracts) -baza za področje živilske teh- nologije je od l. 1969 dalje v knjižnici Oddelka za živilsko tehnologijo BF; 5) LIFE SCIENCE COLLECTION (Bio- technology Research Abstracts, Microbio- logy Abstracts) - baza za področje mikro- biologije in biotehnologije je od l. 1989 dalje v knjižnici Oddelka. za živilsko tehnologijo BF: Večina baz podatkov na CD-ROM-u nudi retrospektivne informacije. Najbolj sveže, najnovejše podatke o svetovni znanstveno tehnični literaturi za področje biotehnike pa dobimo na disketah, ki so jih posodobili iz referatnih biltenov Current contents. Te baze podatkov so na voljo v knjižnici Od- delka za živilsko tehnologijo in INDOK slu- žbi Oddelka za živinorejo. Več o tem kdaj drugič. VIRI 1. CAB SECTRUM. 1991 . TREECD. Walling- ford, Silver Platter. 2. ~Knjižničarske novice, 2 (1992} 1, s. 9-23. 3. HOCEVAR, l. 1992. Navodilo za uporabo CD-ROM TREECD s programom SPIRS verzija 2.0 (prevod) . 4. * New CO-ROMs release even more infor- mation. CABI News, June 1991, s. 1-3. Popravek: V Gozdarskem vestniku št. 9/1992 je pri članku mag. A. Dobre ta na str. 425 prišlo po vseh opravljenih pregledih, tik pred tiskam, do neljube zamenjave slike. Pravo sliko objavljamo na tem mestu, avtorju in bralcem pa se za neljubo pomota opravičujemo. Uredništvo Naravno zaraščanje odkopne brežine na gozdni cesti le nekaj let po gradnji (foto: mag. A. Dobre) G. V. 10/92 463 GDK: 722 Analiza izvoza in uvoza lesa v prvih sedmih mesecih leta 1992 Toni DUKIC* Z nastankom države Slovenije se je zu- nanjetrgovinska menjava Slovenije v teme- ljih spremenila. S prekinitvijo gospodarskih odnosov z drugimi republikami nekdanje Jugoslavije, se je notranji trg, ki ga je naše gospodarstvo dokaj ekspanzivno obvlado- vala, skrčil. Po ocenah SDK so v letu 1990 približno 25% vse prodaje in 22% vseh nakupov naša podjetja opravila v drugih republikah. Izpad teh, manj zahtevnih trgov, je treba v najkrajšem možnem času nado- mestiti z izvozom na mnogo selektivnejše, tehnično in tehnološko, kakovostno, konku- renčno naravnane tuje trge. Izvozna usme- ritev gospodarstva torej ni več zgolj priori- tetna naloga, temveč vprašanje obstoja. Zato je oziroma naj bi bilo spodbujanje izvoza vgrajeno v gospodarsko strategijo in čim večji izvoz naj bi bila temeljna usmeritev vseh posamičnih gospodarskih področij. Za doseganje boljših učinkov pa naj bi izvažale v največji možni meri predvsem proizvode višjih stopenj obdelave. Torej naj bi surovin praviloma ne izvažali, če smo jih sposobni sami predelati. Les je že doslej, glede na zgrajene pre- delovalne kapacitete, veljal za deficitarne surovino. Zato takšna usmeritev za »pro- izvajalce(( lesa ni nova in smo jo že doslej skušali uveljavljati. O tem, kako v novonastalih pogojih de- luje tržišče lesa, zlasti kar zadeva menjavo s tujino, smo skušali ugotoviti na osnovi podatkov o izvozu in uvozu neobdelanega lesa v prvih sedmih mesecih letošnjega leta. Pri tem se ni možno izogniti zakonski regulativi. • T. El., dipl. oec., Splošno združenje za go- zdarstvo Slovenije, 61000 Ljubljana, Miklošičeva 38, Slovenija 464 G. V. 10/92 ZAKONODAJA Ali nova zakonodaja ureja omenjena po- dročja skladno z vnaprej postavljenim glo- balnim ciljem, ali je konsistentna, ali ustreza tudi ciljem gospodarskih subjektov je samo nekaj vprašanj, na katera bi lahko razbrali odgovore tudi iz pričujočih podatkov. Na izvozno-uvozne posle neposredno vpliva zakonodaja, ki ureja področja pridobivanje lesa, promet z lesom, davčna zakonodaja in zakonodaja na področju zunanjetrgovin- ske menjave; posredno pa seveda še druga temeljna zakonodaja. Zakon o gozdovih ureja gospodarjenje z gozdovi, tudi pridobivanje gozdno lesnih sortimentov. Urejeno je enotno za družbene in zasebne gozdove predvsem z vidika ohranjanja, razvijanja in usklajevanja sploš- no koristnih funkcij gozda z gospodarskimi. Hkrati ista zakonodaja ureja tudi promet z lesom. Prav določilo, da les lahko prodajajo samo gozdnogospodarske organizacije, je bilo deležno največ kritike. Vendar je ta način prodaje imel poleg pomanjkljivosti tudi svoje prednosti. Lesnopredelovalna in- dustrija se je o nakupu surovine dogovar- jala z maloštevilnimi dobavitelji. Ponudba je bila količinsko, strukturno in časovno določena. Lesne bilance, v katerih smo nadrobno opredelili potrebe predelovalne industrije in obseg blagovne proizvodnje gozdnih lesnih sortimentov, smo pripravljali vsako leto posebej. Na ustrezen način je ta sistem zagotavljal tudi namensko zbira- nje sredstev za financiranje splošnokorist- nih funkcij gozda. Po drugi strani pa je bil sistem neustrezen, ker je pri gospodarjenju z gozdom, predvsem pri pridobivanju lesa in njegovi prodaji premalo upošteval inte- rese zasebnih lastnikov gozdov. Hkrati pa je izključeval konkurenco ponudnikov. Novi zakon o gozdovih naj bi promet z lesom sprostil. Postopek za spremembo zakona traja že več kot dve leti, kar je povzročilo ogromno škodo. Določil veljavnega zakona, zlasti zasebni lastniki, ne upoštevajo, hkrati ko omejitve in obveznosti, ki jih bo določal novi zakon, še niso sprejete. Torej na področju gospodarjenja z gozdovi že pre- dolgo traja brezpravnost, ki jo spretno izko- riščajo posredniki pri prodaji lesa. Nestro- kovni posegi v gozd se kažejo v ·golosekih, pretirani sečnji, napačnem izboru drevja za posek, pomanjkanju vlaganj ipd. Na trgu se nenačrtnost pri gospodarjenju kaže v .pre- veliki ponudbi posameznih gozdnih lesnih sortimentov, ki jih je čedalje težje prodati. Zaradi tega se izvoz lesa iz meseca v mesec povečuje. Žal se povečuje izvoz najkvalitetnejše hlodovine, medtem ko manj kvalitetnih gozdnih lesnih sortimentov, ki so nujni produkt dobrega gospodarjenja z go- zdom, ni mogoče prodati. Za stanje na tržišču lesa je v veliki meri odgovoren zakonodajalec in strankarske zdrahe, ki onemogočajo pripravo in sprejetje stro- kovno utemeljenega zakona. Sistem financiranja je po novem zastav- ljen tako, da se dejavnosti, ki jih je potrebno opraviti za vzdrževanje splošno koristnih funkcij gozda, plačujejo iz proračuna (če­ prav novi zakon še ni sprejet, se ta določila novega zakona že uveljavljajo). Torej naj bi se v proračun stekala tudi sredstva v ta namen. Eden izmed virov proračunskih sredstev je prometni davek. Promet z lesom je ob- davčen dvakrat: prvič, ko pride na trg, mora prodajalec plačati davek od prodaje vredno- sti lesa, drugič pa pri prodaji končnemu porabniku. Zaradi nekonsistentnosti zako- nodaje so možne špekulacije. Po še veljav- nem zakonu od lesa, pridobljenega iz druž- benih gozdov, gozdno gospodarske organi- zacije obračunavajo t. i. biološko amortiza- cijo, iz katere se do uveljavitve novega zakona financirajo vlaganja v družbene go- zdove. Zato se od tega lesa ne plačuje prvi prometni davek, s čimer pa prodajalec ni odvezan plačila prometnega davka, ko les proda končnemu porabniku, ali plačila izvo- zne takse v primeru, če ta les izvaža. Zaradi neenotnega tolmačenja davčne za- konodaje to zmedo in davčno nedisciplino nekateri izkoriščajo, se na ta način izognejo davkom, prodajajo ceneje in ustvarjajo ne- upravičen dobiček. Zakona, ki ureja zunanjetrgovinsko me- njavo, Slovenija še ni sprejela, temveč uporablja dopolnjen in spremenjen jugoslo- vanski zakon, posamezna področja pa ureja z odloki. Jugoslovanski zakon o zuna- njetrgovinski menjavi je ••za zaščito do- mače proizvodnje in za uresničevanje pla- niranega razvoja« omejil izvoz lesa z uvedbo izvoznih kontingentov. Poleg tega, da so se prodajalci lesa (GG) morali dogo- voriti o razdelitvi kontingentov, so morali pridobiti tudi mnenje lokalne predelovalne industrije. Z Odlokom o razvrstitvi blaga v oblike izvoza in uvoza (Uradni list RS, št. 15/92) je izvoz in uvoz lesa carine prost. Vendar sta bila pred tem sprejeta dva odloka, s katerima so uvedli najprej izvozno takso za drva in nekatere vrste hlodovine, ki so jo pozneje razširili na vse vrste neob- delanega lesa. Izvozna taksa je uvedena zaradi motenj na domačem trgu in naj bi veljala, dokler motnje trajajo. Da ta taksa dejansko nima posebnega fiskalnega učin­ ka, kažejo podatki o sredstvih, zbranih na ta način. Ocenjujemo, da se je od izvoza v letošnjih sedmih mesecih v proračun steklo okoli 1,318.000 USD. Prav tako se z odlo- kom ))o blagu, za katerega se plačuje posebna davščina za izravnavo davčne obremenitve« uvaja uvozna davščina za vse vrste neobdelanega