beto 1887.
413
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane.
Kos XL. — Izdan in razposlan dne 30. septembra 1887.
109.
Ukaz mi ni störst v a za trgovino od 15. septembra 1887,
o tem, kako je skrbeti za varnost pri mostovih železničnih, nadželezničnih in dovoznocestnih.
Na podlogi določil železnocestnega vršbenega reda od 16. novembra 1851 (Drž. zak. od 1. 1852 št. 1), ukazuje se takö:
A. Zeleznični mostovi, ki jih je iznova zgraditi.
§• L
Načrte za gradnjo novih železničnih (železnocestnih) mostov predlagati je trgovinskemu ministerstvu, še predno se začnč delati.
Ta predložba naj obseza:
a)	Ležni začrt splošne mostove osnove v merilu od 1 : 1000, in pa pregledne in podrobne očrte osnovi slopov v merilu od 1 : 100, dalje shematično raz-delbo gradiva (materijala), pregledne in podrobne očrte nosilne sestave (konstrukcije), poslednje v merilu od 1 : 10 (za podrobne pregledne očrte, ako se pridadö, tudi 1 : 15 ali 1 : 20) z naznambo obmerov merodajnih za nosilnost in gradiva, iz katerega bodo posamezni sestavni deli.
Izkaz lastne teže (trajnega bremena).
c)	Teoretično obrazložbo obmerov, ki jih imajo posamični sestavni deli, in pri lokalnih železnicah in dovlačnicah poleg te Še obremenjenja razkaz (shema), primeren najtežjim vozilom.
d)	Za mostove, ki imajo čez 20 m podporne razdalje, in pa pri nenavadnih sestavih ali razmerah konstrukcije račun največjih značajnih elastičnih premen v obliki (deformacij), ki pod slučajnim bremenom postanejo.
Predlaganje
projektov.
§• 2.
Prostorna	Ako železnica počiva na gornjih pasih odnosno Če je med njimi, mostova
"mostov“* planja mora biti razporejena v toliki širjavi, da bode na vsakem mestu železnič' nega mosta med kolejno osjo in najbližjo držajno soho ali vnanjim krajem poda najmanj 2’15 m razdalje.
Enaka svetla razdalja mora tudi biti med kolejno osjo in pasovi, in pa oglo-prečkami, kadar železnica počiva na doljnjih pasovih ali med gornjimi in dolnjimi pasi, in sicer do 2 m nad podom.
Za naopične (vertikalne) stojke in naopične opore dopušča se manjša razdalja; vendar se je gledč teh in pa gledé vseh onih delov mostovne sestave, o katerih tukaj ni govora, držati vsaj niže stoječega proseza (profila) svetle prostornosti.
„ ,2'00_______!____
....160 - v - - j: —->j Ravnine kolejnicne glave
§• 3.
Obremenitev.	Breme (obremenjenje), katero je računu v podlogo jemati, sestavlja se i2
lastne teže, ki jo ima sestava (trajno breme), in iz slučajnega bremena (prometno breme), katero napravljajo vozila.
Razven tega treba se je primerno ozirati tudi na vplivanje vetrovnega tiska, in kjer je po načinu sestave potrebno, tudi na vplivanje premen v toplini itd.
Za te račune naj veljâ naslednje :
a)	Slučajno breme, po katerem je računiti pase, in ki je raztezati na celo mostovno polje, ustanovljeno je pri navadnih prosto vloženih sestavah, če se za vsako kolejo na podolžni meter enako porazdeli, po podporni razdalji, merjeni od srede do srede tak<5 :
Lestvica a.
Podporni razmak v metrih	Slučajno breme y bečvah	Podporni razmak v metrih	Slučajno breme v bečvah	Podporni razmak v metrih	Slučajno breme v bečvah
10	30	5	11-5	40	5-6
15	20	10	85	80	4-4
2-0	15	15	70	120	5-8
2-5	13*5	20	6-5	160	3-4
Za vmes ležeče podporne razdalje treba je premočetno (ravnočetno) interpolovati.
b)	Za račun mej pasovnih delov v glavnih nosnikih v misel vzetih sestav treba je nasproti določati slučajnej obremenitvi primerne največje suvajoče sile v eno ali drugo mer za vsak poprečni presek mostü takö, da se v poštev jemlje obremenitev, katera seza samö od tega preseka do dotične podpore.
Za to obremenitev naj po tem — brez ozira na podporno razdaljo mostü in samo po dolgosti obremenjenega mostovega kosa na podolžni meter koleje računeč, veljâ naslednja lestvica:
Lestvica b.
Dolgost obremenjenega mostovega dela v metrih	Sjučajno breme na meter obremenjene dolgosti mo s I d v bečvah	Dolgost obremenjenega mostovega dela v metrih	Slučajno breme na meter obremenjene dolgosti mostu v bečvah	Dolgost obremenjenega mostovega dela v metrih	Slučajno breme na meter obremenjene dolgosti mostd v bečvah
10	30	5	14-0	40	62
1-5	25	10	10-0	80	4-8
2-0	20	15	8-5	120	40
2-5	18	20	7-6	160	3-5
Za vmes ležeče dolžine gre premočrtno interpolovati.
