GLASILO ZVEZE VETER ANOVVOJN E ZA SLOVENIJO
Spoštovani veterani in svojci padlih v vojni za Slovenijo!
V teh dneh se spominjamo 15. obletnice dogodkov, ko je prvič »zadišalo po slovenski vojski«. Ni pa zadišalo le po naši vojski, temveč tudi po naši državi - prvič v zgodovini s tako veliko močjo. Ni slučajno, da se je to za nas Slovence dogajalo okrog božiča, ko ljudje v Evropi in drugod po svetu obhajamo družinski praznik, v katerem slavimo mir, življenje, ljubezen in luč.
Spoštovani,
naj vas in vaše domače v teh dneh božiča in vse leto 2006 spremljata državljanski ponos in radost božičnega miru.
Vimenu vojaških duhovnikov in pastoralnih asistentov msgr. dr. Jože Plut, vojaški vikar
t
*
ŠTEVILKA 28
DECEMBER 2005
''-.v.*-
t«<ttrfiiiari Mondniip
3tV Ar.ciftU CofrtoaVonn
ZVEZA Vil t R A NOV VO|Nl ZA SLOV1NHO

*.

;!IO«

>•< ■ * «fi
C
Uvodnik
1 Obletnice 1	
TH petnajste obletnice..................................................	........ ..4-5
Odkritje spomenika v Poljčah ........................................	............6-7
1 Ponosni smo 1	
Odkritje spomenika v Krakovskem gozdu .................. ..	B-9
1 Spomnili smo se jih 1	
Njihov»! pogumnih dejanj ne smemo nikoli pozabit __________	10-11
1 Obletnice I	
Spominski znaki Orožja nismo oddali. Odkritje spominskih znakov v Zasavju, Petnajsta obletnica MSNZ, Spominska plošča MSNZ tudi na Notranjskem, Tudi Dolenjci in Belokrajnci niso pozabili na MSNZ, Uporniki z razlogom tudi v Radovljici, Zgodovinske izkušnje iz katerih se moramo tudi učiti, Srečanje veteranov in pripadnikov MSNZ, Razstava o delovanju MSNZ na Idrijskem. Uporniki z razlogom, Spominske plošče ........................................................................
Od 27 do 28. številke Veterana, Spremembe in dopolnitve Zakona o vojnih veteranih, Veterani ogorčeni nad podtikanji, Koledar dejavnosti za leto 2006 ............
Mednarodna dejavnost
Potrditev dobrega sodelovanja ..................................................21
Iz dopisniske beležke
Dan državnosti pri Arehu na Pohorju, iz Istre na obisk v Posavje, Izlet veteranov Mislinjske doline na Bizeljsko. Novogoriški veterani imajo novo vodstvo, Spominski pohod na Goteniški Snežnik. Na Kobansko, Pohod po poteh Teritorialne obrambe. Petič po Slovenskih goricah, Jubilejno srečanje brežiških protidiverzantov, Na srečanju več kot 160 veteranov. Učna ura v Pekrah, Prijeten in poučen izlet, Vojaške obveznike so seznanili s Slovensko vojsko, Delovni člani OZVVS Bela krajina, Podelitev spominskih znakov, Obisk Vojašnice generala Maistra. OZVVS Murska Sobota razvilo prapor, Postali so Prepoznavni, Srečanje pohodni kov Ankaran-Triglav, Krn -Pohod spomina 1918-2005 najbolje obiskan doslej, Srečanje nekdanjih pripadnikov MSNZ, Drugi samostojni koncert,
Pripadniki Slovenske vojske obiskali Dom Veteranov.....................22-28
Zapustili so nas veterani
Vprašanja, na katera ni slišati odgovorov .....................................30
BQ
Dobro obiskan sejem Sodobna vojska
.................31
Med veterani so tudi pesniki.
Dolgo in naporno tekmovanje. Veterani na 15. evropskem prvenstvu, Ekipna zmaga je šla v Dravograd, Namesto spusta po Muri strelsko tekmovanje.Šesto teniško prvenstvo dvojic ZWS,
Strelsko tekmovanje bo postalo tradicionalno.............................34-36
Veteranov (h)umor
Šaljive zgodbe, karikature.........................................................37
Trije velik nekoliko drugače
Nagradna Križanka...............................................................42
Promocijska sporočila ............................................................2.20.
30, 32, 43 in 44
■Tisti, ki so zadovoljni,
stoje z rokami v žepih in nične delajo,
nezadovoljni so edini,
ki store kaj dobrega za čto veštvo. *
Savage Londor
Pred petnajstimi leti je slovenski narod pokazal svoje nezadovoljstvo s statusom in z življenjem v skupni jugoslovanski drŽavi ter krenil na pot samostojnosti. Ta pot |e nas veterane tedaj vodila v enkraten in neponovljiv projekt MSNZ, novo organiziranje oborožene sile, oboroženi zbor za obrambo domovine, do izgona zadnjega agresorjevega vojaka Iz Slovenije. Ta pot ni bila kratka in ni bila lahka. Bila je krvava, vendar prežeta s hotenji, z dejanji in s pogumom. Na tej poti nismo bili sami, z nami je bil slovenski človek z željo po svobodi, samostojnosti In demokraciji. Svojo dolžnost in nalogo smo opravili častno ter pošteno z upanjem na boljši in srečnejši jutri. Danes imamo svobodno, samostojno in demokratično državo, vpeto v svetovni in evropski prostor. To ¡e darilo naie generacije za prihodnost slovenstva.
Ne samo zaradi zgornjega pregovora, temveč In predvsem zaradi odnosa in statusa veteranov vojne za samostojno Slovenijo nismo bili zadovoljni včeraj in tudi danes nismo. Roko na srce, nekatere spremembe na bolje so vidne in občutne. Pri tem je treba omeniti pozitivne spremembe glede financiranja organizacije, sodelovanj e z državnimi ustanovami, postopno pa se dviga tudi ugled veteranstva. V okviru veteranske zakonodaje smo dosegli nekatere spremembe, vendar ne v obsegu, kot smo želeli, Razumemo pomisleke in bojazen države, ne moremo pa razumeti, da podobnih bojazni država ni imela ob sprejemanju zakonodaje za veterane druge svetovne vojne, Danes se sprašujemo, zakaj nam država, ki smo ¡o ustvarili in ubraniti, noče biti mati, ampak je samo mačeha.
Vojna za samostojno Slovenijo je končana, naš boj za priznanja pa še ni. Zaključni predlog pobud za ovrednotenje bojnih dogodkov v vojni za samostojno Slovenijo je bil izdelan in posredovan pristojnemu ministrstvu, vendar je očitno obtičal v nekem predalu.
Navedel sem le nekaj dosežkov in zadev, ki nam jih v letu, ki se izteka, še ni uspelo ustrezno realizirati. Iskreno upam in si Žetim v dobro vseh veterank in veteranov vojne za samostojno Slovenijo, da bomo v prihodnjem letu te cilje dosegli. Leta 2006 ob 1 S. obletnici vojne za samostojno Slovenijo bo čas, da se naš boj za status in dosežke konča.
Drage veteranke in dragi veterani,
hvala vam za vaša dejanja, prizadevanje in sodelovanje v organih in društvih ZWS, Vaše zadovoljstvo v prihodnjem leru n aj bo povezano z uspešnim doseganjem naših skupnih ciljev. V letu 2006 želim vam in vašim najdražjim obilo zdravja, uspehov in osebne sreče na vseh podrofj ih vašega dela in življenja.
Srečko Lisjak
Izdajatelj: Predsedstvo Zveze veteranov vojne za Slovenijo, p. p- 2780. Roj-ceva 13.1110 Ljubljana; tel, (01)524 17 64, matična it, 1211293. davčna a. 200075716; P. R. NLB - posl. Mösts, Ljubljana. št. 02012-OOB969-3246. Odgovorni urednik: Jože Cibej. Člani uredništva: mag Rina Klinar, Bolan Kunlanč, Mirko Kržišnrk in Jože Kuzman. Zunania sodelavca: Milan Waševič (karikature in afonzmi). Cveto Erman (križanka). Grafični prelom: Luxuria, d. o o, Ljubljana; Hak SET, d. d . Ljubljana; naklada 20.000 Po mnenju Urada vlade za informiranje se za glasilo Veteran skladno s 7. točko 25. člena Zakona o davku na dodano vrednost (Ur. list RS, št BS/98) za nosilce besede, slike in zvoka obračunava davek na dodano vrednost po stopnji S %. Skladno s 1. točko 12. člena so plačniki davka na dodano
vrednost davčni zavezanci, ki opravijo promet blaga in storitev, od katerega se obračunava in plačuie DDV.
