informator Številka 46 Leto XVIII Titovo Velenje, 14. novembra 1984 List za obveščanje delavcev gorenje Gospodinjski aparati Notranja oprema Procesna oprema Elektronika Široka potrošnja Commerce Servis Raziskave in razvoj Interna banka DSSS Gorenje SOZD DS Splošni posli DS Organizacija in informatika Gorenje se opira na lastne moči Gorenje v Titovem Velenju sta v ponedeljek, 12. novembra 1984, obiskala Branko Mikulič, član Predsedstva SFRJ, in France Popit, predsednik Predsedstva naše republike. Priznanje Gorenju in njegovemu vod-svu za sanacijska prizadevanja! Ugledna gosta, ki sta si po pogovoru s poslovodnimi in družbenopolitičnimi delavci Gorenja in velenjske občine, ogledala tudi proizvodnjo Gorenja v Titovem Velenju in v Nazarjih sta z zanimanjem spremljala poročilo o sanaciji Gorenja in izvajanju projekta njegove obnove. "Gorenje je," kot je poudaril Branko Mikulič, poiskalo rešitev svojih težav najprej znotraj svojega sistema, ne pa, kot žal počne večina jugoslovanskih organizacij združenega dela, zunaj tovarniške ograje in gospodarstva." "Vsekakor so doseženi rezultati, povečanje fizičnega obsega proizvodnje, produktivnosti ter izvoza, tudi rezultat opiranja na lastne moči ter jasne orientacije in podpore, ki jo sedanje vodstvo Gorenja uživa pri delavcih." je v razgovoru dejal France Popit, "pri čemer pa je imela razumevanje tudi širša družbenopolitična skupnost." Seveda pa se v razgovoru niso izognili tudi nekaterim težavam, ki Gorenje in tudi druge v tem času najbolj pestijo Tako imenovane sive cene surovin in reprodukcijskega materiala, ki so v povprečju tudi za 50 % višje od tistih, ki jih beleži statistika, neustrezna kakovost devizne participacije, zapiranje zahodnih tržišč in kartelizacija nekaterih uglednih firm na zahodu. Vsemu temu pa se pridruži še problematika uvoza opreme, ki pa je nujen, če hočemo držati korak z razvitimi. Kot je dejal Branko Mikulič, bi morali prav o rešitvah, s katerimi bi se izognili tehnološkemu zaostajanju, posvetiti več razmišljanja. Pri prodoru na tuji trg pa bi morali nastopati enotno. Gorenje, skupaj s še nekaterimi proizvajalci in dobavitelji, že sodeluje pri ustanavljanju poslovne skupnosti bele tehnike, pri čemer se vključuje tudi Gospodarska zbornica Jugoslavije. Vsekakor bomo v Gorenju, so zatrdili na ponedeljkovem razgovoru, bitko na razvitih tržiščih bili še naprej. S projektom Obnove Gorenje, ki predstavlja celovit strokoven pristop k sanaciji in razvoju Gorenja pa načrtujemo tudi našo usmeritev v prestrukti-ranje proizvodnje in njeno modernizacijo, ki bi zagotavljala večjo uspešnost Gorenja. Branko Mikulič si je z zanimanjem ogledal tudi proizvodnjo malih gospodinjskih aparatov v Nazarjih. Izvoz-imperativ obstoja im mm Predsednik Predsedstva SR Slovenije France Popit v pogovoru s Hermanom Rigelnikom. in razvoja Gorenja Izvoz ni le osnova za premagovanje težavnih ekonomskih razmer, temveč temeljno gibalo tehnološkega razvoja velikega sistema Gorenja. Zato mora vpetost izvozne dejavnosti v projekt OGOR in podprojekt Gorenje 2000 zagotoviti ustvarjalno osnovo za dolgoročni napredek in usposobitev za hitro prilagajanje spremembam na svetovnem tržišču in utrjevanje še boljšega izvoznega položaja. Za kakovostne premike tako v proizvodnji kot v marketinškem pristopu imajo posebno vlogo strokovni kadri. Ob 7 % povečanju fizičnega obsega proizvodnje v letu 1985 uresničiti tudi 7 % povečanje produktivnosti in 20 % povečanje izvoza. Uresničevanje začrtanih kazalnikov mora spremljati nepogrešljiva takovost