lesa. V primerjavi s prejšnjo, ki je 1 O ali 15 %, odvisno od vrste lesa, je ta le enoodstotna. Na račun te davščine je bilo zbranih okoli 37.000 dolarjev. Tudi veljavnost tega odloka je omejena, in sicer na leto 1992. Prav ti odloki, predvsem odloka o izvozni taksi, pa povzročajo številne spore med zagovorniki (lesno predelovalna industrija), ki terjajo, da se taksa poveča ali izvoz celo prepove, in nasprotniki (GG), ki menijo, da je v času, ko domači porabniki ne kupujejo, predvsem pa redno ne plačujejo lesa, tak odlok neu- strezen. Oboji se strinjajo, da je potrebno preprečiti anarhijo in brezzakonje, ki vlada na tem področju. Očitno je, da zakonodaja ni ustvarila pogojev, ki bi omogočali (zahtevali) spošto- vanje ciljev, ki jih je zastavila ekonomska politika. Nasprotno, spodbuja nestalne raz- mere pri pridobivanju lesa, škodo v gozdo- G. V. 10192 465 vih, zmedo pri prometu z lesom ter špeku- lacije in zaslužkarstvo pri prodaji lesa. Od tega nima koristi niti lastnik gozda niti proizvajalec ne predelovalec lesa in ne država. Korist imata posrednik in tuji kupec. Da je temu tako, pričajo tudi podatki o izvozu in uvozu lesa, zbrani za sedem mesecev letošnjega leta. Iz teh smo ugo- tavljali: - koliko gozdnih lesnih sortimentov izva- žamo in uvažamo; - katere vrste lesa (strukturo izvoza in uvoza); - kdo izvaža in kdo uvaža; - po kakšni ceni (za kakšno vrednost gre); pri čemer smo se omejili le na neobdelan les. KOLIKO IZVAŽAMO IN KOLIKO UVAŽAMO Les je eno redkih naravnih bogastev naše države, ki je ob pravilnem gospodar- jenju z gozdom obnovljiva. Zato je razumlji- vo, da imamo že od nekdaj razvito lesno obrt in pozneje lesno predelovalno industri- jo. Ta je zaradi svoje tradicije sposobna kakovostno predelovati les in konkurenčno nastopati na tujih trgih. Vendar je za razme- re, ki jih omejujejo proizvodne sposobnosti naših gozdov za domačo surovino predi- menzionirana. V času, ko je bila proizvod- nja in prodaja (bolje: distribucija) gozdnih lesnih sortimentov dokaj stabilna, ko smo še načrtovali lesno bilančna razmerja, so bila ta takšna, kot jih kaže preglednica 1. V obdobju 1981-1985 naj bi potrebe po lesu pokrivali s surovino iz Slovenije 76%, iz drugih republik 13% in iz uvoza 11 %. Dejansko smo v letu 1990 z domačo suro- vino (gozdnimi lesnimi sortimenti in lesnimi ostanki) pokrivali 76%, z uvozom iz drugih republik 16 %·in iz tujine. 8% potreb. Takšni lesni bilanci sta bili podrejena promet z lesom in izvoz. Oboje je bilo izpeljano prek GG, četudi so ti samo del lesa izvozili neposredno, drugo pa prek specializiranih posrednikov (trgovine). V času od leta 1990 dalje so se razmere proizvodnje, prodaje in predelave lesa bi- stveno spremenile. Od dotedanje pridob- 466 G. V. 10192 Preglednica 1 : Poraba lesne surovine (v 000 m3) Letno povpreč. Leto 1981-1.985 1990 načrtovano dejansko Skupaj 3920 3164 od tega: iglavci 2376 1946 !istavci 1544 1218 od tega: - za mehansko predelavo 1694 1260 - za celulozo in lesovino 957 947 - zaplošče 716 526 - tehnični les za druge namene 298 237 - za drva 255 194 Vir: SlS za gozdarstvo Slovenije . ljene količine lesa iz zasebnih in družbenih gozdov, namenjene prodaji, ki se je gibala na leto v povprečJu od 2,680. 000 m3 (1985) do 2,419.000 m (1 086-1990), se je ta znižala na 1,878.000 m3 (1990) oziroma na 1,480.000 m3 (1991) 1. V tem času se je zlasti razmahnila neevidentirana prodaja lesa iz zasebnega sektorja - mimo gozdno- gospodarskih podjetij. Kako so se spreminjala lesnobilančna razmerja, ne vemo, ker nihče več ne na- črtuje potreb lesno predelovalne industrije, čeravno so se te bistveno spremenile. Domnevamo, da so se znižale, saj je izpad trgov bivše Jugoslavije močno prizadel tako pohištveno kot papirna industrijo. Da gre za bistveno zmanjšanje domače predelave, sklepamo tudi iz obsega izvoza in uvoza lesa. Iz zbranih podatkov ne zasle- dimo, da smo v času od osamosvojitve uvažali les iz drugih republik. Torej za domačo predelavo primanjkuje najmanj 13% lesa. Namesto, da bi se za ta del zmanjšal izvoz lesa, se ta že nekaj let sicer počasi, a vztrajno povečuje. Po podatkih gozdnogospodarskih podjetij se je od leta 1985 povečeval , kot kaže preglednica 2. Čeprav je v zadnjih dveh letih količinsko izvoz GG skupno padel, je njegov delež zaradi bistveno znižane proizvodnje v druž~ benih gozdovih in evidentirane blagovne 1 Podatki: SlS za gozdarstvo Slovenije. Preglednica 2: Izvoz lesa 1985 1986 1987 1988 49.144 67.053 95.904 114.150 je pomenil odstoten delež od blagovne proizvodnje: Delež v blagovni proizvodnji (v%) 1985 1986 1987 1988 1,8 2,6 3,7 4,5 proizvodnje zasebnega sektorja v neneh- nem porastu. Izvoz gozdnih gospodarstev, posreden in neposreden, je samo del izvoza neobde- lanega lesa. četudi imamo podatke o skup- nem izvozu lesa le za tri zadnja leta, sledijo iz njih zanimive ugotovitve: Skupni Delež GG Leto izvoz lesa v skupnem vm3 izvozu v% 1989 350.315 38,5% 1990 284.974 40,2% 1991 312.996 35,9% I-VII92 172.400 59,0% Izvoz lesa se je v teh letih gibal med 285.000 m3 in 350.000 m3 ne glede na ob- seg blagovne proizvodnje gozdnogospo- darskih organizacij. Torej je izvoz 172.400 m3 v letošnjih sedmih mesecih po- polnoma normalen, saj bi se pri nespreme- njeni mesečni dinamiki do konca leta pov- zpel na okoli 296.000 m3 . Nenormalen je izrazito visok delež izvoza GG. Domnevno je bil ta delež tudi v preteklosti višji, le da je šlo za posredne oblike izvoza (denimo kompenzacijski posli). Od skupnega letošnjega sedemmeseč~ nega izvoza lesa so 60% ali 103.300 m3 izvozila GG, in to 33% neposredno sama, drugo prek izvoznikov. Razlika ali najmanj 40% izvoženega lesa ni les iz družbenih gozdov, s katerimi gospodarijo GG, niti ni les zasebnih lastnikov, ki so ga ti prodali GG. Iz tega sledi, da je bil precejšen del neevidentirane proizvodnje lesa namenjen izvozu. Če ti podatki držijo in če je tudi v preteklosti enak delež izvoza odpadel na »negozdarski« les, potem je šlo za les, ki se je na našem trgu pojavil od drugod (morda iz drugih republik). Z izvozom lesa predvsem iz zasebnih gozdov potemtakem nadomeščamo nekdanji reeksport. Če tak- šne predpostavke držijo, česar pa iz padat- (v m3 ) 1989 1990 1991 l-VII 92 134.753 (114.700) 112.436 103.338 1989 1990 1991 I-VII92 5,4 6,1 7,6 11,7 kov ni možno ugotoviti, potem gre letos v resnici za povečan izvoz domačega lesa. V istem času je uvoz lesa znašal 134.200 m3 . Ker za pretekla leta nimamo podatkov o uvozu, tudi ne vemo, ali so to večje, manjše ali normalne količine. Če sklepamo iz bilančnih razmerij za pretekla leta, naj bi z lastno blagovno proizvodnjo pokrivali 59% potreb, drugo iz lesnih ostan- kov (12 %) in iz tujine. Uvožena količina se približno ujema s takšnim razmerjem (okoli 131.000 m3). Torej ne drži ugotovitev, da uvažamo precej več lesa kot nekoč. KAJ IZVAŽAMO IN KAJ UV AžAMO? Res je, da je izvoz za 29% večji od uvoza in bi bilo bolj smotrno uvoz nadomestiti z izvozom, če bi to bilo možno. Vendar se izvoz in uvoz lesa po strukturi precej razli- kujeta med seboj. Najpopolnejša in najza- nesljivejša evidenca zunanje trgovinske menjave je tista, ki temelji na carinskih deklaracijah. Brez te blago ne more prek meje. Blago je razvrščeno po tarifnih skupi- nah. Neobdelan les v dve skupini: 4401 drva in 4403 neobdelan les. Slednja se deli še na podskupine tako, da se dobijo podatki za 14 vrst lesa. Od 172.400 m3 lesa2 , ki smo ga v tem obdobju izvozili, je 76% hlodovine. Največ je bukove (62.654 m3) in hlodovine iglavcev (54.093 m3). Poleg tega so količinsko po- membna še drva (33.150 m3). Druga hlodo- vina in celulozni les skupaj pomenijo v izvozu le 13,1 %. Struktura izvoza ni skladna načelu, naj izvažamo manj vreden les, kakovostnega naj predela naša indu- strija (preglednica 3). 2 V različnih tabelah pri skupnih količinah izvoza in uvoza prihaja do manjših razlik zaradi zaokro- ževanja. G. V. 10/92 467 Preglednica 3: Struktura izvoza in uvoza po vrstah lesa ~ O) Izvoz Uvoz co Tekoč. Tarif na Vrsta skupaj družb. podj. zas. podj. skupaj druž. podj. zas. podj. p št. št. lesa količine v m :< 1 2 3 4= (5+6} 5 6 7= (8+ 9) 8 9 ~ 1 4401 DRVA 33.150 19.890 13.260 54.978 54.978 o (O 1\) 2 440320201 HLODIIGLAVCEV 54.093 39.877 14.216 o o o 3 440320309 CELULOZNIIGLAVCEV 2.213 881 1333 44.519 44.519 o 4 440391109 HLODI HRASTOV! 