Prispevke za nasladnjo številko Veterana pošljite na naslov: ZWS, uredništvo glasila »Veteran«, Rojčeva ulica 16, p. p. 2790,1001 Ljubljana. Nepodpisanih prispevkov ne objavljamo.
Prispevke za naslednjo Številko Veterana pošljite najkasneje do 1 aprila 2006 po elektronski pošti ali na računalniških disketah 3,5« v urejevalniku Word tor Windows.
ISSN 1580-4518
ŠT 28 • DECEMBER 2005 VETERA!! 3
Tetraeder simbolizira ueprebojnost obrambe v vojni za Slovenijo.
Na prireditvi v Poljčah se je zbrala velika večina akterjev vseh treh pomembnih dogodkov, ki so se zgodili preti petnajstimi leti.
V SPOMIN NA DOGODKE, KI SO NAKAZALI, KAKO POSTATI SAMOSTOJEN
Odkritje spomenika v Poljčah
V Centru za obrambno usposabljanje Poljče je biltt 12. novembra slovesnost z odkritjem spominskega znamenja v počastitev mejnikom slovenske samostojnosti, ki so se zgodili v Poljčah in so bistveno zaznamovali dogodke pred petnajstimi leti.
Spomenik - monolitni tetraeder s trdnostjo simbolizira ne-prebojnost obrambe v vojni za Slovenijo in z umestitvijo v prostor studi konflguralnl dinamiki pokrajine. Njegova simbolika iz, raía valovil ritem Življenja, ki ga ustvarjalno dopolnjuje materialna trdnost tetraedra, Na njem sta dva napisa: »V Centru za obrambno usposabljanje Poljče se je koalicija Demos 9. novembra 1990 odloČila za izvedbo plebiscita o samostojni Sloveniji« in »V Cenim za obrambno usposabljanje Poljče sc je aprila 1991 začelo usposabljanje poveljnikov oddelkov, vodov in čet za poučevanje v cenlrili Teritorialne obrambe Slovenije. Maja 1991 je razširjeno republiško predsedstvo v sodelovanju z vodstvi enot Teritorialne obrambe in policije sprejelo načrt obrambe osamosvojitve Slovenije,«
Na izredno lepi prireditvi, ki sta jo s kulturnim programom popestrila Orkester Slovenske vojske s pevko Alenko Godec ter naš, veteranski pesnikjernej Kuntner je bil slavnostni govornik predsednik Vlade Republike Slovenije Janez, Janša. V govoru ¡e povedal; «Danes se spominjamo dogodka, ki predstavlja najpomembnejšo politično odločitev, ki jo je kadarkoli v zgodovini Slovenije sprejela kakšna politična stranka ali koalicija, Ta politična odločitev je bila kasneje nadgrajena z vseljudsko odločitvijo, sprejeto na plebiscitu, vendar je bil z njo tukaj v 1'olj-
čali zaradi tega novembra 1990 postavljen temelj, h rez katerega tudi nadgraditev ne bi bila mogoča. To so bili viharni časi. časi, v katerih se je preoblikovala takratna Evropa, časi, v katerih je nastajala nova podoba sveta, vsaj v tem delu kontinenta, ki mu tudi Slovenija pripada, časi, ko se je združevala Nemčija, časi, ko so hili tudi postavljeni temelji nove, razširjene Evrope, katere de! je Slovenija poslala maja lanskega leta. Na tem mestu so hile sprejete tudi nekatere druge odločitve, ki pa so izvedbene narave, vendar pa prav tako pomembne zato, da imamo danes neodvisno in samostojno slovensko državo, ki je povezana v Evropsko unijo in Nato. Preden nekaj besed spregovorim o teli odločitvah, ki so tudi zapisane na ta pomnik, ki bo kasneje odkrit. mi dovolite vendarle, da nekaj besed spregovorim ttidi o tej temeljni odločitvi, vezani na plebiscit za samostojno Slovenijo. Ideja o plebiscitu, ki je bila tukaj sprejeta kot politična odločitev, ni bila prva pobuda za plebiscit. Takšne pobude so bile dane že prej. Spomladi 1990, praktično v Času samih volitev, so različne civilnodružhene pa tudi politič-
ne skupine omenjale to možnost. Neposredno je bila formulirana v znani izjavi takratne socialdemokratske mladine, nekaj tednov, preden je Demosov poslanski klub tukaj sprejel to odločitev, je bila pobuda o plebiscitu dana tudi s strani Socialistične stranke. Vendar pa je treba ločiti med pobudami, ki jih nekdo da, ne da bi imel realno moč, da to tudi uresniči, in odločitvijo, ki jo sprejme tisti, ki jo lahko tudi uresniči in seveda zato nosi tudi vso odgovornost. Takšna odločitev je bila sprejela 9 U 1990 tukaj v Poljčah. Priprava na to odločitev sc je začela prej, pravzaprav je temelj oziroma osnovna ideja za plebiscit nastala že v fasu, ko je nastajala koalicija Demos. Tudi potem, ko je koalicija Demos zmagala na prvih svobodnih volitvah aprila 1990, je obstajala ideja, da Slove-nlja stopi s krepkimi koraki proti samostojnosti, vendar na ta način, da sc najprej v parlamentu sprejme nova ustava, to ustavo pa ljudstvo potem dobi v odločanje na referendum in s potrditvijo dobimo najtrdnejši temelj slovenske samostojnosti. Ker sc je zaradi različnih razlogov, tudi zaradi zelo zapletene situacije, v kateri
smo takrat bili kot še del nekdanje SFRJ, nabralo veliko stvari in so enostavno priprave nekoliko zamujale, čas okoli nas, v Evropi, svetu in še posebej takratni Jugoslaviji pa je hitro dozoreval in bi bilo zato vsako oklevanje usodno, je potem v krogu intelektualcev blizu Demosa (dr. Petra Jambre-ka, dr. Tineta Hribarja, dr. Franceta Bučarja in predvsem s polno udeležbo In z odločilno vlogo dr. Jožeta Pučnika) dozorela odločitev, da je treba spremeniti prvotno strategijo in najprej predlagati slovenskemu narodu plebiscit o samostojni državi in šele potem urejati ustavna vprašanja. To idejo sino poslanci takratnega Demosovega poslanskega kluba tukaj v Poljčah dobili v razpravo in odločanje. Bilo je veliko vprašanj, veliko dilem, veliko pomislekov. Jaz sem hil takrat član vlade, sekretar za obrambo, na čelu resorja, ki je šele nastajal, ki smo ga začeli oblikovati. Zavedal sem se, kaj pomeni takšna odločitev. Tukaj vidim takratnega zunanjega ministra, ki se je še bolj zavedal, kaj pomeni takšno odločitev uresničiti v mednarodnem prostoru in zagotoviti mednarodno priznanje. Vse te pomisleke smo dali na mizo. >ia koncu pa je pretehtal nastop dr. Jožeta Pučnika, ki je dejal; »Pomisleke lahko polagamo na mizo še celo leto, pa dve leti, tri leta, vedno jih bo dovolj. Dlje bomo čakali, več pomislekov je možno sprodudrati, čas ho šel naprej, treba se je odločiti. Ne gre

hurkani valovi zgodovini1 so ga nosili včasih bližje k cilju ali pa so ga <xl njega celo oddaljevali. Trma, v/trajnost In upornost niso nikoli zamrle.
■Vedno je bila prisotna narodna zavest, ki je težila k svetlemu cilju samostojnosti, ki si: je kazala kot svetla pika na obzorju. Politične spremembe v svetu v zadnjih litih prejšnjega stoletja so omogwile, da seje svetla pika na obzorju večala, postajala vse svetlejša in končno so se ua-sničile sanje,- je povedal Milan Horvat. -Pot do uresničitve tako zde nega cilja ni bila niti lahka niti enostavna. Priprave na osamosvojitev so spremljali številni zapleli. Politika se je zavedala, da samostojnosti ne bo mogoče doseči brez ustrezne oborožene podpore. Rodili so se prvi zametki Slovenske vojske skozi Manevrsko strukturo Narodne zaščite. Intenzivirale so se priprave v policiji, tako da je bih v *zaiinji fazi osamosvajanja Slovenija sposobna pod orožje postaviti če/, trideset tisoč o1k>-
roženih fantov in deklet. Jugoslovanska vojska je 'zapustila vojašnice, Slovenske oborožene
Pravijo, da smo v Sloveniji dosegli osamosvojitev s sorazmerno majhnimi žrtvami. Na splošno gledano je to res. Res pa je tudi, da vsak padli pripadnik pnliii-je in TO predstavlja neizmerno veliko izgubo za njegovo družino, Padli so mladi ljudje, polni življenjskih načrtov. Družine so ostale brez. očetov in mož, brez sinov in otrok. Izgubile so svoje najdražje. Življenje se jim je v trenutku popolnoma spremenilo. Marsikatere skupne načrte so morali spremeniti. Verjamem, da je bilo najhujše otrokom, ki so izgubili starše.