dela in njegovih produktov, doseganje temeljnih ciljev za leto 1985 pa bo trdna podlaga za uveljavljanje dolgoročne razvojne usmeritve Gorenja in hitrejšo obnovitev vseh njegovih vitalnih funkcij. Približno tako je izzvenelo dvodnevno posvetovanje delavcev zunanje trgovine v (Nadaljevanje na 3. strani) Gorenje Gospodinjski aparati v letu 1985 Gorenje Gospodinjski aparati si z načrtom dela za prihodnje leto postavlja zahtevnejše cilje kot so opredeljeni s sanacijskim programom. Povečanje fizičnega obsega proizvodnje in produktivnosti za 7 % ter konvertibilnega izvoza za 11 %! Pri pripravi letnega plana Gorenja Gospodinjski aparati izhajajo v tej delovni organizaciji iz sanacijskega programa Gorenja TGO ter aneksa k temu programu. Vendar, pravijo, je to le minimum ki ga morajo doseči za uspešno saniranje in ki ga želijo z ustreznimi tehnično-tehno-loški, organizacijskimi in kadrovskimi rešitvami ter s smelo poslovno politiko, še preseči. Tako si z letnim načrtom dela postavljajo še zahtevnejše cilje kot pa jih opredeljuje sanacijski program. Z izboljšanim koriščenjem proizvodnih zmogljivosti, notranjih rezerv ter s posodobitvijo tehnologije naj bi povečali fizični obseg proizvodnje za 7 %. Seveda pa je glede na dohodkovno uspešnost proizvodnega asortimana nujna selekcija glede na pokritje na enoto izdelka, na dolar uvoza, uvoza z izvozom ter na izdelavno uro. Zato moramo dograditi in vzpostaviti sistem kalkulacij kot osnove za poslovno odločanje, sproti ažu-rirati vhodne podatke in zaostriti odgovornost za pravilnost podatkov. Pri sprejemanju operativnih planov je treba upoštevati cilje letnega plana ter vse morebitne zaostanke sproti vgrajevati. Obseg proizvodnje pa bodo povečevali tudi na račun produktivnosti, ta naj bi se prav tako povečala za 7 %. Posebno pozornost pa bo seveda treba namenjati usklajenosti nabave s proizvodnjo in dosledni kontroli vhodnih materialov. Še naprej ostaja osnovna usmeritev Gorenja Gospodinjski aparati izvoz ter nadaljnje izboljšanje njegove strukture. Konvertibilni izvoz naj bi še povečali za 11 %, iskati pa ■urarno takšna tržišča, kjer dosegamo najboljše pokritje. Povečati pa bomo morali tudi izvoz v deleže s klirinškim načinom plačevanja, zaradi možnosti oskrbe s surovinami s teh tržišč. V naslednjem letu naj bi občutno povečali stopnjo samo-financiranja oziroma zmanjšali kreditno odvisnost za tekoče poslovanje, zato je potrebno vso pozornost nameniti gospodarjenju s sredstvi. Doseči je treba takšen dohodek, ki bo zagotovil primanjkljaj obratnih sredstev v višini zakonsko določenega lastnega deleža planiranih investicij. Material bodo morali hitreje obračati, zmanjšati terjatev in povečati obveznosti do dobaviteljev ter avansov. Prihodnje leto bo po predvidevanjih še bolj restruktivna kreditno-monetarna politika, kar bo še zmanjševalo manevrski prostor celo za selektivne namene. Obvladovati in nadzorovati pa je potrebno tudi vse vrste stroškov, tako naj bi se direktni stroški zmanjšali za 2 %, stroški poslovanja pa za 10 %. Vse posodobitve bodo seveda namenjene povečanju izvoza, začeli naj bi z investiranjem v rekonstrukcijo in modernizacijo proizvodnje pralnih strojev, prirezovalnice pločevine in odpravo ozkih grl ter iz- boljšanje kakovosti. Kadrovska politika bo usmerjena predvsem v izboljšanje kadrovske strukture, pospeševali bodo lastno razvojno-razisko-valno dejavnost, števila zaposlenih pa ne bodo povečevali. Motivacijo za delo pa bodo zagotovili s stimulativnejšim nagrajevanjem po delu, z izboljšanjem delovnih