1.020 813 207 516 516 o 5 440391206 CELULOZNIHRASTOV o o o 4264 4264 o 6 440392105 HLODI BUKOVl 62.654 51.606 11.047 816 816 o 7 440392202 CELULOZNI BUKOV 2.518 1.388 1.130 8.806 8.806 o 8 440399118 HLOD! DR. TRD. LIST. 9.188 7.107 2.081 536 536 o 9 440399207 CELULOZNI DR. TRD. LIST. 295 295 o 1.272 1.208 64 10 440399304 HLODI TOPOLA 453 388 64 2.579 2.579 o 11 440399401 CELULOZNITOPOLOV o o o 97 97 o 12 440399509 HLODI DR. MEH. LIST. 1.308 844 464 5.197 5.197 o 13 440399606 CELULOZNI DR. MEH. LIST. o o o 9.016 9.016 o 14 440399703 HLODI EKSOT. LIST. o o o 814 814 o 15 440399908 DRUGO 5.539 5.512 28 758 758 o SKUPAJ 172.430 128.601 43.829 134.169 134.105 64 Preglednica 4: Regionalna usmeritev Izvoza ln uvoza lesa Skupaj Avstrija Italija Madžarska Nemčija Ostali Tekoč . Vrsta izvoz uvoz Izvoz uvoz izvoz uvoz izvoz uvoz izvoz uvoz izvoz uvoz št. lesa količine v m 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 1 DRVA 33.149 54.978 4.145 51.557 29.004 40 o 3.381 o o o o 2 HLODI JGLAVCEV 54.093 o 42.377 o 11.016 o 644 o o o 56 o 3 CELULOZNl IGLAVCEV 2.214 44.519 1.643 43.924 571 o o 107 o o o 488 4 HLODI HRASTOV! 1.020 516 72 76 948 130 o 275 o o o 35 5 CELULOZNIHRASTOV o 4.265 o 212 o 308 o 1.781 o o o 1.964 6 HLODI BUKOV! 62.653 816 373 o 62.134 268 o 548 146 o o o 7 CELULOZNI BUKOV 2.518 8.806 o 945 2.518 o o 683 o 5.961 o 1. 217 8 HLODI DR. TRD. LIST. 9.182 535 224 o 8. 920 96 o 279 38 102 o 58 9 CELULOZNI DR. TRD. LIST. 295 1.272 o o 295 o o 1. 272 o o o o 10 HLODl TOPOLA 452 2.579 o 573 430 o o 2.006 22 o o o 11 CELULOZNITOPOLOV o 97 o o o o o 97 o o o o 12 HLODJ DR. MEH. LIST. 1.306 5.197 o 248 1.306 313 o 4.636 o o o o 13 CELULOZNI DR. MEH. LIST. o 6.485 o o o 71 o 6.414 o o o o 14 HLODl EKSOT. LIST. o 3.345 o o o 814 o o o o o 2.531 15 DRUGO 5.530 758 o 126 5.468 o o 214 62 418 o o 172.412 134.168 48.834 97.661 122.610 2.040 644 21.693 268 6.481 56 6.293 Ob tem bi lahko pritrdili zagovornikom zahteve, da je potrebno izvoz omejiti. Toda na kakšen način, kdaj in za katere sortimen- te, pa je strokovno vprašanje, ki bi mu morali posvetiti mnogo več pozornosti in razumevanja, kot ga je trenutno v neargu- mentiranih polemikah. Struktura gozdnih lesnih sortimentov, ki jih uvažamo, je drugačna: drva in celulozni les pomenita 92% vsega uvoza. Predvsem drva (41 %) in celulozni les iglavcev (33 %) sta tipično uvozno blago. Drugi gozdni lesni sortimenti so manj pomembni: hlodovine je 8 %. Ker spadajo med drva tudi žagovina in lesni odpadki, pomeni, da praktično 90% vsega lesa uyažamo za potrebe celulozne industrije. Zafo je težko govoriti o tem, da bi uvoz lahko nadomestili z nepotrebnim izvozom, saj izvažamo relativno majhne količine lesa za celuloze in uvažamo prav tako majhne količine hlodovine. Še podrob- nejša členitev lesa bi bržkone pokazala, da gre, denimo, pri uvozu hlodovine za spe- cialne vrste lesa, ki jih na domačem trgu ni. KAM IZVAŽAMO IN OD KOD UVAŽA MO? Naši zunanjetrgovinski partnerji niso šte- vilni, le osem jih je, pri čemer v tej menjavi ni udeležena nobena od republik bivše Jugoslavije. Nesporno sta naša največja partnerja Italija in Avstrija. V ti dve deželi izvažamo skupaj 99,4% vsega lesa; v Italijo 71 %, v Avstrijo 28%. Za uvoz lesa je Italija nepomemben partner, medtem ko iz Av- strije uvažam o 73% vsega lesa (pregled- nica 4). Vendar sta Italija in Avstrija povsem raz- lična partnerja: Italija, pretežni uvoznik, po- trebuje vse vrste lesa, zadovolji pa se tudi z manj kakovostnimi vrstami (drva). Avstri- ja, z lesno surovino bogata dežela, je pre- težni izvoznik lastnega lesa ali lesa tujega izvora. Izvaža predvsem celulozni les iglav- cev, uvaža pa praktično le hlodovina iglav- cev. Bistvene so tudi razlike v ceni, kot bodo pokaiali podatki. V druge dežele (Madžarska, Nemčija) izvažamo le izjemoma. Pač pa nekaj lesa uvažamo iz teh dežel: iz Madžarske (16 %), Nemčije (5%). bivše SZ (3%), medtem ko je uvoz iz drugih dežel prej slučaj kot pravilo (Italija, Češkoslovaška, ZDA, Liec- htenstein). Struktura izvoza po njegovi regionalni usmerjenosti pokaže, da smo vseh vrst lesa največ izvozili v Italijo: drv (87 %), hlodovine (65,8 %) in celuloznega lesa (67,3%) . Uvozili pa smo: drva največ (93,8 %) iz Avstrije, celuloznega lesa iz Avstrije (66,3 %) in hlodovine iz Madžarske (74%). KDO SO IZVOZNIKI IN UVOZNIKI? Zelo primerno vprašanje tega trenutka je, kdo vse se ukvarja z izvozom in uvozom lesa in iz kakšnih nagibov. V razmerah, ko je bil (donedavno) izvoz lesa omejen in posebej nadzorovan, je bilo na ta vprašanja mnogo laže odgovoriti pri majhnem številu podjetij. Primerno je bilo, da so se z izvo- zom ukvarjala le GG in specializirana trgov- ska podjetja, da zasebnih izvoznikov ni bilo. Zdaj ugotavljamo, da se s temi posli ukvarja 42 družbenih in kar 81 zasebnih podjetij. Predvsem je izvoz lesa razpršen: v sedmih mesecih je bilo med izvozniki 27 družbenih in 80 zasebnih podjetij. Uvoz je precej bolj zgoščen: med uvozniki je bilo 18 družbenih in le eno zasebno podjetje. Kljub tolikšni številčnosti so zasebna pod- jetja opravila le 14% vsega prometa s tujino. Toda delež izvoza je bistveno večji, saj so dobro četrtino vsega izvoza opravila zasebna podjetja; torej v izvozu njihov de- lež nikakor ni zanemarljiv, nasprotno, po- stali so pomemben izvoznik lesa (pregled- nica 5). Da je med družbenimi in zasebnimi pod- jetji bistvena razlika v načinu trgovanja, kaže pogostost pojavljanja na tujih trgih. Med družbenimi podjetji je le slaba tretjina takšnih, ki so se samo enkrat pojavila na tržišču, med zasebnimi pa je kar 67% takšnih podjetij. ln kakšna so podjetja, ki se s tem poslom ukvarjajo? Od skupnega prometa, ki so ga opravila družbena podjetja, so imela naj- večji delež trgovska podjetja (54%), sledi industrija (31 %), gozdarstvo (13 %) in kme- tijstvo (manj kot 2 %). Nekoliko drugačna je struktura pri ločeni obravnavi izvoza in uvoza. G. V. 10/92 469 Preglednica 5: Izvozniki in uvozniki po dejavnosti podjetja Skupaj Dejavnost podjetja izvoz uvoz 1 2=(4+6) 3 = (5 + 7) INDUSTRIJA 14.389 81.414 KMETIJSTVO 3.835 o GOZDARSTVO 35.564 o PROMET 231 o TRGOVINA 109.097 52.667 OBRT 506 o GOSTINSTVO 537 o POSL. STORITVE 7.851 87 SKUPAJ 172.010 134.168 Med izvozniki je imela daleč najveeJI delež trgovina (69 %), sledi ji gozdarstvo (27 %), kmetijstvo (3 %) in z manj kot enim odstotkom industrija. Uvažata pa izključno industrija (61 %) in trgovina (39 %). To glede na strukturo uvoza, vsaj kar zadeva industrijo ni presenetljivo, saj uvaža pre- težno za lastne potrebe: celulozni les in nekaj hlodovine, trgovina pa pretežno drva in malenkost hlodovine. Gozdarstvo je udeleženo z majhnimi de- leži. Po podatkih gozdno gospodarskih po- djetij je v deležih gozdarstva zajet samo neposredni izvoz, to je le dobra tretjina vsega izvoza GG. Pretežni del so gozdar- ska podjetja izvozila prek družbenih trgov- skih podjetij (vendar tudi zasebna podjetja niso izjema). Mnogo bolj pisana je struktura zasebnih podjetij. Gre za izvoznike, kajti uvozila je eno samo podjetje, in to enkrat Med njimi so trgovska podjetja, ki so izvozila kar 47% vsega izvoza, proizvodna podjetja (njihov delež je 31% skupnega izvoza), podjetja, ki se ukvarjajo s finančnimi, tehničnimi in poslovnimi storitvami (16 %), obrtna podje- tja (1 %), gostinska podjetja (1 %) in pro- metna podjetja (0,5 %). Očitno je med za- sebnimi podjetji veliko takšnih, ki v svoji dejavnosti nimajo natančneje določene vrste opravil, s katerimi se dejansko ukvar- jajo. Prodaja lesa je le eden od številnih poslov s trenutno dobrim zaslužkom. šte- vilni zasebniki med njimi so se pojavili na tržišču le enkrat, z relativno majhnimi koli- činami lesa. Denimo, sedem je takšnih, ki so prodali manj kot 8m3 lesa. Ta prodaja je lahko le naključna in vprašanje je, če je 470 G. V. 10/92 Zas. podjetja Druž. podjetja izvoz uvoz izvoz uvoz količine v m3 4 s 6 7 13.232 o 1.157 81 .414 o o 3.835 o 1.333 o 34.231 o 231 o o o 20.443 o 88.654 52.667 506 o o o 537 o o o 7.133 64 718 23 43.415 64 128.595 134.105 v interesu tako države kot lastnikov gozdov, da na zahtevnih tujih trgih nastopajo izvo- zniki tega tipa. Verjetno bi kazalo tudi podrobneje pogledati, kako prodaja zaseb- nih podjetij v resnici poteka: kje kupujejo les, kdo ga prodaja, kdo je prevoznik, kako plačujejo davke in takse. Večina prodaje je nedvomno opravljena korektno, preprečiti pa bi morali vsako možnost vstopa tujcev v naše gozdove, če se to v resnici dogaja. Po