Drage žene, otroci in starši, kljub vašim tako velikim izgubam bodite ponosni na svoje najdražje. Vaši možje, očetje in sinovi so žrtvovali za dosego sanj slovenskega naroda svoje življenje. Otroci, stopajte skozi življenje ponosno in pogumno tako kot vaši starši." Milan Horvat je oh koncu poudaril, da Slovenci in slovenska država nikoli ne smemo pozabili na hrabra dejanja vseh sodelujočih v osamosvojitvenih procesih, še posebej pa ne na svoje padle sinove. Vse zbrane je povabil, da
Dejstvo je, da v. Ha komeiimraclji vsako leto zbere več ljudi, in prav je tako!
Predsednik Zreie policijskih ivieranskill društvi Sever Milan Horvat je poudaril, da Slovenija In Slovenci m> sinemo nlkoti pozabili llslili ki so žrlvorit/iživljenja za iiresnlčller stoletnih željo generacij In generacij naših prednikov.
Venec je priložila huii delegacija Ministrstva za delo, družino in socialni' zadeve.
Minuta molka v spomin padlih
sile so stopile na hmiik slovenske samostojnosti. To so bili časi, ko so se občutki ponosa, cdlofoo-
sti in hrabrosti mešali z občutki strahu in tesnobe. Enote policije in TO so izvajale številne oborožene dejavnosti hrabro, preudarno in tudi brezkompromisno. Nizale so uspeh ia uspehom, kar jim je dajalo dodaten pogum in smelost. Svojci borcev pa so tudi s tesnobo vsrcih spremljali potek dogodkov in trepetali za svoje najbližje.
v. minuto molka počastijo njihov spomin.
Po končanem uradnem delu slovesnosti so delegacije, svojci, prijatelji in drugi prižgali sveče v spomin padlih v vojni leta 1991 -Delegacija Zveze veteranov vojne za Slovenijo je potožili vence tudi h Kostnici kranjskihjanezov. ki so padli v prvi svetovni vojni, k spomeniku padlim borcem NOli in oh Upi sprave.
(KuB)
Ob koncu komeinoraclje so zagorele številne svečke In sveče.
ŠT. 28 • DECEMBER 2005
Veteran
Postali so prepoznavni
(".ILini OZVVS Velike Ijščc ugotavljajo, (hi jc bilo leto 200> kratko in zelo uspešno. Kratko je hilo zaradi zelo obsežnega programa, uspešno pa zaradi vse!) izpolnjenih nalog in cclo preseženega načrta. Z veseljem ugotavljajo, da so v okolju, v katerem delajo in živijo, poslali prepoznavni.
So trdna in ponosna organizacija, ki nadaljuje izročilo M samostojne čete KS Ponosni so tu svojo nestrankarsko in nepolitično opredelitev, svoj Dom v Krvavi Peči in vse. kar so si pridobili 7. lastnim delom, s pomočjo Občine Velike Lašče in raznih sponzorjev ter donalorjev. Svoj delež pri uspešnem delu veteranov iz Velikih Lašč ima tudi Zveza veteranov vojne za Slovenijo, ki jih je podprla programsko, moralno in materialno, Vsem, ki skušajo vnesti nemir in prepir v njihove vrste, sporočajo, da so enotni in odločni pri uresničevanju sprejetih ciljev.
Druga svetovna in slovenska državljanska vojna sta se končali pred 60 leti in jih ne zadevata V svojem prepričanju in zvesti statutu ZWS in pravilom OZVVS Velike l-aščc ostajajo nevtralni in nepristranski. C as nas pelje v leto ¿01)6, ko bomo praznovali 15. obletnico slovenske osamosvojitvene vojne. Zalo zamudniki opozarjajo, da še pred koncem leta poravnajo članarino, od kalerc bosta odvisna prejemanje glasila Veteran in podelitev posebne spominske medalje ob 15. obletnici osamosvojitve in izgona zadnjega vojaka JA. Predsedstvo OZVVS želi vsem članom in veteranom njihovega območnega združenja, organizacijam, ustanovam v občini kakor l.idi vsem občankam in občanom srečno tit uspešno 6. leto novega tisočletja!
/■'rane Dušan Hočevar
spremljali, jim odgovarjali na zanimiva vprašanja... Se posebej |ib je presenetilo, da so jili kleščmani /, oklepnimi transportnimi sredstvi popeljali po poligonu. Vožnja z oklepniki jc veteranom pričarala, kakšni občutki prevevajo vojake v teh vozilih. Glede na to, da so veterani večinoma že odsluženi vojaki, sosi zaželeli za malico dober vojaški otrok. Veseli so bili »pravega vojaškega fižola z mesom-, ki so ga pripravili pripadniki yi. vojaškoteritorialncga po veljstva Maribor.
Potem so si ogledali še spominsko sobo generala Maistra in bojev za severno mejo po prvi svelovni vojni
Zgodaj popoldne so se napotili v takratni učni center Pekre. Udeleženec nadporočnik Branko Loreačič jim je povedal in prikazal situacijo pred incidentom, ki je nastal med JLA in posadko učnega centra Pekre, med njim in po njem.
V popoldanskem prostem času so si udeleženci prostovoljno sami ali v skupinah ogledali znamenitosti Maribora pa tudi Pohorja. Domov so se vračali dobre volje in za konec so se ustavili v gostišču na Troja nah, kjer sov prijetnem ozračju zaokrožili uspešen letošnji izlet. Mnogi nepozabni dogodki so sc članom vtisnili v spomin ter jili napolnili z mislijo, da se leta '2l)0(i ponovno udeležijo izleta, in sicer v Ilalijo (Doberdob, dvorec Miramare, Oglej, Dolina pri Trstu), saj so ti kraji šc danes naseljeni s Slovenci in so tudi tam korenine Slovencev, Za nesebično pomoč pri organiziranju izleta se kočevski veterani zahvaljujejo Slovenski vojski: generalštabu za prevoz, poveljstvu enot ti podporo, 25. in ¡57. VTP za prehrano ler 7i. OKMB za predstavitev enote in spominske sobe, Zorici Kočič za pomoč pri organiziranju izle-la in Branku Lorenčiču za celodnevno spremstvo in razlago bojni: poli enote kakor tudi opis dogodkov v učnem centru Pekre leta 1991.
Darko Čop Folv: Toni Vovko
UČna ura v Pekrah
Predsedstvo območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Kočevje vsako leto načrtuje in pripravi strokovni izlet za člane. Rdeča nit izlela jc dogodek iz osamosvojitvene vojne (spopad, boj, spomenik ali podobno), kraju primerno pa obiščejo šc cnole Slovenske vojske in si ogledajo muzeje ali druge spomeniške oziroma naravne in kul [urne znamenitosti.
Leios so obiskali Marihor, kamor so z dvema avtobusoma odpotovali v zgodnjih jutranjih urah S. oktobra Obiskali so Vojašnico generala Maistra, in sicer 74. oklepni bataljon. V njihovi spominski sobi so si ogledali bojno in razvojno pot od nastanka enote do današnjega dne. Začetkienotesobili v protioklepnih spopadih v območju Šentilja Bogata zbirka Fotografij, ukazov in muzejskih eksponatov pa še bolj popestri vero v trdnost in pomembnost enote. V nadaljevanju obiska v 74. OKMK so veterani spoznali razpolagajoča oklepna in protioklepna sredstva. Videli so učinke protioklepnih sredstev, spoznali pa so mdi moč oklepnih vozil in od njih mogoče nevarnosti. Člani veterani so bili presenečeni in počaščeni, saj so jili pripadniki enote nenehno
\eini spol r trdem oklepu
Srečanje pohodnikov Ankaran-Triglav
Pred iztekom leta so se srečali udeleženci vseh sedmih pohodov od Ankarana do Triglava. Poklepetali so, se razveselili tistih, ki jih že več iei ni v pohodni postavi, sc nasmejali nerodnostim, spodrsljajem in anekdotam. Še posebej tistim s prvega pohoda, ko jc devet irmaidh od Sežane do Štanjelu lovilo rilem iioje kar po železniški progi. In kako so odsbočili in se prilepili na steno useka, ko je čez most nad njimi zapeljal Iraktor. Kako so se jih preznojenih razveselile krave na planini Razor ter jih hotele vse oblizati in razsoliti. Beseda jc nanesla tudi na osmi |inh»d v pr vem tednu julija prihajajočega leta. Obe združenji. Sever za Primorsko in Notranjsko ter OZ WS slovenska Isira, stil prejeli že več kot šestnajst prijav, kar je zgornja meja.