pogojev in ostalih pogojev za uveljavitev človekove osebnosti in povečanje čuta pripadnosti Gorenju. Zmanjšali pa naj bi se tudi izostanki z dela in to za 10 %. Družbeni standard naj bi ostal na isti ravni kot letos, posebno skrb pa bodo namenili usmerjanju sredstev tja, kjer bodo dosegla najboljši učinek in tako izenačevali družbeni standard vseh v ckviru Gorenja Gospodinjski aparati. Posebno pozornost pa bodo posvetili tudi urejanju obračunov in finančnih tokov med Gorenjem Gospodinjski aparati in ostalimi delovnimi organizacijami Gorenja v Titovem Velenju. Izdelava letnega plana je seveda proces, ki zahteva sodelovanje in usklajevanje različnih služb, ki že potekajo, ter odgovoren pristop, saj z njim ne načrtujejo le fizične in vrednostne kazalce, ampak tudi ukrepe za njihovo realizacijo. 14.11.1984 - številka 46 Izvoz-imperativ obstoja in razvoja Gorenja (Nadaljevanje s 1. strani) sozdu Gorenje, ki je potekalo 7 in 8. novembra v Topolšici in katerega so se udeležili tudi poslovodni delavci vseh delovnih organizacij Gorenja, sodelavci projekta OGOR ter namestnica predsednika republiškega komiteja za mednarodno sodelovanje Cvetka Selšek. Udeležence posveta je seznanila o izhodiščih ekonomske politike naše države na področju ekonomskih odnosov s tujino v letu 1985. O aktualnem ekonomskem položaju sozda Gorenje in planskih usmeritvah za leto 1985, s posebnim poudarkom na izvozni dejavnosti, je spregovoril v.d. predsednika PO sozda Gorenje Herman Rigelnik. Ocena letošnjih izvoznih gibanj kaže doseganje različnih izvoznih rezultatov na različnih področjih in na asorti-mansko neskladje izvoznih izdelkov. Neugodna izvozna gbanja so si delavci prizadevali ublažiti z odločnejšim prodorom na nova tržišča in z ustreznimi posegi -v proizvodnem procesu. Uspehi na videz niso veliki. vendar so spodbudni. Do konca leta bodo vložili še dodatne napore za uresničitev ciljev in izvoznega načrta za leto 1984. Ta naslednje leto delavci Gorenja Commerce načrtujejo izvoz izdelkov članic sozda Gorenje v višini 140 milijonov dolarjev in pokritje uvoza z izvozom 190. Načrtovano bodo dosegli z aktivnim in ustvarjalnim delovanjem poslovnih enot v tujini, s pospešenim izvozom kakovostnih izdelkov, s sodobno marketinško obdelavo novih tržišč, s povečanjem izvoza izdelkov pod lastno blagovno znamko, s ponudbo proizvodno, tehnično in oblikovno zanimivih izdelkov. Čeprav je uresničevanje večine nalog odvisno od tehnologije in proizvodne opreme, ki je žal, že dodobra izrabljena, bodo delavci proizvodnih organizacij in Gorenje Commerce storili vse, da z ustvarjalnim medsebojnim sodelovanjem in trdnim delom uresničijo skupaj dogovorjene cilje in naloge za leto 1985. POPRAVEK V 41. številki Informatorja smo objavili poročilo o uspešnem referendumu za sprejem samoupravnih sporazumov in pravilnikov o delitvi sredstev za osebne dohodke in skupno porabo. V tozdu Gradbeni elementi je za sporazum glasovalo 78,16 % in za pravilnik 78,54 % vseh zaposlenih in ne 58,54 %, kot je bilo objavljeno. Skrb za delavca V ponedeljek, 12. novembra, se je 44 delavcem Gorenja izpolnila dolgoletna želja, saj so jim predali ključe novih sodobno grajenih stanovanj v stanovanjskem objektu v krajevni skupnosti Edvarda Kardelja. Ob predaji ključev jih je vodja službe za stanovanjsko gospodarstvo v Gorenju Srečko Panič seznanil z vsemi lastnostmi in kakovostjo ob- jekta, ki je zgrajen s sodobno tehnologijo in materiali, z delovanjem hišne samouprave, z obveznostmi in pravicami stanovalcev. Ob tem so mladi stanovalci