°) Pri nadaljevanih (vezanih) sestavah jemati je računu o pasih v podlogo bremena pripadajoča po lestvici a) podpornim razdaljem obremenjenih mostovih polj in treba je ozirati se na one obremenitvene kombinacije, iz katerih izhajajo maksimalni momenti.

Pri računu medpasnih delov teli sestav treba je nasproti na preiskovanem polji v poštev jemati obremenitve po lestvici b), a za obremenitvene kombinacije, ki se istodobno v ozir jemljejo tudi na drugih mostovih poljih, samö obremenitve po lestvici a).
d)	Za druge, pod a), b) in c) ne v misel vzete konstrukcije (visečine, vzpirala, mostove na lok, ravnotežne nosnike itd.), kjer ne bi bila dopuščena prosta uporaba lestvice a in b, treba jo jemane obremenilne vlakove izbrati takö, da bodo oni pri navadnih, prosto uloženih nosnikih približno primerni bremenom za te nosnike danim, ter naj na to stran velja naslednje:
Kot prometno breme naj se v poštev jemlje idealen vlak, sestavljen iz treh četveroosnih lokomotivov po 3'6«i skupne razdalje osi in po 9’5 v*1 skupne dolgosti, z dotičnimi trojnoosnimi tenderji, ki imajo po 3 m skupne razdalje osî in 6-l m skupne dolgosti, in pa sè še potrebnimi dvoosninn nakladnimi vozovi po 3 m skupne razdalje osi in 7 m skupne dolgosti. Za ta vlak iznaša načelno osni tlak pri lokomotivu 13 b (bečev = ton), prl tenderju 10 b in pri nakladnem vozu 8 b.
Pritisk (moč) tega vlaka treba je vendar pri majhnih podpornih razmakih z ozirom na mogoče osne tlakove po 14 b primerno zvišati, a nasproti za prav velike podporne razdalje znižati zarad tega, ker je verjetno, da ne bodo vse osne obremenitve in razdalje imele najneugodnejšega svojstva.
e)	Za račun o poprečnem nosniku med glavnimi nosniki vzema naj se kot prometno breme polovica skupne po lestvici «najdene obremenitve kakega mostu, pri katerem naj kakor podpirna razdalja veljâ razdalja od najbližjega poprečnega nosnika na levi strani do najbližjega takega nosnika na desni strani.
Poprečne nosnike končnike treba je po njihovi konstruktivni razpo-redbi slučajema izračunjati ter naj se pri tem v zmislu zgornjega pravila en soseden poprečen nosnik, katerega manka. nadomesti s primerno oddaljeno teoretično podporo.
Z nositelji ležnjev (pragov) postopati je takö kakor z glavnimi nositelj1, ki so podprti s poprečnimi nosniki.
f)	Moč vetra treba je — vzevši, da tlak sè strani iznaša 270 kg pri m2 neobremenjenega mosta in 170% na mostu, kije obremenjen z vlakom —- izra' čuniti, odnosno kvarnejši izmed teh dveh vplivov v poštev jemati takö :
1.	Pri neobremenjenem mostu naj se v račun jemlje ena izmed obeh nosilnih sten z ono ploskvijo, ki je djanstveno nastavljena (podvržena) vetru, a druga nasproti s ploskvijo, ki jo je takisto izmeriti, a po niže stoječi lestvici umanjšati.
2. Pri obremenjenem mostu Šteti je vlak za postopni polni pravokotnik 2 5 m visok, 0‘5 m nad kolejnicami (šinami) položen. Pri tem je kot prl' jemno (vetru podvrženo) ploskev v poštev jemati ploskev vlaka in tega dela ene izmed nosilnih sten, ki se nahaja zunaj vlakovega očrta, in takö tudi p° lestvici umanjšano ploskev teh delov v drugi nosilni steni.
Lestvica za umanjševanje nastavljene ploskve na drugi nosilni ploskvi.
Razmera med odprtimi očesnimi ploskvami in skupno očrtno ploskvijo v prvi nosilni steni	Umanjševalna razmera za nastavljeno ploskev druge nosilne stene
pri 0'40	0-2
„ 0-60	04
n 0-80	10
Pri vmes ležečih vrednotah naj se premočrtno interpoluje.
g)	Za take konstrukcije, pri katerih vsled premen topline nastajajo večji naponi (pri mostovih na lok, zvezanih (nadaljevanih) nosnikih na visokih železnih slopih itd.) ozirati se je na-nje, kakor se razumè samo ob sebi.
Vrh tega treba je še tudi v poštev jemati kake dinamične učinke po razmerah železničue trase (črte) in po večji ali manji brzini, s katero se bode vozilo.