D, H.
Utrinek z obiska i vojaškem muzeju v Logatcu
Prijeten in poučen izlet
Člani območnega združenja ZWS Poslojna in občine Ilirska Bistrica so se v prvega septembrskega vikenda odpravili na že tradicionalni jesenski izlet «v neznano«.
Petdeset članov in njihovih družinskih sopotnikov je obiskalo prihodnji Center veteranov Slovenije v nekdanji vojašnici v Logatcu, Predsednik tamkajšnjega združenja Miro Pogačnik jih je seznanil s cilji projekta, jim nizk;izal objekte ter povabil na odprtje centra, ki naj bi bilo naslednje leto. Veterani so um zaželeli izpolnitev tega cilja, tudi zato. ker s« videli, koliko truda, njegovega ter njegovih sodelavcev, je bilo vloženega v dosedanjo obnovo objektov in okolice.
Nato so obiskali Vojni muzej Logatec. Upokojeni brigadir Slovenske vojske Janez J. Svajncer, katerega sin sicer vodi muzej, jih je z živo. neposredno besedo popeljal skozi dragocene muzejske zbirke, posvečene vojni zgodovini Slovencev. Predvsem ji na veterane naredil močan vtis s podrobnimi podatki o znanih Slovencih - vojakih, tudi tistih, ki so vezani na območje bistriške občine. S pripovedjo je tako pritegni! vse poslušalec, da so vsi po vrsti zatrdili, da bodo Se prišli na ogled muzeja Največ govora je bilo o vojni za samostojno Slovenijo, slovenski vojski, potrebi po državnem - nacionalnem vojnem muzeju. Iz vojnega muzeja so odšli pod vtisom misli brigadirja Svajncerj a, ki jo je prebral iz poslovilnega pisma na ustrelitev čakajočega borca Iz NOB: -Kdor umre za domovino, je živel dovolj,-Še ogled letmicnega muzeja v liisiri ter skupno draženje na Zaplani. obujanje spominov na osamosvojitvene čase, pa tudi na prihodnost in ob slovesu so si obljubili, da se bodo Se srečali, Ce ne prej. na vsakoletnem srečanju veteranov ob dnevi i državnosti na Mašim u.
V. S.
Novogoriški veterani imajo novo vodstvo
Na izrednem občnem «boni so se 17. septembra zbrali člani OZVVS Veteran Nova Gorica ter razrešili dotedanja predsednika S[»|ana 1'eršifa iil podpredsednika Srečka Kodriču.
Podpredsednik K<xlrit je v izjavi pojasnil razloge za odstop, saj je na delovnem tnesttt, zaposlen je namreč v Slovenski vojski, prezaseden in je večkrat na delu v tujini, zato ima premalo časti, da bi plodno dejal v organizaciji. Na njegovo meso je zbor do konca mandata izvolil Staneta Žgavca. Tudi dotedanji predsednik Peršič je odstopil. Svoje razloge za to je pojasni! v odstopni izjavi.
Pri obravnavi razlogov n odslop je prišlo do kritične razprave, se posebej o poročilu o dotedanjem delu in finančnem poslovanju. Po dvourni razpravi so člani sprejeli njegov odslop, za novega predsednika pa so do konca mandata soglasno imenovali poveljnika pni- lankovske čete TO Tonija GleSčiča. Ta se je n zaupanje zahvalil in obljubil, da bo organizacijo oh pomoči predsedstva in drugih članov vodil bolj pregledno kot doslej in v korist vseli veteranov OZVVS Veteran Nova Gorica.
Veterani novima vodilnima možema OZVVS Veteran Nova Gorica želijo veliko uspehov pri vodenju organizacije.
Bogdan Potoka r
Jubilejno srečanje brežiških protidiverzantov
V Brežicah so se septembra že petnajstič na družabnem srečanju zbrali nekdanji pripadniki I7t proiidiver/antskega voda Teritorialne obrambe Brežice iz leta 1991. Veteransko enoio sestavlja 26 pripadnikov TO iz vojne za samostojno Slovenijo in je edina enota v Sloveniji, ki se srečuje vsako leto.
Kljub slabemu vremenu se je vabilu odzvalo kar 11 pripadnikov enote. ki so sodelovali v bojih na Medvedjeku, v Krakovskem gozdu in Ri-guncah ler sodelovali pri zaščiti transporta Dobova-Maribor in čiščenju minskih polj,
Vsako leto so srečanje popeslrili s športnimi dejavnostmi, od lokostrelstva do nogometa in odhojke. se preizkusili v painballu. vožnji s kajaki in kanuju po Savi in Krki, streljanju, srečanja pa popestrili tudi z izleti v neznano in ogledi vojašnic Slovenske vojske. Jubilejno petnajsto srečanje so posvetili bolj sebi in spominom na dogodke iz leta 1991. ki so ob dobri jedači in pijači kar sami prihajali na plan. Čeprav vedri so kritično ocenili še vedno zapostavljen položaj veteranov vojne za Slovenijo in srečanje sklenili z. idejo, da se naslednje leto spet srečajo, tokrat z vsemi dosedanjimi pripadniki enote 17-*. pro-l ¡diverzantskega voda TO Hrežice od njegove ustanovitve Sicer pa so se znova zbrali oktobra, koso v okviru občinskega praznika v spomin na spopad v leiu 1991 odkrili bojno znamenje v Krakovskem gozdu.
Rett/.or Foto: Željko Srečko vit
DeI pripadnikov nekdanjega 174. protidiverzanlskega rada TO Brežice na letošnjem srečanju
Izlet veteranov Mislinjske doline na Bizeljsko
Konec junija so bili veterani iz Mislinjske doline na Izletu: pol jih je vodila iz Slovenj Gradca in Misliti je prek Celja, Laškega in Krškega do Brežic, Obiskali so tamkajšnji grad ter si ogledni muzej, v katerem je predstavljena zgodovina od pračloveka do druge svelovne vojne Poleg zanimivih eksponatov in grajskih soban jim je v spominu ostala zelo akustična in lepa viteška dvorana.
V grajski kleti so ob izredni predstavitvi enologa poskušali in degusiira-ii vina. Enolog jim je razkril tudi nekaj resnic o vinu. kol so: -Pij malo, pij kakovostno in uživaj v božjem daru, kol je vino.,.« Po kosilu so veterani iz Mislinjske doline obiskali še grad Olimjc oziroma samostan z lepo cerkvijo, kjer je najstarejša lekarna na Slovenskem. Po ogledu kmetije, ki se ukvarjaš kmečkim turizmom, so se polni lepih vtisov in doživetij vrnili domov.
J. K.
lina izmed pripadnic logistične enote SV h vipavske vojašnice med ogledom fotografij, k! so razstavljene v veteranskem domu na Kambreškem.
Pripadniki Slovenske vojske obiskali Dom veteranov
Logistična enola 24. voj aškoteritorialnega poveljstva Slovenske vojske n Vipave je sredi novembra v okvini rekreacijskega dne opravila pohod na KambreŠko. Za trideset pohodnikov strmina med A j ho in Kamhreškhu ni bila prevelik zalivaj. Na Kambreškem je pobodtiike v Domu veteranov pozdravil predsednik veteranske organizacije v Kanalu Stanislav Bajt. Po ogledu doma. ki ima zelo dobro opremljene prosiore, so pohodnUd obiskali še zgodovinsko cerkev Marijino Celje nad vasjo Lig. Od tam je zelo lep razgled po Tržaškem zalivu, Furlanski nižini. Sveti gori. Sabnii-nu, Banjščicah, Trnovski planoti in Karnskili Alpah.
Besedilo infoto: Zvonko Upotšek
Pohod po poteh Teritorialne obrambe
Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Tržič ¡e 25. junija, ob dnevu državnosti, organiziralo že peti planinski pohod po poteh TO. Udeležilo se ga je več kol petdeset pohodnikov, veteranov in njihovih družinskih članov.
Organizatorji želijo, da bi se pohoda prihodnje let« udeležilo še več veteranov, nekdanjih pripadnikov To in drugih občanov. Tako bi ohranialt spomin na vse, ki so sodelovali in oblikovali slovensko Teritorialno obrambo. Ta je bila temelj In predhodnica današnje Slovenske vojske.