izvolili hišni svet. Nov stanovanjski objekt je plod dobrega sodelovanja investitorja Gorenje in izvajalca Gradisa Celje. Prizadevanja Gorenja, da svojim pretežno mladim delavcem in njihovim tfužinam omogoči ugodne stanovanjske razmere, se na-cbljujejo. Janez Prodnik Prenehalo je utripati utrujeno, a plemenito srce našega dolgoletnega sodelavca Janeza Prodnika, starega komaj 36 let. Ko se je Jaka, kot smo ga vsi klicali, pred desetimi leti zaposlil v tozdu Elektronika, s seboj ni prinesel le znanja, nabranega v gimnazijskih klopeh, amapk tudi ogromno izkušenj, plod njegove ljubezni do elektronike in glasbe. Precej časa je delal v oddelku elektronskega vzdrževanja in vedno je bil pripravljen pomagati sodelavcem, če niso bili kos težjim napakam pri napravah in aparaturah. Veliko časa je posvetil tudi konstruiranju in izdelavi elektronskih, posebno hi-fi naprav, zato so ga tudi premestili v konstrukcijo, kjer je nesebično razdajal svoje znanje, podkrepljeno z bogatimi izkušnjami. Jaka je imel svoje delo rad in z veseljem je hodil v službo, kjer je tudi spoznal svojo življenjsko tovarišico. Že je kazalo, da si je uredil življenje, ko se je komaj pred tremi meseci poročil, začel je tudi z zdravljenjem zahrbtne bolezni, ki ga je spremljala od mladosti, vendar ga je usoda prehitela. Kruta smrt je prekinila njegovo nit življenja, ko je komaj stopil na prag lepšega in boljšega življenja. Jaka, ne moremo verjeti, da se odslej ne bomo srečevali na delovnem mestu, ki bo ostalo prazno in katerega vrzel bomo le težko zapolnili. Tvoje delo pri razvoju novega glasbenega stolpa, ki je ostalo nedokončano, bomo morali, čeprav z manj izkušnjami, dokončati sami. Zaman izbiramo besede, s katerimi bi se ti zahvalili, za vse kar si v teh polnih desetih letih storil dobrega med nami. Sodelavci INFORMATOR - LIST ZA OBVEŠČANJE DELAVCEV GORENJA: Gorenje Gospodinjski aparati, Gorenje Notranja oprema, Gorenje Preresna oprema, Gorenje Elektronika Široka potrošnja, Gorenje Commerce, Gorenje Servis, Gorenje Raziskave in razvoj, Gorenje Interna banka DSSS Gorenje SOZD, DS Splošni posli Gorenje SQZD, DŠ Organizacija in informatika Gorenje SOZD. Družbeni organ: Izdajateljski svet —' predsednik: dr. Jože Zagožen, namestnik predsednika: Srečko Krajnc. Ureja: Uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik: Hinko Jerčič elani: Dušan Pirc, Nevenka Zohar-Mijoč, Srečko Panič, dr. Jože Zagožen, Dušan Jeriha, Anka Melanšek. Izhaja tedensko. Naklada 6900 izvodov. Tisk: Grafično podjetje GRAFIKA Prevalje, 1984. Oproščeno prometnega davka po sklepu 421-1/72 z dne, 23. 1. 1974. 14.11.1984 — številka 46 Izpolnjevanje proizvodnega načrta 1984 (do 9. novembra 1984> % 97 96 94 93 93 98 96 99 98 94 92 100 :*XvX •v. v. v. .•■v.v.v: ;XvXv!; 95 si :! •vvvvvvv lil! $ž£xS •.v.v.v i:W VVVVVVV* :x:x:x:::: vvvvvvv*. IvMvvvv .vvvvvvv; vvvvvvv*! x-::x«x •VVVVVVV •tv!*!*!*!*!*! !§! 90 XvXvX •X*X*Xv VVVVVVV/ tvvvvvvv »v *X •tv vX\;Xv vXvXv vXvXv XvXvX VVVVVVV* XvXvX i*:*:*:*:*:*::: včvtjtv: vvvvvvv! :j:j:j:jxjx '■XvXv x;x:x:x p® v. V.V •*•*. •v. •v XvXvX !