Pri takih konstrukcijah, ki so na ravnost nastavljene udarjanju plovil brez posredstva kakega elastičnega vmesnega dela, mora se v ostalem v poštev vzeti za 10 odstotkov povečan učinek slučajnega bremena.
h)	Za take lokalne železnice in dovlačhice s pravilno raztečino, po katerih se ne vozijo težki lokomotivi sè Štirimi osmi, treba je pod a) in b) določena bremena primerno znižati, namreč:
1.	za 20 odstotkov pri takih železnicah, od katerih mostov se ne zahteva, da bi vzdrževali (nosili) več nego trojnoosne lokomotive z 12 b osnega tlaka, 1*2 m razdalje osi in 7'7 m skupne dolžine, in z njih trojno-osnimi tenderji, ki imajo 25 b skupnega bremena in 6 8 m skupne dolgosti.
2.	Za 40 odstotkov pri takih železnicah, od katerih mostov se ne zahteva, da bi vzdržali več nego trojnoosne tendrove lokomotive za 8‘5 b osnega tlaka, 1-1 m razdalje osi in 7-2 m skupne dolgosti.
§• 4.
Jemljčč v podlogo obremenitve in vplive, določene v §. 8 pod a), b), c), </), e), g), h), in pa lastno breme mostove sestave računskim pravilom ustrezni največji nateg gradiva ali zahtev, da bi nosilo, ne sme na cnv porabne ploskve poprečnega preseka (t. j. odbivši luknje netov, in pa ne sodelujoče delo ve polnega poprečnega preseka) presezati naslednjih mej: o) Pri varjenem (kovnem) železu za poteg, tlak in suvanje:
1.	pri podporni razdalji pod 4(H) m 700 kg in 2 kg priklada za vsak meter podporne razdalje;
2.	pri podpornem razdalji od 40-0 m navzgor, namreč:
za 40'0 m.....................................................180kq
„ 80-0 „..................................................... 840 „
„ 120-0 ............• . 1....................................««O „
„ 160-0 „ in čez..................................• . . . . 900 „
Zahtev vzdrževanja ali nateg'.
Varnostne
poskrbe.
Pri tem je za vmes ležeče podporne razdalje treba premočrtno iuterpolo-vati in za poprečne in podolžne nosnike jemati ono vrednost, katera pripada podporni razdalji teh nosnikov;
3.	za preračun netov natezanih v suvanje v eno samo mer 600 %, odnosno v več meri 500 kg, pri čemer je še paziti na to, da se od projekcije za okroglo ploskev netnih lukenj ne sme zahtevati več nego 1400% na cin2]
4.	za preračun upora (odpora) v suvanji mereč k valjanju 500 %;
5.	varjeno (kovno) železo mora pri 3600% lomne trdnosti in čez raztezati se najmanj za 12 odstotkov mereč k valjanju.
Pri manjši trdnosti mora se raztegovati razmerno več, za najnižjo še dopuščeno mejo trdnosti od 3300 % vsaj za 20 odstotkov.
Razteg gre meriti na palici izkusnici, katere poprčni presek razdalji znamek od 20 cm ima 5 cm*. Kadar ni drugače nego da se mora uporabiti izkusnica z drugim poprečnim presekom, nego je poprej povedan, treba je z ozirom na prej opisano pravilno izkusnico razdaljo znamek določiti takd, da bivajo kvadrati razdalj posamičnih znamek v istem razmerji kakor ploskve poprečnih presekov.
b)	Pri litem železju, katera tvarina ne sme sestavljati glavnega dela viseče nosilne konstrukcije, ustanovljene so od kraja omenjene meje na 700 % za tlak, na 200 % za prost poteg, in na 300 % za poteg v slučaji pregiba in
c)	pri lesu na 80 kg za poteg in tlak v ono mer, kakor držč vlakna.
d)	Pri vseh sestavnih delih, katerih služba je, da bodo tlaku podvrženi, paziti je na potrebni upor proti zlomljenju.
e)	Maksimalni zahtev vzdrževanja, ki izhaja iz vplivov vetra, določenih v §. 3 pod f) s privzetimi zahtevi vred, o katerih je bilo baš govorjenje, z ozirom na zmenjene sestavne dele, ne sme presezati naslednjih mej :
ad	§.	4,	a),	točka	1 in 2	  1000	kg
n	§•	4,	a),	„	3 ........................................................ 700	»
»	§•	4,	a),	„	4 ........................................................ 600	»
»	§■	4,	c).................................................................. 90	»
§• 5.
a)	Pri mostovih ali cestovodih, ki imajo več nego 20 in skupne dolgosti, mereč med ležnji (pragi), ki omejujejo posip s prodom v krajnih odprtinah, mora se s posebnimi poskrbami delati proti nevarnim posledicam, ko bi vlak utegnil skočiti s kolej.