A. Sirilih
Vojaške obveznike so seznanili s Slovensko vojsko
(.'prava za obrambo Murska Sobota in občini (iornja Radgona ter Sveti Jurij ob Sčavnici so v torek, S. novembra, pripravile drugi del seznanitve vojaških obveznikov, rojenih leia 1987. t oborožitvijo in opremo Slovenske vojske ter možnostmi vključitve v njeno sestavo. Prvi del seznanitve s pravicami in i dolžnostmi vojaških obveznikov z »tiiuoija celotne gornjeradgonske upravne enote, to je občin Gornja Radgona. Radenci in Sveli Jurij oh&avnici, je bil letošnjo pomlad. Med mladimi vojaškimi obvezniki s lega območja je veliko zanimanja za seznanitev z delom Slovenske vojske, saj se je vabilu odzvala več kakor K[) odstotkov vabljenih
Franci Klemenčič
Podelitev spominskih znakov
Pripadnikom enote Teritorialne obrambe. ki so od 24. junija do 28. junija 1991 bojno delovali na me|neni prehodu Ljubelj. so na podlagi odredbe MORS podelili spominske znake Ljubelj 1991-
V imenu Ministrstva za obrambo sta jim jih podelila generai-major Janez Slaparju major Boris Borlon-celj, čestital pa jim je tudi župan Občine Tržič Pavel Rupar
Podelitev spominskih znakov na Ljubelju A. Sirilih
Na Kobansko
Udeleženci 5. pohoda po poleli TO
20 veteran st. 23 ■ december 2m5
Že dnigo leto zapored je OZVVS Ruše zadnjo majsko soboto pripravilo pohod po okoliških lirihih. na katerega je, tudi zaradi druženja in utrjevanja vezi, povabilo prijatelje iz drugih, okoliških združenj. Korošcev letosnibiio toliko kol lani, le sedem jih je prišlo, bilo pa je tokrat tudi štirinajst gostov iz Lenarta. Prišli so Se povabljeni iz častniškega združenja ter dani Zveze združenj borcev in planinci iz Ruš. Vseh jih je bilo okoli devetdeset - pestra trt prijetna družba.Uiošnje zborno mesto je bil« pri osnovni šoli v Selnici ob Dravi, od koder s» vsi složno zagrizli kolena proti Sv. Duhu na Ostrem vrhu. Vreme jim je liiio tokrat naklonjeno, le soparica, ki jo je bilo mogoče precej čutiti, je nekaterim malo nagajala. Kljub vsemu večjih težav ni imel nihče.
Na cilju so pohodnikom gostitelji |M>vedali, kako je leta 1991 potekalo obleganje obmejne stražnice, ki se je končalo s predajo posadke J A. Nalo so se vsi skupaj zbrali v dvorani Doma Lackovega odreda, kjer »jim dobrodošlico izrekli predsednik OZVVS Ruše Tone Sračtiik in pevke ženskega pevskega zbora lipa, domačinke s Sv. Duha. Te so jim zanimivo predstavile svoj kraj ter jim zapele nekaj narodnih in ponarodelih pesmi. Vsem je nalo še kako teknila okusna malica.
llonit Pečar
Med veterani so tudi pesniki
Ne le puška, tudi pero je značilen instrument pravega vojaka. V naši vojaški zgodovini je nemalo primerov, ko so vojaki zamenjali puško s peresom in zapisali v verzih, v notnem zapisu ali kako drugače svoje misli, želje ali pa kar trenuten preblisk, ki je nastal v njihovih srcih.
Med tistimi, ki so izstopali tako in drugače, kot vojaki in pozneje umetniki, kaže omenili znamenitega Savinjčana generala Širco, pozneje istega Generala, kot skladatelja velikega slovesa Rista Savina. generala Rudolfa Maistra kot pesnika Vojanova, partizanskega pesnika Kajuha- Karla Destovnika in še bi lahko naštevali. Očitno se skrivajo v velikih vojakih tudi lirične duše. Mednje spada tudi nas aktivni član Bruno Kremavc, nekdanji direktor letališča v Mariboru in ravno tako vojaški poveljnik lega letališča v času, ko je bilo treba popri-
jeti za orožje. V verzih rad zapiše kakšno pikro na račun družbe, v kateri živimo, obudi Spomine na dogodke zadnjih petnajstih let, v vseh njegovih pesmih pa je mogoče čutiti kritičnost do nekaterih stvari, tudi vojaškega nadzora nekdaj neprijazne vojaške sile na našem nebu.
(!os|iod Kremavc ni aktiven le v našem združenju veteranov v Mariboru. Zelo aktiven je
Svoboda
Življenje mirno ¡mleku
izginjajo desetletja, odločen sproži se plaz. nastane nova gaz.
Nežen mamin objem, očetov moški prijem
dal prano je moč, da premagana bo noč.
Rdeča kri je tekla, premagala sotragovajekla.
svoboda je zasijala, domovina končno je zala.
Preteklosti naše usode speljali smo v nore i ode. prinesli Sloveniji dom. razbili stoletni dvom.
Letalcev dan
Naj 6junij, naših letalcev dan, Slovencem novih da moči. bo Edvard Rusjan rečno obsijan, na nebu našem Slovenec naj le bdi.
Oči
Življenje v temi žarek sonca osvetli, to pogled ljubezni prelepih je oči.
Beseda neizgovotjena srce zdaj ogreva, le bežen dotik ustvari čaroben mik.
V travi neslišen korak v zrakn večerni hlad. duša, potna nemira, ljubezen pravo odkriva. Srce liho treperi, te misel govori, srečne ljubezni brez tebe več ni
Zdaj svetel je dan. s srečo obsijan,
le srce želi trnje ljubeče oči.
Srečko Lisjak ,
tudi v združenju častnikov, v katerem mu radi prisluhnejo, k» se mu odpre duša. Pa prisluhnimo njegovim pesmim tudi mi.
Tone Korošec
Dehln. kamenje... I.
Poglej! Drern. Deblo tmženo kar preko steze.
Vstavljeni¡mnovno smo, nekdo je tukaj sitne jeze.
Malo dalje, na kamnitem hribu, r senci mogočnih smrek
skupina čudnih glasnih, kamenje vali in spuščaga niz breg. JI
Joj, joooqj! starejši mož, najbrž starosta le skupine, tjoreče zakriti.
kako nebi, ko drobec kamna zim silo mu v glavo prileti.
Toda, glej ga. neverjetno, on prenese vse. „Nekje sem slišal,"
mi nekdo prišepne, „ trda glavaje tudprava, a žal prazna je!"
Standard I
Je sla ndard res že krut poslal, žt marsikdo se je usodi vdal, kako naprej, vse več se jih sprašuje, nihče neb'rad. da suša ga sezuje. O.
Resnica zdaj velja le ena in siti našle k pameti, je tolarju "rabata" zdaj še ¿ena.'
Če ni, k spremembam pravim nas roti Iti.
In skrajni čas je za podvig, za jutri lepši, boljši čas, se ve, naporen bo premik, rl življenje vrnil bo v nas!
Zanesljivo vsepovsod
KJ POŠTA SLOVENIJE
ŠT. 28 • DECEMBER 2005 VETERAM 33
Dolgo ¡n naporno tekmovanje
Drugo mednarodno tekmovanje v vojaških veščinah, kije polekalo od pomola Katerina v Ankaranu do strelišča v kamnolomu pri Črnotičah, je od tekmovalcev zahtevalo veliko vztrajnosti in znanja.
Območno združenji' veteranov vojne za Slovenijo slovenski! Isira je i.hI nje konec ledna povabilo tričlanska moštva veteranskih. častniških in vojaških organizacij v Ankaran. V pelek zvečer so slovesno dvignili zastave in ob himni razvili vete-
molu Katerina znak m začetek in na pot je v teku krenila ekipa OZ WS slovenska Istra. Za njo so krenila moštva pohodnlkov Ankaran-Triglav, častniškega /druženja Bnj, Gasilske brigade Koper, častniškega združenja Btl-zeta. 430. mornariškega divizio-
Združenja veteranov in časliilkiiv Slovenske Islre In Hiijskega območju sit ¡t od/ti.stil i listino o sodelovanju.
ranski prapor, zapel je oktet Škofije, podpredsednik ZWS Janez Pajer je pozdravil udeležence in goste ter orisal namen tekmovanja, ki poleg športnega duha razvija tlnli če/mejnega sodelovanja. Žal se kljub obljubam letošnjega tekmovanja ni udeležila nobena ekipa iz. Italije. V soboto oli sedmi uri je dal glavni sodnik Ivan Anžič na po-
na in Policijske uprave Koper. Veslanje v kajakih se je končalo tako. da sla edina dva izku Sena veslača, ki tekmujeta na pomembnih tekmah, že po nekaj veslajtli plavala v morju Vsi drugi, tudi tisti, ki so vesla držali v roki |>rvič, pa so priveslali do pomola na Debelem Rtiču snlii. V llrvalinth sta tekmovalce čakala oskrba ranjenca in gašenje po-
Predsednik ZWS Srečko Lisjak Je pozdravil tekmovale*, organizatorje lit goste.