strukturi lesa, ki ga izvažajo, med zasebnimi in družbenimi podjetji ni bistvene razlike (preglednica 6) . Preglednica 6: Izvoz - strukturni deleži (v %) Vrsta lesa Družbena podjetja drva 15,5 hlodovina 78,3 celulozni les 2,0 drugo 4,3 skupaj 100,0 PO KAKŠNI CENI IZVAŽAMO IN UVAŽAMO Zasebna podjetja 30,2 64,1 5,6 0,1 100,0 Nedvomno je precej dejavnikov, ki spod- bujajo predvsem izvoz, manj uvoz. Eden izmed njih je zagotovo cena. Predvsem je potrebno opozoriti, da po- datki o vrednosti izvoza oziroma uvoza, ki je osnova za izračun povprečne prodajne cene, ne omogočajo podrobnejše analize. Zato so te primerjave izmed vseh najmanj zanesljive. Za primerjave smo uporabili v izvozu cene drv, hlodovine iglavcev in bu- kve, pri uvozu pa še cene celuloznega lesa iglavcev in bukve3. Na ta način opredeljene skupine so še preširoke in razlike v ceni niso utemeljene zgolj z boljšo kakovostjo, temveč tudi z različno sortim~ntacijo znotraj posamezne skupine (preglednica 7). Preglednica 7: Povprečna cena (v USD!m3) Vrsta lesa Izvoz Uvoz drva hlodovina iglavcev hlodovina bukve celuloza iglavcev celuloza bukve 49,78 86,39 81.43 62,29 60,44 55,28 54,38 Primerjava doseženih povprečnih cen za te sortimente pokaže, da so izvozniki na tujem iztržili za res slabše kakovosti precej višje cene kot doma: za celulozni les iglav- c~v okoli 24% in za drva okoli 50% več. Po podatkih o doseženih vrednostih pri prodaji hlodovine pa kaže, da so to izvažali za enako ceno, kot bi jo dosegli na doma- čem trgu, če bi jo prodajali za nadaljnjo predelavo: za hlodovina iglavcev so iztržili 12,6% več, vendar so morali plačati 1 O% izvozno takso; hlodovina bukve pa so izva- žali celo po nižji ceni, kot je veljala na domačem trgu, pa še 15% izvozno takso so plačali, če ni bil izvoz opravljen pred začetkom marca. Poleg tega, da na zuna- njih trgih cena hlodovine trenutno pada (v Avstriji od decembra 1991 do avgusta 1992 za okoli 2,5 %), je pri takšnem trgovanju potrebno upoštevati, da zunanji trgi zelo hitro odgovorijo na vsako spremembo v ponudbi. Povečana ponudba našega lesa sicer ne vpliva na padec cene lesa na njihovem notranjem trgu, pač pa naša raz- drobljena in neorgan1z1rana ponudba močno znižuje cene v medsebojnem trgo- vanju. Povečan izvoz našega lesa, vsaj kar zadeva hlodovina, zagotovo ni spodbujala cena, dosežena v Avstriji ali Italiji. Razlog, da so se odločali za izvoz je_lahko dvojen: možnost prodaje, če teh sortimentov doma 3 Povprečna cena je izračunana samo za sorti- mente, pri katerih velikost pojava opravičuje izra- čun povprečij . Ekstremne individualne vrednosti so izključene. Vrednosti in cene so prikazane v US dolarjih. Za preračun v SIT je uporabljena povprečna vrednost dolarja, izračunana iz meseč­ nih povprečij l-VI 92 (77,06). ni bilo mogoče prodati, ali boljši plačilni pogoji. Za ponudnike so boljši plačilni pogoji že, če so hlodovina dobili plačano v roku, krajšem od 60 dni, kaj šele, če so tujci bili pripravljeni plačati takoj. Torej bi lahko pritrdili gozdarjem ali zasebnim lastnikom gozdov, ko poudarjajo, da bi raje prodajali doma, če bi imeli komu ali če bi predelovalci lesa hlodovina plačevali v sprejemljivih ro- kih. Primerjava cen glede na regionalno us- merjenost ne pove veliko. Kaže, da za kakovostnejše vrste lesa (hlodovina) iz- tržimo višjo ceno v Avstriji, za izvoz manj kakovostnega lesa (drv) pa dosegama višjo ceno v Italiji . Ker so se kot izvozniki lesa letos na novo pojavila zasebna podjetja, je zanimiva tudi primerjava cen, ki so jih v izvozu dosegla družbena podjetja s cenami zasebnih pod- jetij (preglednica 8). Preglednica 8: Povprečne cene Vrsta lesa drva hlodovina iglavcev hlodovina bukve celulozni les iglavcev celulozni les bukve Družbena podjetja 53,07 90,34 85,44 55,07 65,65 Zasebna podjetja 44,85 75,32 62,71 67,05 54,05 Praviloma zasebna podjetja iztržijo nižjo ceno, kar glede na način trgovanja niti ne preseneča. Vendar ni možno zanesljivo trditi, da gre v obeh primerih za enak način oblikovanja izvozne cene. O zasebni trgo- vini lesa s tujimi partnerji namreč premalo vemo. SKLEPI Ne glede na možne napake v podatkih, lahko na osnovi opravljene analize skle- nemo nekaj ugotovitev. Nestalne razmere in nered na tržišču lesa so predvsem posledice brezzakonja ali nespoštovanja že sprejete zakonodaje. Učinkovito delovanje tržišča lahko pričaku­ jemo šele, ko bodo urejene razmere pri gospodarjenju z gozdom, ko bo sprejeta in spoštovana zakonodaja, ko bo vzpostav- ljena pravna, davčna in finančna disciplina. Skupni izvoz lesa je v letošnjih sedmih G. V. 10/92 471 mesecih enak izvozu v zadnjih treh letih. Tudi izvoz GG še ni bistveno večji, čeravno je verjetno, da do konca leta bo. Zaskrblju- joče pri tem izvozu je, da je bil v preteklosti del lesa, ki smo ga izvozili, očitno tujega porekla, letos pa ga nadomešča les iz domačih gozdov. Struktura izvoza je neustrezna. Izvažamo največ kakovostni les: bukovo hlodovina in hlodovina iglavcev. Nadomeščanje uvoza z izvozom ni možno, kei gre za različno strukturo sortimentov. Uvažamo domala iz- ključno drva in celulozni les. Naša najpomembnejša zunanjetrgovin- ska partnerja sta Avstrija in Italija, kamor GDK: 686.3:902 izvažamo kar 99% vsega lesa. Zato bi kazalo v prihodnje raziskati zlasti ti dve tržišči. Dobro četrtino vsega izvoza so opravila zasebna podjetja, ki se s takšno prodajo praviloma ukvarjajo sporadično, in zato ne poznajo ali slabo poznajo tako blago, ki ga prodajajo, kot tudi tržišče, kamor izvažajo. Povprečne cene, ki jih dosegama v izvo- zu, kažejo, da cene niso niti edina niti najpomembnejša spodbuda. Nekatere ka- kovostne vrste lesa izvažamo za enako ali celo nižjo ceno, kot bi jo dosegli na doma- čem trgu. Izvažamo zato, da prodamo in da prodani les dobimo čimprej plačan . Izgradnja prometnega omrežja v gozdovih Kamniške Bistrice v obdobju od leta 1831 do 1991 Tomaž KOČAR* Območje gozdov gozdnogospodarske enote Kamniške Bistrica, danes družbenih gozdov, s katerimi upravlja Gozdno gospo- darstvo Ljubljana, se po velikosti in obsegu bistveno ne razlikuje ali pa zelo malo od območja, ki ga je upravljala in z njim gospo- darila Kamniška meščanska korporacija v 60 letih 19. stoletja pa vse tja do začetka 2. svetovne vojne, pred tem pa mesto Kamnik. Danes obsega ta enota okrog 3500 ha gozdov, od katerih pa je le polovica uvrščenih v kategorijo lesnoproizvodnih go- zdov (gospodarskih), druga polovica pa je uvrščena v kategorijo varovalnih gozdov in gozdov s posebnim namenom za znan- stveno proučevanje. Vzrok za to razdelitev je predvsem v reliefu, ki je izoblikovan na tem območju. To je alpski svet s strmimi bregovi, ozkimi dolinami, številnimi jarki in močno skalovit tudi na prostoru, ki ga povsem pokriva gozd. Na površinah, ki so izločene kot varovalni gozdovi, oziroma kot gozdovi s posebnim namenom, prevladu- • T. K., dipl. inž. gozd., Gozdno gospodarstvo Ljubljana, 61000 Ljubljana, Tržaška 2, Slovenija 472 G. V. 10/92 jejo torej ekstremne rastiščne razmere, ka- terim se mora človek prilagoditi s svojim delovanjem, sicer bi si načrtno uničeval okolje, kar sicer marsikje počenja. Zakon o gozdovih iz leta 1985 prepoveduje kakršno- koli gospodarjenje v gozdovih s posebnim namenom, ki so namenjeni znanstvenemu proučevanju, v varovalnih gozdovih pa do- pušča le izkoriščanje - posek t. i. slučajnih pripadkov (sušice, snegolomi, vetrolomi ipd.) seveda le, če pri tem niso ogrožene varovalne funkcije teh gozdov. Obravnavane gozdove so izkoriščali že v davni preteklosti. Seveda je bilo to gospo- darjenje brez načrtov, stihijsko, kot so pač narekovale potrebe. Šele ob koncu 18. in v začetku 19. stoletja (obdobje vladanja Marije Terezije in sina Jožefa 11. ter pozneje Franca l. in njegovih naslednikov) začnejo gospodariti s temi gozdovi sprva z enostav- nimi načrti, če jih smemo tako imenovati (navodila za gospodarjenje), pozneje ob koncu 19. stoletja pa že s >>pravimi« goz- dnogospodarskimi načrti (1888). Potrebe po lesu so rastle (npr. fužine: od 18. do sredine 19. stoletja, nato smodnišnica idr.) in kamniški meščani so morali pogostokrat dokazovati svoje starodavne pravice do teh gozdov, sicer deželnoknežjih. V letu 1814, ko je bilo konec francoske (Napoleon) oku- pacija naših dežel, so okrožnemu glavar- stvu v Kamniku dodelili tudi okrožnega gozdarja. Dosedanjemu izkoriščanju lesa za lastne potrebe mesta Kamnika se pri- druži trgovina