Navadni varnostni podolžni ležnji (odnosno varnostne kolejnice) D®j nad vozne kolejnice ne sezajo za več nego 3 cm ter naj bodo znotraj kolej6 vloženi taktf, da med njimi in voznimi kolejnicami ostaja na vsaki strani p° 16 cm širok žleb, v katerega okolesnik (okolesni venec) more prosto zapasti-Varnostni podolžni ležnji morajo na ležnjih, ki v krajnih odprtinah omejujejo posip, prosto ležati ter držati skozi in skozi čez celo dolžin0 objekta, obseženo med tem ležnji.
b)	Vplive toplinskih premen jemati je v poštev s pomočjo premičnih polož' kov; poskrbeti se mora tudi za dilatacijo vrhnine.
c)	Naslone (držaje) namestiti je pri vseh takih mostovih, kateri od najskrajnišega ogibničnega rta sè znamenji razdalje opravljene postaje, postajice ali pano-
žišča niso oddaljeni za nego več 800 m ali pa od srede take postajice, kjer se vlaki ne križajo in ki nima znamenj (signalov) razdalje, ne za več nego 200 m.
Pri lokalnih železnicah znižuje se gori povedana dalja in sicer za postaje se znamenji razdalje do 100 m čez ta znamenja, za postaje brez znamenj razdalje do 400 m čez najskrajnejši rt ogibnice in za postajice, kjer se vlaki ne križajo, do 100 m od njihove srede.
Pri zgradkih (objektih) čez 20 m dolgih, če se dolžina izmeri med ležnji posip omejujočimi, treba je brezizimno nameščati držaje in kjer bivajo paralelna krila, tudi čez ta krila podaljševati jih.
§•6.
a)	Za take proge, po katerih se ima voziti z nenavadno težkimi vozili, za proge himni slučaji, parnih žlebovk (tramwayJ, za železnice s pravilno raztečino, po katerih se
ne vozi z lokomotivi, za železnice nepravilne raztečine, kakor tudi, kjer se uporablja nenavadno gradivo in sploh v vseh izimnih slučajih moči je vse prejšnje propise za vsak slučaj posebej primerno izpremeniti.
b)	Za gradivo, kakeršno je kamenje, opeka, svinec itd. ki v §. 4 ni navedeno, kakor tudi za one sestavne delove (konsole, slope ali stebre itd.), ki ne spadajo med glavne, poprečne in podolžne nosnike, potrebujejo dotične vrednosti posebnega odobrenja, a treba jih kolikor je mogoče opirati na izkušnjo.
§• 7.
Da se preveri o propisom ustreznem izvedenji mostov, bode državna uprava, Nadiiranje kakor se ji vzvidi, nadzirala gradnjo tudi, kjer slučaj takö nanese, dala o trošku ««-Bdnjp. železnocestne uprave opraviti izkus trdnosti s takim gradivom, kakeršno se kje uporablja.
§• 8.
a)	Predno se novo napravljeni mostovi izročč v železnično prometno službo, Koko se napo-treba jih je komisijonalno preiskati (pregledati) in poskusiti, v to odpošilja c. kr. glavno nadzorstvo avstrijskih železnic svojega človeka kot komisije dovanje in voditelja-	'	poskuievanje.
Železnocestni upravi je pismeno poprositi za opravo tega uradnega posla, ter v prošnji povedati zgradke (objekte), ki jih bode preskuševati, ter omeniti dotične odobrilne razpise, in k temu delu pridonesti naslednja pomagala:
1.	Shematičen očrt obremenilnih vlakov, kateri se uporabijo, in ki naj — kolikor je mogoče — proizvedö iste učinke, kakor obremenitve v §. 3 (na slučaji §. 6) določene.
Ti vlaki morajo sestaviti se za vsako kolejo po večjih ali manjših podpornih razmakih, ki jih ima most, namreč do 15’0 m, do 25'0 m ali čez 25-0 m, najmanj iz enega, dveh ali treh po polnem opremljenih lokomotivov najtežje vrste, ki so namenjeni za vožnjo po dotični železnici, in pa iz vôz naloženih do polne nosilnosti, ki so v izpolnjenje najdaljšega polja Še potrebni.
2.	Računskim pravilom ustrezni izkaz odstotnih obremenitev s poskusnim vlakom doseženih na posamičnih podpornih razdaljah propisanemu obremenilu nasproti, in pa razkaz za poskusni vlak izračunjenih največjih elastičnih premen v obliki (deformacij).
b)	K preiskovanju in poskušanju mosta naj železnocestna uprava odredi zastopnika veščaka, ki vzame s sabo odobrene izvirne stavbinske črteže in dotične odobrilne razpise.
Dalje ima železnocestna uprava dolžnost, poskrbeti za dobavo obremenilnih vlakov in primernih merilnih priprav, kakor tudi za nameščenje zna-mek stalnic, o katerih se govori v §. 11.
§. 9.
Kakôse vrsé a\ Vsako mostovno polie nai se izkuša takö z mirujočim, kakor tudi s taka-nhremanitvem	.	.	,	r j ■>	ji
izkusi.	jočim se bremenom.
Kadar je treba preskušati več mostov enake sestave in enakega podpornega razmaka, ki iznaša manj nego 10‘0 m, dopuščeno je, da se ne izkušajo vsi ti mostovi, če zastopnik c. kr. glavnega nadzorstva avstrijskih železnic izreče, da uže zadobljeni posledki dovoljno razločujejo stvar.
b)	Preskusajoč mostove z mirujočim bremenom treba je v §. 8 pod a) v misel vzete obremenilne vlakove malo po malo spraviti na ona stanja, kjer breme na sestavne dele najkvarneje deluje, ter pustiti jih v vsakem takem stanji dotle, dokler se ne opazi več nikaka nadaljšnja premena v obliki.
