Prejeli smo pismo
Avtobusno postajališče
Ob pripravi dokumentacije za avtobusno postajališče na končni postaji na Opekarski cesti v Trnovem, se je Svet KS Tmovo pravočano s svojimi pripombami vključil v načrtovanje. O tem sem v »Naši komuni« pisal v marcu 1984.
Julija 1984 so delavci Konulanega podjelja pričeli z realizacijo te investicije. Delo vo končali zelo hitro, najbrž celo prehitro, saj je bilo že med izvajanjem jasno poznavalcem problematike, da pri izvedbi niso upošteva-ne pripombe niti KS Tmovo niti Integrala. To se je potrdilo ob preizkusni vožnji zglobnega avtobusa, zato je skupina strokovnjakov investitorja Komunalne skupno-sti Občine Ljubljana Vič ponovno preprojektirala na terenu že izvedena dela. Čez kak dan so pripeljali ponov-no mehanizacijo in pričeli rušiti pravkarpoložene robnike in asfalt. Rezultat takega načrtovanja je:
- na eni strani ceste parkirišče za avtobuse z izstopom, na drugi strani pred uvozi pa postajališče za vstop
- vsa ta dodatna dela in rušenje pravkar izvedenh del so izvajali brez soglasja KS Tmovo in brez predhodne spremembe gradbenega dovoljenja
-  danes avtobusi večinoma parkirajo izven novo po-stavljenega obračališča na mestu za vstop, pri čemer velikokrat celo opuščajo izstop potnikov na obračališču. Le če je več avtobusov na končni postaji in ni na prostoru za vstop prostega mesta, avtobusi ostajajo na obračali-šču, dokler se ne sprazni mesto na prostoru za vstop.
- res se je sedaj prometna situacija izboljšala, vendar le delno, saj parkirani ?vtobusi na križišču - Opekarska cesta - Trnovski pristan povzročajo težave voznikom zaradi nepreglednosti. Pri tem seveda zapirajo dva uvo-za, od katerih služi eden za dovoz kamionov. Ob tem nastaja nemogoča prometna situacija, saj mora vozilo čakati po več minut sredi križišča oziroma ceste, da parkirajoči avtobus odpelje po voznem redu.
-  ob predvideni uvedbi proge Barje-Trnovo, bodo torej potniki morali izstopati na eni strani Opekarske in vstopati na drugi strani. Pri tem investitor tudi ni upošte-val zahteve KS Trnovo, da je potrebno na avtobusno postajališče urediti peš dostop s prulskega mostu.
Vseh teh težav ne bi bilo, če bi investitor pravočano načrtoval na risalnih dseskah, ne pa na terenu in upošte-val pripombe Integrala, že pri načrtovanju, ne pa šele po izvedbi del. Nobenega problema ne bi bilo urediti obra-čališče tako, da bi omogočalo vstop in izstop potnikov, saj prostora je dovolj, le pravočasno je potrebno izvesti potrebne postopke. Zato pa so strokovni delavci investi-torja menda plačani.
Predmetna investicija je bila izvedena tipično po naše, važno je da se dela, posledice napak nikoli ne plača povzročitelj. Smo v času, ko bi morali prenehati s tako prakso, zato pozivam, da odgovorni odgovorijo ita na-slednja vprašanja:
- kolikšna je vrednst dodatnih del vključno z rušenjem novega asfalta in robnikov?          .         .      "-.•¦¦
- kdo bo ta dela plačal?
- kdo bo za to odgovarjal?
Res pri tem ne gre za velikanske zneske, vendar če delamo povscxl tako, bomo še dolgo obdna z največ
prahu na cestah.                    ,. . .     c        .,   .¦
v                                        dipl. ing. France Martinec