z lesom. Lesni trgovec Jožef Kovšca dobi leta 1831 v zakup sečnjo v Koteh za dobo 15 let in zgradi takoj pot od Stahovice do izvira reke Kamniške Bistrice. V letih 1835 do 1840 postavi ob izviru te reke dve žagi venecijanki in začne z eks- ploatacijo lesa za prodajo (Valenčič 1957). Za lažje razumevanje in grobo predstavo o gozdarstvu na območju Kamniške Bistri- ce, ·naj bo to dovolj; naj nadaljujem z vsebino, ki jo nakazuje naslov članka. Po- glejmo najprej, kaj kažejo karte Francescej- skega katastra, ki so bile za k.o. Županje njive, v kateri ležijo bistriški gozdovi, izde- lane v letu 1826. Popravki (rektifikacija) katastra so bili izvedeni za to katastrsko občino v letu 1868. V istem letu so bile tudi izdelane karte. Karte (merilo 1 : 2880) in popravki katastra so v Arhivu Slovenije v Ljubljani. Karte iz leta 1826 (merilo 1 : 2880) Iz Stahovice v Kamniško Bistrico je navzgor nad reko vrisana pešpot, ki v Predkonjski prečka najprej Konjski potok (ni vrisanega ne mostu, niti stavb), nato pa še potok Svetenco (Svetinsky, oz. Swetniva Bach), najverjetneje današnjo mejo od- delkov 60 in 58, kjer je zgoraj Šimnov plaz, še više pa Dolski potok (Dousky Bach) pri Kopiščih. Nad obstoječo pešpotjo in tik nad Dolskim poto- kom je na prostoru današnjih Kopišč vrisana mala parcelica z leseno stavbo in odprto stajo ali vrtičem ( ?). Od Dolskega potoka gre pot dalje čez potok Studenec. Morda je pri teh dveh potokih (Dolski in Studenec) mala zmešnjava v imenih, saj Dolski potok priteče tik pred sedanjo drevesni- co, v smeri iz Stahovice v Kamniško Bistrico (danes meja oddelkov 57 in 48). potok Studenec pa priteče s pobočij mimo Pavšnarjevih jam navzdol med drevesnico in Kopiščl. (danes meja oddelkov 47 jn 46, oziroma 48 in 46). Skratka, imenovana pot vodi dalje mimo Kopišč in preči potok Belo (Bella Bach) prek mostu (seveda nižje od današnjega, kamnitega mostu!) in naprej preči reko pri izviru Kamniške Bistrice (t. i. Veliki izvir), oziroma tik pred njim - kjer je danes planinski dom. Most sicer ni vrisan, aje po vsej verjetnosti bil tam že zaradi naseljene stavbe- Uršič, ki je stala malo više navzgor v dolini. Prav tako ni vrisanih še nobenih stavb na mestu današnjega planinskega doma. Pot vodi dalje od izvira nav- zgor čez hudournik Sedelšček (Seduscheg Bach) prek mostu, na katerem se ta pešpot konča; dalje vodi k Uršiču in više, le steza (op.: po rangu manj kvalitetna komunikacija kot pešpot) . Na lokaciji Uršič (Jurschitz) sta vrisani dve leseni stavbi (stanovanjska s parcelno številko in gospodarsko poslopje brez pare. št.). Od Uršiča se steza dviga dalje nad strugo hudournika Prošek (Grocheg, oziroma Groscheg Bach pa tudi Prouschek) . Više gori je na desnem bregu imenovanega hudour- nika vrisana mala parcela z leseno stavbo, po vsej verjetnosti je bila to drvarska koča nad Žagano pečjo, ki jo prikazuje fotografija Josipa Kunaverja izpred 1. svetovne vojne (Kamniški zbornik V., Pavel Kunaver: V Kamniški Bistrici nekdaj: op.: Pavel - Josipov brat). V zgornjem delu doline Bele (Bello), odnosno na pobočjih z vzhodno lego (danes oddelek 42, krajevno ime Stan), je vrisana mala parcela z dvema lesenima stavbama (drvarski koči ali pastirska stana). Tudi na planini Rzenik (Ersenik) je vrisana mala parce- lica z leseno stavbo (pastirski stan) in nad njo dve mlaki (za napajanje živine). Prav tako je spodaj. na planini Dol, vrisana mala parcela z leseno stavbo (pastirski stan), isto na planini Konjšci (Koinza). Stavbe imenujem, ker so s komunikacijami tesno povezane. Pešpot iz Stahovice v Kamniško Bistrico pred 1. svetovno vojno, Odsek »pod Galerijami« (tik nad Predkonjsko) . ,(Slika je manj ostra že v izvirniku -foto : J. Ku~aver- preslikava) G. V. 10/92 473 Na kartah iz leta 1868 (popravki - rektifikacija, reambulacija katastra, novo oštevilčenje - prenu- meracija parcel) so manjše spremembe na ob- močju Kamniške Bistrice glede na leto 1826. Tako je v zgornjem delu doline (med Žagano pečjo in današnjo lokacijo planinskega doma) hudournik Prošek s pritokom černevka ki priteče iz Jermence, niže doli pa je označen Zvirk (izvir) . Na prostoru, kjer je danes planinski dom (travnik) , je nad takratno potjo vrisana velika, lesena stavba (gospodarsko poslopje), pod potjo - danes de- pandansa planinskega doma, pa še ena, manjša stavba, lesena (lovska koča?) . Na nasprotnem, tj. desnem bregu hudournika Prošek (pri Jurju, starejše ime pri Bosu), je vrisan travnik z gospo- darskim poslopjem (lovski objekti?) . Više gori je večja travniška enklava - pri Uršiču, kjer je vrisana zidana stavba (stanovanjska hiša s hišno številko, Bistrica št. 1 ), poleg nje pa še dve leseni stavbi (gospodarsko poslopje). Od izvira reke navzdol po dolini proti Stahovici je vri sana kolovo- zna pot (Kovšca 1831 !), ki vodi pod izvirom čez lesen most (Anton Karinger: Kamniška Bistrica 1865, Narodna galerija, Ljubljana ; slika prikazuje v ospredju lesen mostič čez reko Kamniško Bi- strico tik pod njenim izvirom - t. i. Veliki izvir, zadaj levo je zidana hiša z gospodarskim poslo- pjem, desno manjša in večja lesena koča ter v ozadju Kalška gora s Kokrškim sedlom in SIGozdarska hiša Kopi še« in malo nižje napis »Gozdna drevesni ca"; na Spodnjih Brsnikih je oznaka »Drvarska kolonija Brsnike"; pri ,,lzvirku", oziroma »Turistovska hiša« (danes planinski dom) in na nasprotnem bregu hudour- nika Prošek (pri Jurju) sta samo znaka za stavbi brez napisa; pri Uršiču je napis >>Drvarske koče«; na planini Dol, na planini Konjšce, nad Orlovskim jarkom (pod Zelenico, oziroma Petkovo njivo) in v Brežiču (zahodno od Presedlaja) pa so oznake za stavbo in napis ,,Pastirska koča« . Zemljate drče, po katerih so spuščali les po pobočjih v dolino, so bile vsled konfigu- racije terena dokaj običajen način spravila lesa (ročno spravilo!) na območju gozdov Kamniške Bistrice. Teh drč je bilo vsekakor tu precej, koliko in kje pa ni označeno na omenjenih kartah. Ker ni ne kartnega mate- riala ne pisanih virov iz obdobja med obema svetovnima vojnama, ki bi kaj več govorili o spravilu in transportu lesa v teh predelih, naj povem, da je vendarle znano, da ·je potekal glavni transport po reki, in to pred- vsem od aprila do junija, ko je bila zaradi topljenja snega v višjih predelih visoka voda. Tudi pozimi so veliko lesa spravljali s sanmi, tako ročno kot z živino, kar je bilo garaško in težaško ter nevarno opravilo. Sicer pa je o spravilu in transportu lesa iz teh gozdov več napisal nekdanji »gozdarski šef« pri Kamniški meščanski korporaciji pred 2. svetovno vojno, gozdarski inženir Viktor Rebolj (Rebolj 1958). Znana je tudi gradnja enopasovne ceste iz Stahovice do Kopišč v obdobju 1932- 1934, predvidevamo pa lahko, da so zgra- dili pred 2. svetovno vojno tudi več gozdnih poti (morda v porečju hudournikov Bele, Prošeka, KNavca in še kje) . Pri gradnji ceste na Kopišče so si v tem skalovitem terenu pomagali z miniranjem s smedni- kom, ki ga je izdelovala bližnja smodnišnica na obrobju Kamnika, tik ob cesti, oziroma ob reki Kamniški Bistrici (ustni vir: Kelih Miloš, Lesce). Dolina Korošice je bila takrat G. v. 10/92 477 (prva polovica 20. stoletja), kar zadeva transport lesa, »pokrita« z vodno drčo vse do prvih let po 2. svetovni vojni, ko so jo okrog leta 1950 demontirali. Profesor Kle- menčič navaja v poglavju ))Gozdne komuni- kacije« prvega gozdno-gospodarskega načrta po drugi svetovni vojni, sestavlje- nega za gozdove Kamniške Bistrice, da je na obravnavanem območju prek 20.000 m poti in cest (šestdeseta leta oziroma okrog leta 1962). V letih 1946-1947 izvedejo rekonstrukcijo kolovozne poti v kamionsko cesto na odseku Planinski dom-Uršič. V letu 1947 začnejo graditi tudi ceste v Koro- šice prek lesenega mostu na Ribji peči in jo zgradijo nekje do Gradišča (danes odde- lek 13, oziroma meja z oddelkom 11). Pozneje, okrog leta 1950, pa demontirajo verjetno še precej dotrajano vodno drčo po dolini Korošice. Leta 1954 (fakultetno podjetje Silva 1951-1962) podaljšajo cesto od Uršiča navzgor nad Galerije v Sedelšček, pozneje pa zgradijo še krožno cesto v dolžini 1 000 m k Jurju. Zgradijo tudi cesto na Kralov hrib in podaljšajo cesto po Korošici navzgor na Markove ravan, tako da znaša celotna dol- žina ceste po Korošici 4,6 km. Od te ceste zgradijo proti Zgornjim Brsnikom (za Gra- dišče) tudi del odcepa. Osrednjo transpor- tno žilo, cesto iz Stahovice v Kamniško Bistrico, sprva