Pri prosto uloženih navadnih konstrukcijah je dovoljno, opazovati most, ki se malo po malo na polovično in celo podporno razdaljo obremenja-
Pri večjih konstrukcijah na lok izvesti je poleg tega še ona 2 obremenitvena slučaja, pri katerih se obremenjajo malo po malo bremenski del (kos) sam in po tem — bodoč teme neobremenjeno — oba stranska dela istodobno.
Pri nadaljevanih nosnikih potrebna sta za vsako kolejo po 2 obremenilna vlaka, s katerima je moči istodobno 2 polji mosta obremeniti.
Da se izkusijo slop in nad njim ležeči deli nositeljev, morajo se stična polja po vsi svoji dolžini istodobno obremenjati.
Da se izkusi nositeljska sredina kakega polja, mora se obremenitev malo po malo raztegniti na polovično in celo dolžino istega polja; a ob enem tudi na celo dolgost večjega najbližjega, odnosno drugega bližnjega polja.	•..
c)	Za izkus mosta s takajočim se bremenom naj se najpred po vsaki koleji izkusni vlak, ki ga je sestaviti, kakor se'veleva v §. 8 pod a) št. 1, a vendar največ z 2 lokomotivoma opremiti, prepelje z brzino od primeroma 20^ za uro.
Na to je po vsaki koleji prepeljati brzovozno isti vlak z brzino od kakih 40—50 km na uro; te brze vožnje smejo se odložiti na poznejši čas, ako zidovje ali vrhnjinski stiki še niso prav utrjeni.
d)	Pri mostovih vkupne nosilne sestave z dvema ali več kolejami naj se v prejšnjih odstavkih določena izkusna obremenitev vsekakor zvrši na vseh kolejah istodobno, ali pa tudi najpred na vsaki koleji posebej.
e)	Pri lokalnih železnicah in dovlačnicah sme se brza vožnja (lit. c, odst. 2) opustiti.
§. 10.
Zapisnik.	O posledku komisijskega preiskovanja in poskušanja narediti je zapisnik,
kateremu naj se priložč pomagala v §p8. od a) v misel vzeta.
Ta zapisnik naj sosebno obseza izkaz merjenih stalnih in elastičnih premen v obliki, in pa, kar so pokazale stalnice (§. 11), ter naj tudi poistinja, v koliko se izvedenje sklada z odobrenimi stavbinskimi črteži.
Napo led naj tudi zastopnik c. kr. glavnega nadzorstva avstrijskih železnic na zapisnik izreče, če je poskušeni most uvetno ali brezuvetno sposoben za po-i'aho, ali pa to porabo prepove, dokler ne dospe višji zaukaz.
§• H-
a)	Zeleznocestne uprave — brez ozira na njihovo dolžnost, vsegdar paziti na mostove, — imajo najmanj vsakih 6 let obdobno preiskovati in poskusevati jih v zmislu določil §a 9 b) in d).
Pri tem je dopuščeno, v ovedbo elastičnega vpögiba pri nadaljevanih (vezanih) konstrukcijah omejiti obremenjenje na ono polje, ki je bas v izkus vzeto, in pri katerikoli konstrukciji do 25 m podpornega razmaka vstevno vozeče se vlake porabiti za slučajno breme. o) Kar se je pri tem opazilo in posledke, ki jih je pokazal izkus, treba je za vsak most posebej imeti na razpregledu, da bode nadzornemu oblastvu mogoče vzeti jih na znanje.
Da se to preiskovanje olajša, morajo pri vseh mostih imajočih čez 20 m podporne razdalje uže pred prvim poskuševanjem biti za vsegdar na sredinah posameznih polj in nad podporišči vsake nosilne stene nameščene znamke stalnice, ki dopuščajo, postaviti na gotovo kake stanovitne premene v obliki, ki bi v tečaji let utegnile nastati.
c)	Preiskovane in izkušane zgradke treba je, če se je našlo, da jim je nosilnost umanjšana, precej — drugače pa samo s koncem vsakega leta navajajoč najdene pomiselke — na znanje dati c. kr. glavnemu nadzorstvu avstrijskih železnic.
§• 12.
Po mostovih ne smejo —• če c. kr. glavno nadzorstvo avstrijskih železnic v to ne privoli, voziti se vozila, ki na-njc kvarneje vplivajo, nego obremenitve računu o trdnosti v podlogo vzete inv §. 3 (na slučaj §. 6) določene, ali katera so v opreki z razporedbami §* 2 gledé prostornosti.
B- Novi mostovi,ki jih je zgraditi nad železnico, ali na kaki dovozni cesti.
§• 13.