žara. pod vasjo preizkus iz taktike (paiiuhall). kjer so v strmino
z barvnimi kroglicami napadali
zasedo.
Od lam so se povzpeli na Tinjan in pokazali znanje 1?. topografije. Nato so se spustili v Osapsko dolino, se pomerili v streljanju z lokom in nadaljevali proti Ktislel-cn pod Kraški rob. kjer je bil na vrsti met bombe. Pot jih je nato vodila mimo Črnega Kala do Čr-notič; tam je bilo treba pokazati strelsko znanje s pištolo. Najin trejše tri ekipe so porabile za 25 kilometrov dolgo pot, ki jo je bilo treba obvladali z iskanjem najkrajše poii od tekmovališča do tekmovališča, slabih pet ur. kar je stvidanja vreden čas. Dve eki
Vse. ki se Jim želijo prihodnje teto pridružili na tekmovanju, prosijo, da se Jim čim prej oglasile (tel. U4UI7 701 aliepoš-la danijel.bo2li@rtvslo.sl oziroma tel. 041 728 7J5 aH e-posta
Ioni. umek@sioL nel).
pi sta si temeljito podaljšali pot. ker sta med Tinjarom in O.spom zašli.
Prvo mesto v skupni razvrstitvi so zasedli tekmovalci moštva OZ VVS slovenska Istra, drugo po hodniki Ankaran-Trtglav (mešana ekipa veteranov iu Severja) in tretje Gasilska brigada Koper.
Strelsko tekmovanje bo postalo tradicionalno
DrugottttrSčtna eklpu pohodnlkov Ankaran-lrlglav. podpredsednik Severja za Primorsko In Notranjsko Silvan ¿ernac In podpredsednik OZ VVS Slovenska Istra Uantjettioiit
Letošnje že drugo odprto strelsko tekmovanje veteranov vojne za Slovenijo z. malokalibrsko puško, ki je itilo oktobra na Vojskem. je lepo uspelo. Za 10 gre zasluga tekmovalcem in ofganteadjskaau odboru Območnega združenje veteranov vojne za Slovenijo Idrija - Cerkno na čelu s Slavkom Ježem, ki je tekmovanje zgledno organiziral. Tekmovanja se je udeležilo trideset strelcev iz OZ VVS Idrija - Cerkno, Logatec in Skufja Loka ter 0'L ZČS Idrija - Cerkno, ki so tekmovali v petih ekipah in posamično. V ekipnem ilelu tekmovanja so prvo mesto zasedli strelci OZ VVS Skufja Loka s 323 zadetimi krogi, drugo strelci O/.VVSklrija Cerkno I z. 297 krogi, tretje strelci OZ VVS
Logatec 1 >S7 krogi, četrta je bila druga ekipa OZ WS Idrija - Cerkno z ¿59 krogi in peli si» bili strelci OZ SČ Idrija-Cerkno s 195 krogi. V posamični konkurenci je bil najuspešnejši Janko Demšar ii OZ VVSŠkofja Lokas86 krogi, sledila sli mu Pavle Jereb starejši iz. OZ VVS Skoija loka 583 krogi in Iztok Adam OZ VVS Logatec z. zadetimi SI krogi. Po končanem tekmovanju, razglasitvi rezultatov in podelitvi pokalov so se udeleženci zadržali na družabnem srečanju. Ko so se pod večer poslavljali, so si obljubili, da se prihodnje leto /nova srečajo, ko bo na Vojskem potekalo že tretje odprto veteransko strelsko tekmovanje z midokalihrsko puško.
.Marijan Plallie
34
Veteran
ST. 28 • DECEMBER £005
Tekmovalci so se pomerili Hull v reslanjn.
Moštvo iastniiov Iz območja Hnj oskrbuje ranjenca.
Strelišče v kamnolomu pri Černollčali. Roba Je še redno mirna.
Slednja ji* nepričakovano zmagala (udi v streljanju »pištolo in odnesla poseben pokal /a strelstvo. Med posamezniki pa so medaljc za najboljše strelce prejeli Branko Kabuder «¡14 Koper). Božo Krivokapič (poliodniiu A-T) in Drago Ilerceg ((¡B Koper). Zaključka tekmovanja in slovesne podelitve sta se poleg drugih visokih gostov udeležila Srečko Lisjak, predsednik ZVVS, ki je tekmovanje sklenil z željo po čini boljšem in lesnem sodelovanju veteranskih organizacij sosed-
l)a so lahko tekmovanje izpeljali uspešno, je pri pripravah in izvedhi sodelovalo kar i2 čla nov združenja (priprava tekmo-vališč in izvedba, sodniški zbor, logistika, protokol, prevajanje, izračun ...), veslaški klub Koper, lokostrelski klub Ankaran, Šport no društvo paiuthalt target. 430, mornariški divizion SV, Strelska družina Koper in (¡a-silska brigada Koper. Izkazala se je tudi an-karanska Oljka, saj so dva dneva skrbeli za prehrano udeležencev in delovne pogoje vodstva tekmovanja. Izdatno logistično podporo jitn je zagotovila tudi
Slovenska vojska (vozila, zavarovanje veslaške regate. tuširanje tekmovalcev), ki vselej, ko je le mogoče, podpre veteransko dejavnost in prireditve. Po Opravljeni analizi tekmovanja je organizacijski odbor sklenil, da bodo prihodnje tekmovanje izvedli v soboto, 20. maja 2(106. Trasa bo bistveno krajša kol letos (približno IS kilometrov), tako da ho primerna tudi za starejše veterane.
Danijel Božič Poto: Darij Piciga
Šesto teniško prvenstvo dvojic ZVVS »Zasavje 2005«
O ZVVS Zasavje je 8. oktobra organiziralo in izvedlo že 6. teniško prvenstvo dvnjic ZVVS na teniških igriščih Tenis kluba Hrastnik. Vabi la za tekmovanje je organizacijski odbor poslal vsem območnim združenjem veteranov vojne za Slovenijo. Odziv je bil dober, saj sc je prijavilo 27 tekmovalcev iz devetih OZVVS. Iz treh OZVVS pa smo dobili opravičila, da se iz objektivnih razlogov tic morejo udeležiti tekmovanja (bolezen in trgatev). Tekmovanje je po opravljenem žrebu za prve tri kroge, v katerih se je igralo na sedem iger, potekalo hitro. Najboljših šestnajst tekmovalcev, ki so se uvrstili v finalne hoje, je opravilo žreb parov, ki so tekmo vali do finala skupaj. Po izjemna zanimivih nastopih v četrtfinalu in polfinalu je bil najlepši nastop v finalu. ki je odločal o prvih treh parih in zmagovalnem paru. V tekmi za prvo mesto sta se pomerila Toni Dolenc i/. OZVVS Zasavje in Dane Ramšak iz OZVVS Kamnik proti Marjanu Pajerju iz OZVVS Li-
tija in Mihaelu Velgustu iz OZVVS Zasavje. Po napetem boju sta z rezultatom 9 ; (i zmagala Dolenc in Ramšak, ki sla osvojila tudi prehodni pokal ZVVS za leto 2005. Drugo mesto sta zasedla Pajer in Vcn-gust. tretje mesto pa Sreč» Rozina iz OZVVS Litija in Ludvik Žabkar iz OZVVS Zasavje.
Po končanem športnem delu so tekmovalci in organizatorji posedeli in oh dobri brani ter pijači analizirali športne boje in izmenjali izkušnje. Znova so ugotovili, tla je treba nadaljevati tradicijo organiziranja teniškega lurnirja ter da bi bilo smiselno prestaviti prvenstvo v september, ko je vreme toplejše in holj stabilno.
Organizacijski odbor se zahvaljuje vsem tekmovalcem za lepo teniško predstavo in Tenis klubu Hrastnik za dobro pripravo teniških igrišč. Vsa OZVVS pa vabi k udeležbi njihovih tekmovalcev na 7, teniško prvenstvo dvojic ZVVS »Zasavje 2006«, ki bo septembra drugo leto, Emil Bovhan
njih držav, izolska županja Breda Peča, podpolkovnik Leopold Cuček, podpredsednik hrvaškega častniškega zbora polkovnik Zivko llljxš in polkovnik Dragu-tin Tota, predsednik veteranov bujskega ohmočja. Na pobudo predsednika Srečka Lisjaka bodo prihodnje leto povabili na tekmovanje tudi moštva Iz Madžarske in Avstrije ter podvojili število tekmovalnih ekip. saj se je letos pokazalo. da hodo to organizacijsko in logistično zmogli.