makadamska in enopasov- na, po 2. svetovni vojni razširijo v dvopa- sovno in jo v letih 1964-1970 v treh etapah tudi asfaltirajo. Namesto lesenih mostov čez Belo in pred planinskim domom čez K.B. zgradijo kamnita mostova. Do leta 1968 podaljšajo odcep pod Lepim kamnom (od Ukčeve lese) mimo Žagane peči do pod Trata, zgradijo prav tako odcep do Lepega kamna (stalna popravila vsled strmega vzpona in plazu - voda, sneg, prod!), podaljšajo cesto od lovske koče na KraJo- vem hribu navzgor nad to kočo do oddelka 58a. Iz Korošice zgradijo odcep čez Spod- nje Brsnike in Predaselj na »glavno« cesto (dolžina 2800 m). Iz Spodnjih Brsnikov proti Zgornjim Brsnikom rekonstruirajo gozdno pot v kamionsko cesto v dolžini 800 m. Nekje v letih 1955-1957 zamenjajo na osrednji prometnici lesena mostova čez Belo in tik pod planinskim domom, z mosto- voma iz klesanega, naravnega kamna; gra- 478 G. V. 10192 dilo naj bi podjetje PUH (Podjetje za ureja- nje hudournikov iz Ljubljane - ustni vir v letu 1992, Trebušak, oddelek za ceste pri Občini Kamnik). Zgradijo tudi cesto v dolino Konjskega potoka v dolžini 1 000 m po iz- redno težavnem terenu, s štirikratnim pre- čenjem omenjenega potoka (leseni mosto- vi). To cesto pa je hudourniški potok skupaj z mostovi popolnoma uničil leta 1968 in je bila popravljena, skupaj z izgradnjo vseh štirih novih mostov, šele leta 1979. V letu 1989 to cesto hudournik ponovno močno poškoduje, oktobra 1990 oziroma prve dni novembra pa ponovno popolnoma uniči. Iz reliefa (merilo 1 : 10 .. 000), ki je na gozdarskem oddelku Biotehniške fakultete v Ljubljani, so razvidni stanje, lokacija, vrsta in dolžina prometnic v Kamniški Bistrici ob koncu leta 1958 (Dobre 1958): 1. gozdni predel Korošica; - gozdna cesta na Markovo ravan, dolžina 5100m, - gravitacijska žičnica (oddelek 5) iz Koželje- vega grabna čez Dolgi potok do ceste v Korošici, kjer je bila spodnja postaja; dolžina 770 m (traktor- skih poti takrat še ni bilo!) . 2. Brsniki: - gozdna cesta (Sp.) Brsniki-Predaselj - pri- ključek na javno cesto, dolžina 2750 m, - gozdna cesta v Črni hrib (oddelek 16), odcep na Sp. Brsnikih (lovska jasa), dolžina 900 m. 3. Konec : - gozdna cesta Planinski dom-Žagana peč (oddelka 26 in 27), dolžina 3100 m. - gozdna cesta - odcep v odsek 29b (Ukčeva lesa, Stare trate), dolžina 160m, - gozdna cesta na Lepi kamen, dolžina 680 m, - gozdna cesta - odcep iz javne ceste pred mostom pod planinskim domom čez reko K.B. mimo »Jurja<• in lovskega dvorca čez dve hudour- niški strugi (Krvave oziroma Černevka in Prošek) in priključitev na cesto planinski dom-Lepi kamen, dolžina 980 m, - gozdna cesta v načrtu: odcep, oddelek 30a prek Sedelščka do Rigelca, dolžina 1960 m, - traktorske poti: pod lovskim dvorcem - dol- žina 520 m; v odsek 23k- dolžina 300m; v odsek 25h - dolžina 650 m; v odsek 27b - dolžina 500 m; v odsek 27c- dolžina 200m; v odsek 27e - dolžina 500 m; na Lepi kamen, odsek 28b - dolžina 400 m in v odsek 30b- dolžina 250m. 4. Bela: - gozdna cesta v načrtu : od Orličja, dolžina 2100m. 5. Kopišča: . - gozdna cesta - odcep od javne ceste do spodnje postaje žičnice iz Dola- dolžina 250m, · - gozdna cesta - odcep od javne ceste na Kopišča - dolžina 25m, - traktorska pot na Podivje čez reko Kamniško Bistrico v oddelek 20a - dolžina 950 m, - gravitacijska žičnica iz Dola (srednja postaja na robu, sredi oddelka 50a- dolžina 3470 m. 6. Kraljev hrib : - gozdna cesta - odcep od javne ceste na Kraljev hrib, dolžina 450 m, - traktorska pot iz odseka 57a v odsek 61 a- dolžina 1400 m, - žičnica, sistem Wyssen, v Svetenco, oddelek 63d - dolžina 700 m. 7. Konjska: - traktorska pot v Konjsko dolino, oddelek 66a - dolžina 1050 m, - javna cesta Stahovica-planinsl>zaslužni profesor>ekoloških•• šol- takšne bi morale biti vse šole. Za >•ekološke« namene pa so premalo izkoriščeni tudi mediji. Igra brez zmagovalcev Zavedanje o okolju pa ni le poznavanje dejstev, občutek odgovornosti posame- znika mora izhajati iz lastne aktivnosti. Udeleženec konference iz Švice, dr. Ueli Nagel, je zato prinesel simultano igro >>Alpi- na«: poster- sestavljenka iz večih ploskev prikazuje odmaknjena alpsko vasico z bliž- njo okolico. Udeleženci igre - namišljeni prebivalci vasi - zamenjujejo ploskve z >>razvojnimi« variantami: če hočejo imeti smučišče na koncu vasi, morajo razširiti cesto. ln če bodo širili cesto, bodo morali podreti najmanj dve gospodarski poslo- pji ... Pri tej igri ni zmagovalca- »zmaga« je nov način razmišljanja, ki prepoznava in sprejema verigo med seboj odvisnih vzro- kov in posledic. ln še nekaj nas nauči ta igra: nosilec razvoja - zlasti turističnega­ mora biti lokalno prebivalstvo, ki bo svoje vire skrbneje tržilo kot pa tuji investitorji GDK: 176.1 Fagus sylvatica L. :971 (investitorji od zunaj). Osnovni pogoj za okolju prijazen in zato trajen turizem je torej nujnost, da turistični dobiček ostane tam, kjer se ustvari . Primer turizma, ki ohranja lokalne običaje in življenjski stil, kulturno identiteto krajev in ljudi torej, je lahko kmečki turizem. Ude- leženci konference smo zato obiskali kme- tijo »Pri Podmejaču« v Logarščah. Da smo do kmetije sploh lahko prišli, pa smo morali zamenjati avtobus, s katerim smo potovali, z manjšim. Lokalna cesta je bila preozka ali točneje in pravilneje - naš avtobus je bil prevelik. ln v tem je bil mogoče najboljši poduk konference: trajen, z okoljem pove- zan turizem se bo moral bolj prilagajati naravi, ne pa naravo preoblikovati svojim kratkotrajnim potrebam. Za konec še to: na konferenci je bilo očitno pomanjkljivo znanje tujih jezikov, v našem primeru angleščine, tako tujih in predvsem naših referentov. Jeziki in spet jeziki - Slovenci se moramo učiti tujih jezikov brez bojazni, da se bomo kot Slo~ venci izgubili. Le z znanjem jezikov nas bodo namreč v svetu kot Slovence šele slišali. Žal pa je ravno od letošnjega šol- skega leta učenje tujega jezika na Gozdar- skem oddelku samo še fakultativno ... V decemru ~ 992 je Oddelek za gozdar~ stvo BF izdal (v angleščini) Zbornik z vsemi referati iz opisane mednarodne konference. Maja Hode Mednarodni kongres o bukvi Pamplona (Španija), 19.-23. oktober 1992 IUFRO projektna skupina P1 .1 0-00 Žlahtnjenje in gojenje bukve ter razisko- valne organizacije pokrajine Navarra in vse Španije so pod pokroviteljstvom navarskih oblasti 19.-23. oktobra 1992 organizirale mednarodno delovno zasedanje o bukvi v Pamploni - Navarra. Projektna skupna P1.10-00 je bila osno- vana leta 1984 na pobudo prof. dr. H. J. 488 G. V. 10/92 Muhsa, direktorja Zveznega raziskoval- nega zavoda za gozdno in lesno gospodar- stvo v Grosshansdorfu pri Hamburgu kot interdivizijska skupina, ki vključuje Divizijo 1 - Gozdno okolje in gojenje gozdov in Divizijo 2 - Gozdne rastline in varstvo gozdov. Kljub temu, da omogoča projektna skupina izredno širok okvir vključevanja znanstvenikov in strokovnjakov, smo se na predlog kolegov iz Španije odločili, da na kongresu v Spaniji obseg razprav o bukvi izjemoma še razširimo. Vodilne teme so bile: - zgodovinski razvoj, - ekologija bukovih gozdov, - gojenje, - žlahtnjenje, - pridobivanje, - tehnologija lesa bukve. V treh dneh se je zvrstilo 6 "vabljenih predavanj" na vodilne teme in okoli 30 drugih predavanj. Največ prispevkov je obravnavalo žlahtnjenje bukve v zadnjem desetletju: genetske študije, geografska va- riabilnost in genetska pestrost ter prove- . nienčna proučevanja. Toda tudi druga pod- ročja so bila dobro predstavljena. Zgodovin- ski razvoj bukve in bukovih gozdov v evrop- skem prostoru so dopolnjevali prispevki o zgodovinsko razvojnih posebnostih bukve na iberijskem polotoku. Ekološke študije in nekatere gojitvene posebnosti bukovih go- zdov bodo morda olajšale gojitvene in go- spodarsko načrtovanje . Prispevki iz po- dročja tehnologije lesa lahko veljajo tudi kot preskus gaspodarjena z bukovimi gozdovi. Dobrodošlo so zaokrožili v posvetovanje vključeno tematiko. V kongresni torbi smo udeleženci prejeli: - publikacijo predstavljenih predavanj. Publikacija je pošla, dopolnjen ponatis v dveh knjigah bo v kratkem sledil, - bibliografija o bukvi za zadnjih 5 let (1987-1992), pripravljeno prav za medna- rodni kongres o bukvi v Pamploni. Izdalo jo je Ministrstvo za kmetijstvo, ribištvo in prehrano, - študijo z izdelanimi donosnimi tabli- cami za bukev v pokrajini Navarra, ki je objavljena tudi za »bukov kongres" v Špa- niji. Dve