Pri pregledovanji in odobravanji projektov za nove mostove nad kako železnico in za take mostove dovoznih cest, ki jih železnocestna podjetništva napravljajo o svojem trošku, po tem v oziru na preiskovanje, poskuševanje in rabljenje omenjenih zgradkov bode se trgovinsko ministerstvo držalo sledečih propisov (§§• 14—17), ki naj se uporabljajo tudi pri dotičnih uradnih poslih glavnega nadzorstva avstrijskih železnic.
§• 14.
V oziru na predlaganje projektov veljajo določila ustanovljena za zeleznocestne mostove v §§., 1 in 19.
(äloYouiftoh.)	^
Obdobno
preiskovanje.
Omejitev
vožnje.
Naprejsnja opomnja zarad uporabe niže stojedih propisov.
Predloge.
Obremeniter.
Zahtev
vzdrževanja.
§• 15.
Računom v trdnosti treba je v obče, razven stalnega lastnega bremena, katero ima konstrukcija, jemati v podlogo dvojno alternativo slučajnih obremenitev, namreč:
a)	Največji mogoči nabor vôz na planji voznice in istodoben nabor ljudi na planji hodnika in na ostalem delu voznične planje.
b)	Nabor ljudi na hodniku kakor tudi na planji voznice.
Izmed teh dveh načinov obremenitve treba je v vsakem posamičnem slučaji in za vsak posamični sestavni del ozirati se na oni, ki kvarneje deluje.
V določbo ljudskega bremena, katero je v vsakem slučaji vzeti na to2, odnosno najtežjega nakladnega (tovornega) voza razdeljujejo se vsi cestni mostovi na tri razrede, za katere naj veljajo naslednja obremenitvena ukazi!*,, kjer ni izimno ukazano kaj drugega.
1. Razred.
1.	Ljudsko breme od 460 kg na to2.
2.	četverokolesen tovoren voz imajoč po 12 b skupne teže pri 7*8 ^ dolžine (brez ojesa), 2'5 to širine, 3'8 to razdalje osi, 1'6 to raztečine, z na* preženimi 4 konji sè skupno težo od 3 b na 7’2 to dolgosti.
2. Razred.
1.	Ljudsko breme od 400 leg na to2.
2.	četverokolesen tovoren voz imajoč po 6 b skupne teze pri 5'4 71,1 dolžine (brez ojesa), 2’4 to širine, 2*8 to razdalje osi, 1-5 to raztečine, z Iia' preženima 2 konjema z 1*5 b skupne teže na 3*6 to dolgosti.
3.	Razred.
1.	Ljudsko breme od 340 kg na to2.
2.	Četverokolesen tovoren voz imajoč po 3 b skupne teže pri 4’8 dolžine (brez ojesa), 2‘3 to širine, 2'4 to razdalje osi, 1*4 to raztečine, z na' preženima 2 konjema z 1 b skupne teže na 3*2 to dolgosti.
Cesten most, ki se zgradi, naj se vvrŠčuje v kateri izmed tu gori dolo' čenih razredov pri političnem obhodu ali drugem komisijskem ovedovanj1? ako se katero napravi, in o ti priliki bode tudi razpravljati o kakih večji11 zahtevih, ki bi jih bilo v izimnih slučajih postaviti.
c)	Na vplivanje vetra ozirati se je tako, kakor v §. 3 pod f) povedano, ter »aJ se pri tem z morebitnim naborom ljudi ali vôz postopa kakor s postopmm 2 to visokim polnim pravokotnikom.
d)	Dalje naj se v poštev jemljö tudi vplivi toplinskih premen, ako bi nač>n mostove sestave takö nanašal, ali se je pa na-nje ozirati s poskrbami, kakor piše §. 5 pod b).
§• 16.
Jemljčč v podlogo obremenitve in vplive, o katerih se govori v §. 15 p°d a^\
b)	in d), in pa lastno breme mostove konstrukcije računskim pravilom ustrez111
največji zahtev, da bi gradivo nosilo, ne sme na cm2 porabne ploskve poprečnega preseka (t. j. odbivši luknje netov in pa ne sodelujoče delove polnega popreč-nega preseka) presezati naslednjih mej:
a)	Za varjeno (kovno) železo, kakor je določeno v §. 4 pod a) št. 5, veljâ: 750 kg z 2 kg priklada za vsak meter podporne razdalje do skupnih 900 kg največ, postopajoč tudi s poprečnimi nosniki, podolžnimi nosniki in členi vmesniki po njihovi podporni razdalji.
b)	Za železno litino veljajo gledč dopuščenega zahteva meje ustanovljene v §. 4 pod b).
c)	Dalje naj določila v §. 4 pod a) Št. 3 in 4, c), d) in e) (na slučaj §. 6 bj ukrenena gledč železnocestnih mostov veljajo tndi za cestne mostove.
§. 17.
a)	Dogotovljene mostove nad kako železnico in na dovoznih cestah treba je, predno se začnč rabiti, vsekakor podvreči preskusu na to stran, če so redno izvedeni in če se je delalo po odobrenih stavbinskih črtežih.