|| vvvvvvv tv.vtvtv •VVVVVVV •vvvvvvv •VVVVVVV vXvXv X\*XvX vvvvvvv*« vvvvvvv ::::x:x::::; X\vX;X >x*x*> vvvvvvv VVV •V ;X;X*Xv x*x‘x'x vvvvvvv X;XvX £:::*x* tvvvvvvv •vvvvvvv vvvvvvv* :::x:x:::: VVVVVVV >••••••• vvvvvvv '!vXv!v •Xv!v!v XvXvX •V •v »*•*' JANUAR FEBRU. ( MAREC APRIL MAJ JUNIJ JULIJ AVGUST SEPT. OKT. NOV. DEC. Naši upokojenci Šport in rekreacija Silva Širše Potem, ko je več kot dvajset let delala v računovodstvu materialnega knjigovodstva, je naša sodelavka Silva Širše v ponedeljek, 6. novembra, prišla zadnjič v službo. Ko se je T. junija 1963, štiri leta kasneje kot mož Ivan, zaposlila v Gorenju, je bilo to še v prostorih nad starim rudniškim jaškom. Silva je v prvih letih njegove izgradnje sodelovala pri več udarniških akcijah, ko so urejevali okolico naše prve proizvodne hale, kamor se je tovarna preselila leto kasneje, pa pri izgradnji velenjskega vodovoda, otroškega igrišča in okolice stanovanjskih blokov. Vestna kot je, je Silva tako opravljala tudi svoje delo, skrbno in pridno in nedvomno je zasluženo dočakala upo-> kojitev in kot sama pravi, je tudi srečna in ponosna, da je do konca ostala zvesta Gorenju. Sodelavke materialnega knjigovodstva V OKTOBRU SO SE UPOKOJILI Oktobra se je upokojilo pet naših sodelavcev. Predčasno se je upokojil Peter Glibota iz delovne organizacije Gorenje Servis, Stojka Jovičič iz Gorenja Commerce se je upokojila invalidsko, prav tako tudi Marija Pavlovič iz Gorenja Gospodinjski aparati, tozd MGA Nazarje, in Vera Pogorevc iz tozda Zamrzovalna in hladilna tehnika, družinsko pa se je upokojila Ana Pirmanšek iz tozda Pralno-pomivalna tehnika. KULTURNE PRIREDITEV V NOVEMBRU V petek, 16. novembra bo ob 19. uri v Domu kulture v Titovem Velenju politična komedija Fedj Sehiviča Me nismo kurbe, smo plesalke v izvedbi Kulturno umetniškega društva Zarja iz Trnovelj pri Celju in v režiji Štefana Žvižeja. Vstopnice so po 150 dinarjev. V Rdeči dvorani pa bo v soboto, 17. novembra ob 17. in 20. uri mednarodno tekmovanje v standardnih in latinskoameriških plesih Evropa pleše. Vstopnina brez rezervacije sedeža je 250 dinarjev. Prihodnjo sredo, 21. novembra bo cb 19. uri v Domu kulture b okviru festivala Revolucija in glasba koncert akademskega pevskega zbora Boris Kraigher iz Maribora ter nastop ritmično-plesne skupine Kazina iz Ljubljane. Vstopnina je 100 dinarjev. PREDPRAZNIČNO TEKMOVANJE STRELCEV Mladinci v tozdu MGA Nazarje pripravljajo v počastitev dneva republike že tradicionalno tekmovanje v streljanju z zračno puško, ki bo v sredo, 28. novembra popoldne in naj bi se ga udeležili tokrat tudi delavci in štipendisti iz drugih .temeljnih organizacij Gorenja v Titovem Velenju. Za tekmovanje, tričlanske ekipe in posamezniki, se lahko prijavite predsednikom osnovnih organizacij sindikata, štipendisti pa v oddelku za rekreativno in kulturno dejavnost. Urejen pa je tudi avtobusni prevoz v Nazarje. IZLET V NEZNANO Odbor Planinske sekcije Gorenja organizira v soboto, 24. novembra 1984 izlet v neznano, s katerim planinci Gorenja zaključujejo letošnjo planinsko sezono. Kot vsako leto, bo tudi letos na zaključnem izletu poskrbljeno za veliko zabave, dobro hrano, ples in še kaj. Prijave za ta izlet, z vplačilom 550 dinarjev, sprejema Milica Lesjak v izvozu (telefon 512) in to do zasedbe avtobusa. Izlet bo ob vsakem vremenu. Milan Kretič DOBER NASTOP KEGLJAČEV Kegljači Gorenja so tudi v povratnem prijateljskem srečanju premagali ekipo kegljaškega kluba Korotan iz Prevalj in to z rezultatom 4991:4966. Za našo ekipo so nastopili Križovnik, 875, S. Fidej, 855, L. Fidej, 853, Sevčnikar, 815, Tamše, 798 in Aleksič s 795 podrtih kegljev. Franc Tamše PREVENTIVNO REKREATIVNI ODDIH V POREČU Pred nedavnim se je s preventivno rekreativnega oddiha v Poreču vrnila še zadnja skupina 50 delavk in delavcev Gorenja. Letos je skupno 150 zaposlenih preživelo 10 dni organiziranega oddiha ob morju. Mini golf in druge športne zvrsti so izpopolnile prijetne ure razvedrila in nabiranja novih moči in zdravja.