enodnevni strokovni ekskurziji v bu- kove gozdove širšega pirenejskega ob- močja v Navarri sta obogatili in zaokrožili bogato strokovno in znanstveno manifesta- ci jo znanja irt razprav o bukvi. Pokrajina Navarra je bila izbrana za mednarodno posvetovanje o bukvi tudi zato, ker je ta najbolj reprezentativna za sredozemski pro- stor, v katerem je ena tretjina vseh bukovih gozdov Španije. Na posterskem zasedanju je bilo pred- stavljenih 27 posterjev z raznoliko vsebino in interpretacijo- iz. različnih delov Evrope. Na sestanku članov IUFRO smo ocenili dosedanje delo, ocenili kongresna dogaja- nje in obravnavali delo do naslednjega zasedanja projektne skupine. Iz Slovenije sva se mednarodnega kon- gresa o bukvi udeležila voditeljica projektne skupine P1.1 0-00 dr. Sonja Horvat Marolt (že v pripravljalnem obdobju uradno imeno- vana tudi za predsednico organizacijskega odbora) in prof. dr. Nikolaj Torelli iz Oddelka za lesarstvo, BF, Ljubljana. Udeleženca iz Slovenije sva imela vabljeni predavanji. Poleg tega sem sama imela dovolj dela tudi kot predsednica organizacijskega komiteja (uvodni, svečani nagovor, zaključni govor ocene kongresa in zahvale, in za vse ude- ležence predstavitev IUFRO organizacije in mesto projektne skupine P1 . -OO v IUFRO zgradbi). Prof. dr. Nikolaj Torelli pa je poleg vabljenega imel še prijavljeno predavanje in predstavitev 2 posterjev. Kongresa o bukvi se je udeležilo 140 udeležencev, med njimi so bili znanstveniki iz 11 evropskih držav. Kongres se je odli- koval : - po visokem znanstvenem in strokov- nem nivoju, razgibani vsestranski diskusiji, odlično pripravljeni in izpeljani strokovni ekskurziji; - precizni in brezhibni organizaciji v vsa- kem pogledu; - po izredno simpatični, spontani gosto- ljubnosti, ki je za to deželo samoumevna. Soorganizatorjem in sponzorjem medna- rodnega kongresa o bukvi v Pamploni (Na- varra, Španija), predavateljem in udeležen- cem, ter vsem, ki so kakor koli obogatili in omogočili to mednarodno razgrnitev novej- ših znanstvenih in strokovnih izsledkov o bukvi, se tudi v naši strokovni reviji iskreno zahvaljujem. Dr. Sonja Horvat Marolt G. V. 10192 489 Iz dejavnosti splošnega združenja gozdarstva Slovenije Odbor za gojenje, varstvo in urejanje gozdov je na svoji seji obravnaval pereče vprašanje obvladovanja podlubnikov, ki so v slovenskih gozdovih v očitni gradaciji. Čeprav se je razprava dotaknila tudi vzrokov za gradacijo, objektivnih in subjektivnih, so bili v dani situaciji predvsem oblikovani sklepi za zajezitev grozeče nevarnosti: - Obvestiti javnost o resnosti pojava; - Opozoriti naše ministrstvo, da pravočasno zagotovi denar za izpeljavo celovite akcije zatiranja podlubnikov; - Zahtevati od ministrstva odredbo, po kateri bi bilo gozdarjem omogočeno, da učinkovito izvedemo varstvena dela proti podlubnikom tudi v zasebnih gozdovih ; - Nabaviti skupno za vse gozdove vsa potrebna sredstva za zatiranje podlubnikov (škropiva, škropi/nice, feromone, pasti) ; - Dosledno pripraviti prostorske in časovne načrte obvladovanja podlubnikov po revirjih ; - Zadolžili ministrstvo, da spomladi 1993 oblikuje »krizni štab<< za vodenje in koordiniranje del na obvladovanju podlubnikov - Od vseh pristojnih (ministrstvo, SZG) zahtevati, da po svoji moči prispevajo k zagotovitvi ugodnejših pogojev za prodajo povečanih količin napad/ega manj kakovostnega lesa ig/avcev. Na seji odbora je mag. Milan Šinko tudi predstavil svojo separatno študijo Materialne spodbude za vlaganje v gozdove. Krajša razprava je opozorHa, da smo šele na začetku poti oblikovanja sistema spodbud, ki naj bi na sodobnejši način aktiviral lastnike gozdov za strokovno gospodarjenje z njihovimi gozdovi. Mag. Živan Veselič Pododbor za gozdne učne poti in skrbniki gozdnih učnih poti so na svojem sestanku v lepem okolju nove gozdne učne poti Planina-Mirna gora (GG Novo mesto) obravnavali aktualno problematiko s področja gozdnih učnih poti. Nekaj ugotovitev: - Učne poti še vedno obiskuje zlasti šolska mladina. Število obiskov narašča, tako da ponekod že primanjkuje ljudi, ki bi dobro obvladali zahtevnost vodenja. - Nekatere knjižice-vodniki so že zastareli, potrebni ponovne dopolnjene izdaje. - Pojavljajo se težnje osnovanja vsebinsko širših, naravoslovnih učnih poti. - Financiranje opreme in vzdrževanja učnih poti ni urejeno. Ivo Žnidaršič Dejavnost Inštituta za gozdno in lesno gospodarstvo Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo pregleduje načine pogozdovanja v Evropi in drugod po svetu. Pri tem opravilu bi radi kaj spremenili - pogozdovanja izboljšali in racionalizira/i. Za strma planinska območja so v Avstriji izdelali sadi/ni drog, ki so ga imenovali >~Steirisches Stosseisen«. Masa tega "droga « je okoli 4 kg in ima učinkovito oblikovano jekleno konico, kar omogoča učinkovito pripravo do 30 cm globokih jam na kamnitih ali močneje prekoreninjenih tleh za macesen, bor, jelko in druge sadike s srčno korenino. 490 G. V. 10/92 Iz Amerike prihaja ravnica z imenom »Hoe Dad,(, ki je namenjena za hitro sajenje sadik listavcev na rahlejših tleh. O izsledkih preskusov vseh orodij bomo poročali. Lado Eleršek Evropski izobraževalni program TEMPUS z naslovom »Bioindikacija onesnaženosti gozdnih tal- razvoj metod in šolanje- poteka na Inštitutu za gozdno in tesno gospodarstvo od septembra 1992 dalje. Prvi skupni sestanek vodij projekta bo predvidoma v juniju 1993 v Ljubljani, medtem ko so se aktivnosti na področju izmenjave študentov in učiteljev začele že z obiskom sodelavke Inštituta mag. Hajke Kraigher na Univerzi v Munchnu v začf3tku minulega novembra. Sodelovanje z Inštitutom za sistematsko botaniko Univerze ·v Munchnu zajema razvoj in adaptacijo metode bioindikacije onesnaženosti gozdnih tal z raziskavami tipov el>Ali zares naši kmetovalci ne morejo brez hoje za nastilja izhajati?« No- vice kmetijskih, rokodelskih in narodskih reči, 1851. Lit.: A. Šivic, Franc Megušar, Gozdarski vestnik 1959, str. 254. Cvetka Koler 492 G. V. 10/92 GDK: 902.1 Venceslav Goli Rodil se je 14. decembra 1842 v Osojah na Koroškem. Po končani realki v Celovcu je študiral na visoki šoli za kmetijstvo in gozdarstvo v Mariabrunnu in 1863 diplomi- ral. Kot gozdarski pristav je začel gospoda- riti z gozdovi veleposestva Haasberg grofa Windischgratza. Leta 1870 je prešel v državno službo kot gozdarski komisar v Tolminu, 1877 pa je bil namestnik dežel- nega gozdnega nadzornika v Zadru. V obdobju 1878-1906 je bil deželni gozdni nadzornik za Kranjsko v Ljubljani, nato pa do upokojitve 1909 vodil gozdnopolitični oddelek v Ministrstvu za kmetijstvo in go- zdarstvo na Dunaju. Zaslužen je za organi- zacijo občeupravne gozdarske službe na Kranjske'm in za pogozdovanje Krasa. Or- ganiziral je uspešno pogozditev 2378 ha kranjskih zemljišč, 400 ha nasadov črnega bora je posadil z vrednejšimi drevesnimi vrstami. Organiziral je gojenje sadnih dre- vesnih vrst v drevesnici pod Rožnikom. Bil je odbornik Kmetijske družbe za Kranjsko in njen častni član ter član Kranjsko-primor- skega gozdarskega društva. Imenovan je bil za častnega občana treh kraških občin. Umrl je leta 1911 na Dunaju. Bibl.: »Pošumljenje krasa obzirom na radnje pošumljivanja u Kranjskoj god. 1 883.« Sumarski list, 1884/64. - »Mitthei- lungen uber den Stand der Karstautfors- tung in Krain und in Kustenlande.« Mitthei- lungen des krainisch-kustenlandischen Forstvereins, 1889/46.- >)Die Karstauffors- tung in Krain.« Ljubljana, 1898. Lit.: Šivic, Vence! Goli, Gozdarski vestnik 1960, str. 234. Cvetka Koler Gozdarski vestnik Mesečni 1 ist za gozdarstvo Letnik L Ustanoviteljica Zveza inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva Republike Slovenije Izdala Zveza inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva Republike Slovenije Glavni in odgovorni urednik Mag. Živan Veselič, dipl. inž. gozd. Tehnični urednik Aleksander Leben Uredniški svet Dr. Boštjan Anko, dr. Franc Batič, dr. Dušan Mlinšek, mag. Zdenko Otrin, mag. Živan Veselič Uredniški svet Mag. Zdenko Otrin - predsednik, mag. Mitja Cimperšek, Hubert Dolinšek, mag. Aleksander Golob, mag. Dušan Jurc, Marko Kmecl, Iztok Koren, dr. Boštjan Košir, Jure Marenče, Miran Orožim, mag. Dušan Robič, Danilo Škulj Tisk Tiskarna Tone Tomšič Naklada 1800 izvodov Ljubljana 1992 G. V. 10/92 493 VSEBINA 1. Gozdnogospodarsko načrtovanje, krajinska ekologija Preverba, prilagoditev in sprememba gozdnogospodarskega načrta med njegovo veljavnosljo, poenostavljena in predčasna obnova ter podaljšanje načrtovalnega obdobja, Franc Gašperšič 87 Kje so dileme v gozdarskem načrtovanju, Arne Kozina . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 115 Problemi in dileme pri izdelavi tematskih gozdarskih kart, Milan Juvančič . . . . . . . . . . . . . . 194 Primerjava rekreacije na Šmarjetni gori in Sv. Joštu, Janez Pirnat . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 288 Funkcije gozdov in gozdovi v prostoru v območnih gozdnogospodarskih načrtih, Janez Pogačnik . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 294 Gozdovi v strategiji prostorskega razvoja Slovenije, Janez Pogačnik . . . . . . . . . . . . . . . . . . 304 Analiza obiska koče na planini Razor, Edo Kozorog . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 347 Funkcije gozdov v gozdarskih načrtih, Arne Kozina . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 379 Mednarodna konferenca »Izobraževanje za okolju prijazen turizem«, Maja Hode . . . . . . . . 487 Mednarodni kongres o bukvi, Sonja HoNat-Marolt. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 488 2. Gojenje gozdov, gozdna ekologija, drevesničarstvo, genetika, umiranje gozdov Dobro vpeljan model gozdnih revirjev v Radljah, Maks Sušek . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 7 Analiza gozdnogojitvenega načrtovanja v Sloveniji in njegova vloga v prihodnosti, Sašo Golob 14 Gojitvene in sečnospravilno načrtovanje v nazarskem gozdnogospodarskem območju, Ivan Kolar.. ... . .. . . .. ... .... ... .. . . . .... .. ... . .. . . .. . .... . .. .. . . .. ......... . .. 24 Pomen ekoloških dejavnikov pri oblikovanju gozdnega revirja, Janez Andoljšek, Anton Prelesnik . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 44 Učinek izbiralnih redčenj na različne sestojne parametre umetno osnovanega smrekovega gozda na rastišču predalpskega jelovo-bukovega gozda, Jurij Oiaci . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 66 Ohranjanje naravne genetske dediščine gozda v Sloveniji, Marjan Zupančič.. . . . . . . . . . . 83 Zborovanje Mednarodnega združenja za proučevanje vegetacije, Ivo Puncer . . . . . . . . . . . 118 Kakšne semenske sestoje rabimo, Marjan Zupančič . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 153 O vzgoji gozdnih sadil< in zagotavljanju njihove kakovosti, Lado Eleršek . . . . . . . . . . . . . . . 159 O svetovanju in načrtovanju v zasebnih gozdovih, Hrvoje Oršanič . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 168 Prvi simpozij o terestričnih (gozdnih) ekosistemih, Sašo Golob . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 178 Vloga dušika v gozdnih ekosistemih, Primož Simončič . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 182 Posvetovanje redakcijskega kolegija vegetacijske karte Evrope, Ivo Puncer . . . . . . . . . . . . 184 Naravne rešitve so najboljše, Špela Habič . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 189 Primerjava sodobnega in klasičnega zakoreninjenja potaknjencev, Lado Eleršek . . . . . . . . 227 Evropski priročnik za monitoring gozdnih tal na stalnih raziskovalnih ploskvah, Mihej Urbančič 235 Vrtnarji podzemlja, Vid Preložnik . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 252 Uvajanje monitoringa gozdnih tal na stalnih raziskovalnih objektih v Sloveniji, Mihej Urbančič . 258 Stanje in vrednotenje semenskih sestojev gozdnega drevja v Sloveniji, Marjana Pavle . . . 277 Listi padajo, gore rastejo, Maja Hode . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 318 Kisli dež, Andrej Bončina . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 320 Ptice pragozdnih ostankov Rajhenavski gozd in Pečka ter njihova odvisnost od stanja sestojev, Mirko Perušek . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 322 Vpliv tal na kakovost vzgojenih sadik, Lado Eleršek, Mihej Urbančič . . . . . . . . . . . . . . . . . . 331 Pomlajevanje v gnezdih pomeni tudi zaščito pred divjadjo, Lado Eleršek, Jože Grzin . . . . 351 Gozdnogojitveno načrtovanje s pomočjo prostorskega informacijskega sistema, Sašo Golob. 363 P~oces~ - ~astajanja in razpadanja ozona v troposferi in njegov vpliv na vegetacijo, Primož SJmonc1c . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 369 Srečanje Vzhodnoalpsko-dinarskega društva za proučevanje vegetacije, Igor Dakskobler . 377 Osnavljanje gozdnih nasadov z zakoreninjenimi potaknjenci, Lado Eleršek . . . . . . . . . . . . . 384 Gradacija hrastovih grizlic (Apethymus abdominalis Lep. in A. braccatus Gmelin) v Krakov- skem gozdu, Janez Titovšek . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 386 494 G. v. 10192 Obvladovanje knaverja (lps typographus) in šesterozobega smrekovega lubadarja (Pityoge- nes chalcographus) s pastmi in sintetičnim i feromoni, Roman Pavlin . . . . . . . . . . . . . . . . . . 394 13. zasedanje delovne ~ku pine " Poškodbe gozdov in vzdrževanje čistoče zraka" za Alpe in Alpe-Jadran, Marjan Solar. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 431 8. zasedanje delovne ;:>kupine ICP za ugotavljanje in spremljanje vpliva onesnaženega zraka na gozdove, Marjan Solar . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 433 Macesen- vrsta za bogatitev listnatih gozdov, Marjan Zupančič . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 438 Značilnosti pomlajevanja v sestojih črnega bora na Krasu, Bojan Počkar . . . . . . . . . . . . . . 442 3. Pridobivanje lesa- organizacija, mehanizacija, ergonomija, izkoriščanje lesne mase Poudarki pri načrtovanju pridobivanja lesa, Franc Firšt . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 29 ~e bomo evropeizirali končno tudi pri načinu merjenja drobnega industrijskega lesa?!, Lojze Zgajnar . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .. : ·. . 112 Težavnost dela sekačev, Marjan Lipoglavšek . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 130 Ekološki vidik priprave dela v gozdarstvu, Boštjan Košir . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 207 Drva so lahko le pogojno ekološko čist vir energije, Lojze Žgajnar. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 231 Sr~čanje- delavnica »Seilbrimgung«, Zdene Otrin . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 247 Razvrščanje hlodov iglavcev po standardih, Marjan Lipoglavšek . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 267 l?kanje smeri razvoja gozdne tehnike, Boštjan Košir . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 305 Kam s smrekovo skorjo?, Vesna Tišler . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 421 4.· .Ekonomika gozdarstva Ugbtavljanje uporabn'e dobe strojev na primeru traktorjev IMT-558, Edvard Rebula 338 l;:konomska narava naložb v gozdne ceste nekoliko drugače, Andrej Dobre . . . . . . . . . . . . 423 Analiza izvoza. in uvoza lesa v prvih sedmih mesecih leta 1992, Toni Dukic . . . . . . . . . . . . 464 S. Zgodovina gozdarstva Josip Goederer, Tomaž KoQar 239 Jusarji na Krasu, Nevenka Bogataj . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 409 Razvoj gozdarskih žičnic na Bovškem, Edo Kozorog, Iztok Mlekuž . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 452 Izgradnja prometnega omrežja v gozdovih Kamniške Bistrice v obdobju od leta 1831 do 1991 , Tomaž Kočar . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 472 6. Kadri, izobraževanje, informacije Revirni gozdar bo tudi usklajevalec interesov, Jože Falkner . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 2 Mnenja revirnih gozdarjev o svojem delu, Hrvoje Oršanič . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 51 Razmišljanje o realnih možnostih za uspešno delo gozdarja v revirju , Arne Kozina . . . . . . 58 Revirni gozdar in detajlni informacijski sistem, Franc Ferlin . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 60 Delo revirnega gozdarja v zasebnih gozdovih, Jože Papež. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 61 Nekaj misli o mojih izkušnjah pri delu v revirju, Tone Jeznik . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 62 Ugotovitve in sklepi posvetovanja Delo gozdarja v revirju . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 64 Revirni gozdar in zasebni interes lastnikov gozdov, Milan Šinko . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 243 Primerjava razširjenih raZiskovalnih prioritet s programi COST, Boštjan J