Za to je poprositi c. kr. glavno nadzorstvo avstrijskih železnic prilagaje prošnji potrebna pospešila, ter razloči to oblastvo za vsak slučaj posebej, bode li razven prej omenjenega preskusa potreba še tudi preskusne obremenitve; kar pa ne brani drugim pristopnim oblastvom in organom staviti še dalje idočih zahtevov.
b)	Dogotovljeni mostovi morajo se tudi v bodoče najmanj vsakih šest let obdobno preiskati, na slačaj poskusiti ter je pri tem postopati, kakor se veleva v §. 11 pod b) in c) tega ukaza.
°) Voziti po mostovih take voze, ki na-nje delujejo kvarneje nego obremenitev, računu trdnosti vzeta v podlogo, naj se prepoveduje.
Da bo vsakemu mogoče, po najprostejšem načinu spoznati največjo dopuščeno obremenitev, naj se ta obremenitev na vsakem mostu poočiti na deščici.
C. Dozdanji mostovi.
§• 18.
a) Z elezno cestn i mostovi.
1. O vseh železnocestnih mostovih, kar jih je zdaj, napraviti je po železno-c®8tnih progah v red djano, s primernimi predelki opravljeno sestavo, ki dopo-Ved daje vsaj o postaji, gradbenem letu, številu kolej, podporni razdalji, kotu med °8J° zgradka in železnično osjo, sostavu (sistemi) konstrukcije, leži železnice (zgoraj, zdolaj), o gradivu, katere vrste je in odkod je dobavljeno, največji obremenitvi, ki jo zdaj prenaša, in iz tega izvirajoči meji tega, kar se sme zahtevati °d gradiva, in pa, da so stavbinski črteži bili odobreni.
To sestavo ima vsaka železnocestna uprava v treh mesecih od dne, katerega bode razglašen ta ukaz, predložiti c. kr. glavnemu nadzorstvu avstrijskih železnic. Dolžnost tega oblastva bode po tem na podlogi tega, kar pretehtujoč te predloge °Pazi, ako bi treba bilo, zadobivši nadaljŠnja pojasnila in pomagala, kar najhi-heje vzmore ali v svojem področji za varnost prometa potrebne naredbe ukreniti po svojstvu slučaja pri trgovinskem mtnisterstvu nasvetovati.
Pregledovanje, poskuševanjc in omejenje vožnje.
a) Želczno-cestni mostovi.
2. Dalje so železnoeestne uprave dolžne nezavisno od omenjenih ovedeb m predložeb, kolikor bi se to se ne bilo zgodilo, vse svoje mostove računskim pi'a' vilom primerno preiskati in izkusiti, jemaje v podlogo vlake za vsako kolejo iz dveh najtežjih lokomotivov dotične železnoeestne proge in najtežjih tovornih vôz sestavljene, a v ostalem po vsem v zmislu postopka razloženega v §. 11 tega ukaza, ter posledke tega preskuševanja imeti na razpre-gledu. Prve ovedbe naj se začn<5 precej po onem dnevi, katerega bode ta ukaz razglasen.
V slučaji neugodnega posledka izkusne obremenitve ali v slučaji, ko bi se z računom o trdnosti na gotovo djalo, da so niže določene meje največjega zahteva od gradiva na cm2 porabne ploskve poprečnega preseka prestopljene, dolžna je železnocestna uprava to nemudeč priobčiti c. kr. glavnemu nadzorstvu avstrijskih železnic ter staviti predloge, ki bi se ji zdeli primerni.
Te meje so:
1.	Za varjeno (kovno) železo na poteg, stisk ali suvanje . ... . .	950
2.	Za nete na suvanje . . ....................................... 750
3.	Za les na poteg in tlak v ono mer, kakor držč vlakna ....	80 »
Za maksimalni zahtev vzdrževanja, ki z ozirom na dotične sestavne dele izhaja iz vplivov vetra določenih v §. 3 pod^j) s privzetim zahtevom vred, v ka-tçrem seje bas govorilo, razširjajo se te meje:
ad 1 na 1050 kg
n 2 „	800	„
„ S „	90	„
b) Mostovi nad železnicami in na dovoznih cestah.
b) Mo»tovi nad Gledé mostov nad železnicami in gledé mostov na dovoznih cestah (§. 13) in^dovoznih ^°^ne 80 železnoeestne uprave tudi zgoraj pod a) st. 1 propisano sestavo pred-cestah. ložiti, kakor je ondukaj ukazano, in v tej sestavi bodi povedano, kolikor je p°' trebno, o razporedbi in širokosti voznice, odnosno hodnikov,
V predložnem poročilu treba je ob enem imenovati cestno-upravna in nadzorna oblastva, ki so pristojna za dotične zgradke.
v
Železnoeestne uprave imajo — nezavisno od tega ukazila — primerno overiti se o nosilnosti mostov djanski obremenitvi nasproti, ter so dolžn!e, obrniti se na pristojna cestno-upravna in nadzorna oblastva, da tudi tukaj obveljajo v §• 1^ pod b) in c) zarad previdnosti propisane poskrbe.
c)	Preiskovanje po glavnem nadzorstvu.
o Preisko-	G. kr. glavnemu nadzorstvu avstrijskih železnic pridržava se, pod a) or»c'
vanje po glav- njene železnoeestne mostove in znotraj svoje oblasti (§. 13) tudi pod b) naveden0 vsakovrstne mostove nad železnicami in na dovoznih cestah po potrebi i°
nem nadzorstvu.
lastnem izprevidenji v zmislu prejšnjih propisov podvreči oblastvenemu pre' iskovanju in poskusu.