Trije najboljši veteranski teniški pari
ŠT 28 • DECEMBER 2005
Veteran
Ekipna zmaga je šla v Dravograd
lini) Lazar (tem) in Jože Onlč (desno), veterana, ki sta branila barve Slovenije na evropskem prvenstvu radioamaterjev na Turi in Uatiboru v Srbiji.
Veterana na 15. evropskem prvenstvu
36
Ekipa Zveze radioamaterjev Slovenije [udi na 15. evropskem prvenstvu v amaterski go-niometrlji - »lovu na lisico« nt bila brez veteranov, To je bilo veliko tekmovanje od 3. do 8. septembra na Tari in Zlalihoru v Srbiji. Tudi letos kot žc vsa leta samostojne Slovenije sta bila v ekipi dva veterana vojne za Slovenijo: iz Radiokluha Ormož Ivan Lazar v kategoriji M50 (stari nad 511 let) in iz Radi-okltiba Slovenske Konjice Jože Onič v kategoriji MM). SIcer se je tekmovanja udeležilo 234 tekmovalcev iz 23 držav. V.slovenski ekipi je bilo i 5 tekmovalcev, 4 dekleta in 11 moških. Tekmovalci so merili moči v dveh disciplinah, in sicer na ultrakratknvalovnem UKV in kratkovalovnem KV področju. Lazar je bil na UKV 3!. in na K V 31).. Onlč pa je bil v obeh disciplinah na 19. mestu. Žal Lazar nima v svoji kategoriji še nekoga, saj bi skupaj lahko sestavljala uspešno ekipo. Onič je bil s kolegom ekipno na UKV 6. na K V pa jima je le malo »zmanjkalo« tlo bronaste kolajne, saj sta bila četrta.
Treba je povedali, da so se odlično uvrstila naša dekleta v kategoriji 1)19 (starejše od 191et), ki so pritekle prve slovenske kolajne na tako velikih tekmovanjih. Vsa štiri dekleta so članice Radiokluha Krško. Na UKV
Veteran
Pokrajinsko /.druženje veteranov vojne za Slovenijo Koroške je 20. avgusta pripravilo ribiško tekmovanje veteranov. Poleg prirediteljev OZVVS Mežiške doline so tekmovali tudi posamezniki in ekipe iz Dravograda. Ruš, Slovenj Gradca in Ptuja. Organizatorji so imeli srečno roko, saj je tekmovanje potekalo v lepem vremenu in napetem tekmovalnem ozračju Tekmovanje se je začelo že oh 7, uri in se je končalo ob 12. uri. Po razglasitvi ekipnih in posamičnih zmagovalcev po sektorjih in podelitvi klobas za zadnje mesto so srečanje sklenili z okusnim vojaškim fižolom in veteranskim srečanjem. Več
kot 2« tekmovalcev je na tekmi pokazalo brezkompromisen hoj do zadnjega grama ulovljenih rib in ribic. Ko pa je bilo tekmovanja konec, so bili spet -stari' veterani, ki radi obudijo spomine na dogodke leta 1991 in se radi pogovorijo s tovariši po orožju, kaj so doživljali pred Štirinajstimi leti.
Rezultati:
ekipna: i. OZVVS Dravograd, 2 OZVVS Ruše. 3. OZVVS Mežiška dolina
zmagovalci v sektorjih: Dušan Horvat {sektor A). Anton Di-tinger (sektor B), Daniel Šmon (sektor C)
so bile ekipno bronaste, na KV je ena od deklet priborila zlalo kolajno in ekipno so bile srebrne. Lepo je bilo videti, kako se je dvigala naša trohojnica, in še lepše je bilo slišati in zapeti našo himno, Bila je tudi kakšna solza radosti in lepo je bilo na Tari biti Slovenec. To je bilo eno od najnapornejših prvenstev doslej, saj je bil limit za tekmovanje 150 minut, navadno je 120 in le redko 140. Mnogim ni uspelo naloge opraviti v liitii-tiranem času.
Omeniti je treba še. da sta bila organizacija tekmovanja in vse v zvezi z njim zelo dobra ter tekmovanje od vseh tekmovanj v Evropi najlepši organizirano. Tekmovalci so bili nastanjeni v hotelu Omoriuka na Tari in deležni so bili izredno lepega sprejema, veliko je bilo druženja, ni manjkala dobre hrane in zabave je bilo za vsakega dovolj, Zato in še posebno zaradi velikega uspeha celotne reprezentance se hotlo vsi zelo radi spominjali tega dogodka. Drugo leto bo znova svetovno prvenstvo (evropsko in svetovno se vsako leto izmenjujeta), in to v Bolgariji. Bodo tam tudi naši veterani? Upajmo, da še niso rekli zadnje besede in da bodo to zopet finančno zmogli, saj volje in zagnanosti jim ne manjka.
Jože Onič
Namesto spusta po Muri strelsko tekmovanje
Zaradi obilnega deževja, poplav in blatnega obrežja so se ljutomerski veterani odločili, da lelos odpovedo spust po Muri, ki se ga je vedno udeležilo veliko članov.
Z Zvezo slovenskih častnikov so se dogovorili, da organizirajo streljanje z malokalihrsko puško in malokalihrsko pištole. Organizacijo in izvedbo streljanja je prevzelo strelsko društvo Rudar Iz Presike. ki ga vodi veteran Dušan Kosi. Tekmovanja se je udeležilo 25 veteranov in 15 častnikov, ki so merili moči v treh kategorijah, in sicer v streljanju z MK-puško do 50 let in nad 50 let ter MK-pišlolo za vse starosti. Rezultati:
MK-puška do 50 let: I. Bojan Petek (70 krogov), 2. Miro Ku-kol(58). .3. Branko Magdič (54),
4. Sašo Žuman (52), 5. Bojan Jagodic (51).
MK-jiuška nad 50 let: I Bran ko Zuman (67 krogov); 2. Karel Rudolf (4(0. 3, Anton Semenič (34), 4. Jožef Špindler (29). 5. Janez Žinko (28). MK-pištola: 1. Bojan Jagodic (48 krogov), 2. Anton Semenič (45).
3.	Marko Milič(44 - več desetk),
4.	Jože Laha (44), 5. Bojan Pel-ek (44).
Po koncu streljanja so podelili medalje za prva tri mesta v vseh treh kategorijah in pogostili vse udeležence s toplo malico. Oh druženji) po streljanju so obujali spomine ob štirinajsti obletnici dogodkov, saj so ravno v Presiki /.barikadami in orožjem ustavili prodor sovražnih tankov. Na koncu so vsi udeleženci izra z.ili željo, da streljanje postane tradicionalno, tako kol so strokovna ekskurzija, spust po Muri in pohod po Jeruzalemu ter Slovenskih goricah.
Marko Milic
ljutomerski veterani imajo še retino mirno roko.
st. 28 - december 2005
Smola ob iskanju Smolnika pri Rušah
Čeprav je že kar nekaj časa preteklo od tega dogodka, se ga rad spominjam, kajti ob njem se vedno znova nasmejim. Vse se je začelo z vabilom, ki so ml ga poslali veterani Ruš in v katerem so me vabili na njihov letni zbor. V vabil a je med drugim pisalo, da bo zbor potekal v prostorih gasilskega društva Smolnik. Ker ne maram zamujati, sem si na zemljevidu (Atlas Slovenije od 1985. leta, stran 40 in 41) ogledal podrobnosti in ugotovil, da leži Smolnik nekaj višje od Ruš. Pravočasno sem se odpravil, tako da bi bil na cilju že pol ure pred začetkom zbora, še posebej pa sem pazil na smerokaze ob cesti. Smerokaz v Rušah me je lepo napotil v levo. prihajal sem namreč iz mariborske smeri, malo zatem pa desno, saj če ne poznaš poti. se lahko orientiraš le 90 njih. Cesta je sicer peljala vse bolj v hrib, toda smerokazom in podatku na zemljevidu sem še vedno verjel. Peljal sem naprej, ko je na moje veliko začudenje zmanjkalo asfalta in vožnjo sem nadaljeval po makadamu, in to vse više in više. Ker sem lahko zaradi teme videl le tisto, kar so mi osvetlili avtomobilski žarometi, sem vozil naprej in končno pripeljal do domačije, kjer se je z lesenim tlnogom čez cesto pot končala. Sreča v nesreči je bila. da sem na dvorišču zagledal možaka in ga povprašal, kje je njihov gasilski dom. Brez besede me je prijel pod pazduho in me odvedel do raba hriba in nato z roko pokazal v dolino, nekoč: »Tam doli je.^ Vmi! sem se nazaj v dolino in ob pomoči dveh domačinov našel tako želeni gasilski dom. Ko sem tamkajšnjim veteranom povoda! o moji odisejadi. so se od srca nasmejali. Nisem bil jezen. kar pridružil sem se jim. P. S. Se vedno velja poduk s služenja vojaščine v Bileči: »Kartu čitaj - seljaka pitaj.»