I). Formalne potrebnosti gledé vlog, predložeb in zapisnikov.
§. 19.
a)	Vse vloge, ki jih je v zmislu §§‘”' 1, 14, odnosno 6, 12, 17 a), b), c) in 18 a), b) tega ukaza vpodajati, in pomagala, ki se predlagajo v zmislu §§“" 8 in 10, ali zapisniki, ki jih je narejati, naj imajo obliko (format) 21 X 84 cm.
b)	Za priloge služeče črteže in račune treba je v gori omenjenem formatu vpo-lagati zgubane, odnosno sešite in sicer v dvojnem izdatku ter mora vsaj v posebno poznejšo uradno porabo namenjeni izvirni primerek biti izgotovljen na takem papirji ali platnu in s takimi tvarinami zaznamenan, spisan ali razmnožen, da mu je kolikor je treba trajni obstanek zagotovljen.
c)	Po tem ko se pomagala, predložena v zmislu §§" 1, 14, na slučaj 6, 12 17 a), b), c) in 8 a), b), odobrijo, in uradni posel primerno izvede v zmislu §§" 8, 9 in 10, 17 a), 18 c), vročč se pristojno podpisani dvojniki (duplikati) vpoložnikom, odnosno zastopnikom železnocestne uprave.
E. Končna določila.
§.20.
Določila pričujočega ukaza naj se gledé železnic podstoječih zasobnim že-leznocestnim upravam uporabljajo brez vsake omejitve, a gledé železnocestnih Prog, ki podstojé c. kr. glavnemu ravnateljstvu avstrijskih državnih železnic, naj 86 uporabljajo z naslednjimi omejitvami:
a)	Kolikor je po Najviše odobrenem ustanovilo o ustroji uprave državnih železnic po kraljevinah in deželah zastopanih v državnem zboru, razglašenem z ukazom ministra za trgovino od 23. junija 1884 (Drž. zak. št. 103) ali vsled posebne od ministra za trgovino prejete oblasti c. kr. glavno ravnateljstvo avstrijskih državnih železnie zvano odobravati projekte za napravo iz novega, za razširjenje ali vnovično gradnjo dotičnih železnocestnih prog, delo bode tega oblastva odobravati tudi projekte za napravo novih ali za prenaredbo uže obstoječih mostov na železnicah, nad železnicami in na dovoznih cestah ter ne bodi predlaganja propisanega v §. 1, odnosno §. 14 in na slučaj §. 6.
b)	V takšnem slučaji (a) napotuje uradna dela, potrebna v zmislu §§ov 8, 9, 10 in 17 a), tudi c. kr. glavno ravnateljstvo avstrijskih državnih železnic, vendar bode treba c. kr. glavno nadzorstvo avstrijskih železnic za časa povabiti in poslati mu po en primerek pomagal propisanih s pričujočim ukazom ter naj se komisijskih razprav udeležuje zastopnik tega nadzornega oblastva z delokrogom, kakor ga opisuje prej napomnjeni paragraf.
c)	Ako se c. kr. glavnemu nadzorstvu avstrijskih železnic, na podlogi sestav, priobčenih v prepisu, kakor se veleva v §§. 11 in 18, vzvidi potrebno, zarad varnejše vožnje kaj narediti, naj to naredbo precej c. kr. glavnemu nadzorstvu avstrijskih državnih železnic nasvetuje, a ob enem tudi mini-sterstvu za trgovino to naznani.
(Slovenlioh.)	8B
§. 21.
Pričajoči ukaz stopi v moč tisti dan, katerega se razglasi. Ta čas izgubč svojo veljavnost ukaz ministerstva za trgovino od 30. avgusta 1870 (Drž. zak. št. 114) in ukazila stoječa v §. 21. odstavkih 3 in 4 ukaza trgovinskega ministerstva od 25. januvarja 1879 (Drž. zak. št. 19).
Bacquehem s. r.
110.
Ukaz ministerstva za finance od 28. septembra 1887,
da se c. kr. velika colnÿa v Buchsu vvrščuje med colnije, mimo katerih je izvoz kônj brezuvetno
dopuščen.
V porazumu s c. in kr. državnim vojnim ininisterstvom in c. kr. mini' sterstvom za poljedelstvo in s privolitvijo udeleženih kralj, ogerskih ministerstev vvrščuje se c. kr. velika colnija Buchs med one colnije, preko kateri h je izvoz kônj po točki I ukaza od 11. julija 1887 (Drž. zak. št. 90), o omenjenem preklicu prepovedi izvažati konje, brezuvetno dopuščen.
l>uimjewskf s. r.