Brezuspešno iskanje ob nepravem času
Tudi od tega dogodka je minilo že kar nekaj časa. pa se ga še vedno rad spominjam, čeprav sem si bil za vse sam kriv. Tiste sobote dopoldne sem se najprej udeležil veteranskega srečanja velenjskih veteranov na letališču v Lajšah. opoldne pa sem se že odpravil na obisk veteranov Savinjske doline, ki naj bi imeli svoje srečanje z raznimi športnimi igrami v Preboldu.
Velenjčanom sem se opravičil in se odpeljal tja. Vabila sicer nisem imel s seboj, zvečer sem ga našel doma v svojem predalu, toda po spominu naj bi srečanje bilo ob neki vodi oziroma bazenu. Ko sem se pnpeljal v Prebold, sem začel iskati bazen in ga kmalu tudi našel, le da tam ni bilo nikogar. Naključne mimoidoče sem zato vprašal, ali je kje v bližini morda kakšen ribnik, saj sem bil trdno prepričan, da je srečanje pri neki vodi. Povedali so mi za njihov ribnik pod hribom, toda tudi tam ni bilo razen treh ribičev nikogar. Imel sem srečo in ob vznožju strmega hnba naletel na štiri jadralne padalce ali zmajarje. Odpravil sem se k njim in še njih vprašal, ali so morda oni iz zraka opazili kakšno večjo skupino ljudi. Koso mi odgovorili, da niso. mi ni preostalo drugega, kot da sem se razočaran odpravil domov. Razočaran sem bil vse do doma, ko pa sem doma poiskal vabilo, sem postal sam nase je2en, kajti na njem je lepo pisalo, da bo srečanje šele naslednjo soboto.
Pokljuka in protokol
O lanskem veteranskem srečanju na Pokljuki in športnih igrah je bito v Veteranu že veliko napisano, tudi o takratnem obisku predsednika Svetovne veteranske federacije Hamida Ibrahima pri nas in prav njegov obisk mi je skoraj »polepšal dan« in naredil nekaj novih sivih las.
Pa za te lase ni bil kriv on ali njegova žena. temveč protokol, pri čemer pa sem skoraj »zamočik Vsi. ki ste bili takrat na Pokljuki, se spomnite, da so nam pripadniki Slovenske vojske postregli z odličnim fižolom s svinjskim mesom, veterani Severja so priskrbeli pivo in vse bi moralo biti 0. K., če se zadnji čas ne bi spomnil na to, od kod prihajata zakonca Ibrahim. Si lahko predstavljate, kaj bi bilo, če bi muslimanoma, ki sta prišla iz Malezije, ponudili fižol s svinjskim mesom?
To so trenutki, ko »male sive celice« delujejo stokrat hitreje kakor pa običajno, in ponovno se je pokazalo. da imaš vse. kar iščeš, za hrbtom. Za hrbtom oziroma velikim šotorom smo na srečo imeli tudi stojnico z dodatno gostinsko ponudbo in na njihovem žaru se je med drugim pekla jagnjetina. Takoj sem zanju naročil dve por-ciji in izognili smo se »mednarodnemu škandalu«. Res. vse kar iščeš, imaš za hrbtom (samo pravi čas je treba najti«
Jože Kuzman
Ameriški predsednik Franklin Delano Ko-osevelt je bi! proti koncu vojne Inid bolnik; Imel je težave s srcem tn visokim krvnim pritiskom, mučile so ga posledice otroške paralize. Kljub temu Je bil neomajen, da Je treba Nemčijo popolnoma poraziti.
tetdmarSat Alan Brnok je o Wlnslonu Churchillu v svoj dnevnik zapisal: •Britanci ne vedo, kako nevaren Je. Anglija bi bila brez njega Izgubljena, z njim pa je na robu katastrofe.'
Imperij, ki ga Je Josip Visarionovič Diu-gaivtU - Stalin gradil. Je temeljil na človeških truplih. V njegovih očeh nI bilo človeško življenje nič vredno.
OB OBLETNICI ZMAGE NAD NACIFAŠIZMOM IN KONCA DRUGE SVETOVNE VOJNE
Trije veliki nekoliko drugače
Letos so po vsem svetu, še posebej v Evropi z vsem spoštovanjem zaznamovali 60-letnico konca druge svetovne vojne in zmago zavezniških sil nad nacifašizmom. O vojaškem delu skoraj šestletne morije je veliko znano, saj je o njem napisano na stotine ali lahko rečemo na tisoče knjig. Veliko je napisano tudi o voditeljih držav, ki so nosile glavno breme hoja proti silam zla. Vtem članku bomo opisali en vojni delovni dan voditeljev treh zavezniških držav ZDA, Velike Britanije
Bilo je sredi poletja 1944, natančneje JO. julij. Nemci so Anglijo napadli z novim grozljivim orožjem, letečimi bombami Winston Churchill je razmišljal o velikem maščevanju. -Brez usmiljenja presodile, kaj bi pomenilo, če bi nemške civiliste napadli s strupenim plinom-je ukazal.
Predsednik Roosevelt je potoval z vlakom v Kalifornijo, kjer naj bi obiskal marince (mornariška pehota), ki so odhajali v vojno proti japonski. Tega dne je imel posebej Intde zdravstvene težave »Ne vem. ali bom to prenesel. Zelo me boli,- je dejal.
Sovjetske fete so prodirale na Poljsko, ki je bila v rokah nacistov. Toda tudi Stalin si je hotel Poljsko le podredili in Sovjetska zveza naj hi postala nova gospodarica na Poljskem. Od dneva I) je minilo le šest tednov. Zav ezniki so bili v prednosti. Ilitlcrse je obupano bojeval na dveh frontah, na zahodni proti britanski in ameriški vojski, ita vzhodni pa proti sovjetski
Vetera m St sa • december 2005
in takratne Sovjetske zveze - predsednika Franklina Delana Roosevelta, premierja lVinstona Churchilla in diktatorja Josipa Visarionoviča DžugaŠvlUja - Stalina. Za opis smo vzeli delovni dan, ki bi bil lahko zaradi nekega dogodka odločilen za drugo svetovno vojno. Ta dan smo izbrali zato, ker kaže, kakšni so bili odnosi med voditelji treh zavezniških držav, kako so razmišljali drugo drugem in kaj so si mislili o skupnem nasprotniku Adolpliu Hitlerju.
v ojski. Nemčija je hila v brezizhodnem položaju. Število mrtvih jena obeli straneh skokovito naraščalo. Hitler se je bolel bojevati do bridkega konca, toda nekateri so 10 hoteli preprečili in tega dne, ¿0. julija, so poskušali izvesti atentat na nacističnega firerja. ■Smo vpleteni v to,- je bila prva reakcija Churchilla.
Na tlhomorski obali
Ameriški predsednik Roosevelt je z vlakom do-potoval v Sati Diego v Kaliforniji. Zaradi otroške paralize je ohromel in iz postelje so ga morali dvigniti ler ga posaditi v invalidski voziček.
Kot pravi ameriški zgodovinar in Rooseveltov biograf Warrcn Kimball. Američani niso nikoli videli svojega predsednika takšnega. S posledicami otroške paralize se je bojeval od 10. let prejšnjega stoletja itt 10 ga je zelo obremenjevalo. Star je bil 62 let in liil je zelo bolan. Imel je
velike težave s srcem in shujšal je za 9 kilogramov. Zaradi zdravil je hujšal še naprej. S predsednikom je potoval tudi njegov sin Jimmy. Ko so Kooscvclta pripeljali na vozičku iz spalnega vagona, je sina v prašal, kaj bosta delala čez dan. Jimmy mu je odgovoril, da bosta obiskala i. divizijo ntarlncev, ki se že pet mesecev uri za izkrcanje iz amfibijskih vozil. Predsedniku bodo pokazali, kaj znajo in zmorejo. Predsednik Roosevelt se je hotel z generalom McArthurjem in admiralom Nimitzem pogovorili o strategiji naTlhem oceanu. Tihomorske otoke so zavzemali že dolgo, žrlev je bilo veliko in javnosii to ni bilo všeč. Predsednik je želel, da bi kar se da omejili število žrtev. Vendar so ZDA čakale nove bitke in v njih je umrlo še veliko vojakov, Roosevelt se je spraševal, ali sta dve fronti. v Evropi in na Tihem oceanu, smiselni. S Hitlerjevo smrt jo bi se vojna z Nemčijo končala in ZDA hi se lahko popolnoma posvetile vojni 2Japonsko.