Svoje pravice bodo uveljavili železničarji le z združeno močjo.
Zavedajte se tega, trpini in organizirajte se vsi v USŽJ
„Depolitizacija“ saobraćaja.
Prema izvještajima gradjanske štampe Ministar Saobraćaja izradio je novi projekt čl. 77 Zakona o saobraćajnom osoblju, po kojem bi se svem saobraćajnom osoblju zabranilo miješanj-e u »politiku i partijski život«. Po ovom novom členu Zakona službenici državno-saobraćaj-nih ustanova nemogu se kandidovati za narodne poslanike, nemogu sudjelovati na zborovima, niti agito-vati u političke svrhe »ma koje partije«, niti sazivati partijske zborove, niti učestvovati na njima, ne mogu biti organizovani niti prestavljati političke stranke, ne mogu biti predstavnici kandidatskih lista itd. Po ovome, svaka politička djelatnost željezničkih službenika imala bi potpuno prestati.
Obzirom na reakcionarni mentalitet, koji u režimu Ministarstva Sa-obfaćaja sve jače dolazi do izražaja, može se sa lahkoćom vjerovati, da neki ovakav aranžman prema željezničarima zaista postoji. To je u jakoj mjeri i konzekvenca one politike, koju sve jače inauguriše general Milosavljevič, a ta je, da on bude i u saobraćaju general, a svi ostali samo puki pokornici i poslušnici. Po svim rezultatima njegovog dosadanjeg rada, sve jaće militari-zovanje željezničara mu je glavna i, može se sigurno ustvrditi, jedina osobina. Sva mu je sprema u tome, da čim jaće zadire u stečene i za-garantovane slobode i prava sveukupnog željezničkog osoblja, kojim zadiranjem misli postiči »sanaciju« saobraćaja. Medjutim, u toj svojoj »spremi« on doživljava neuspjeh za neuspjehom. Mesto sredjenosti u saobraćaju izbijaju sve veći i jači poremećaji. I mesto, da se taj ventil brutalne sile popusti, njega se želi pritisnuti još jaće:	oduzimanjem
svake slobode misli i opredjelenja tjera se željezničare u još veće bes-pravlje. Tjera ih se sa danjeg svetla u mrak. I sve kao konzekvenca »discipliniranja«, koje je navršilo svaku
Železnice in železniško osobje so tako važen in odločilen faktor moderne države, da so povsod nekako merilo urejenih prilik in kulture. Pri nas pa te razmere že davno niso takšne kakor bi morale biti. Baš zato smo dobili za železniškega ministra poprej aktivnega, sedaj razrešenega! generala, ki je morda izvrsten general in strokovnjak v vojaški železniški stroki, a naših železniških prilik ni saniral, čeprav je imel za to že dovolj časa in prilike. Treba je pogledati samo splitsko progo, ki nam je še lansko leto ob času najmočnejše tujske sezone delala dan na dan škandale pred tujim svetom. Še bolj pa čutimo nezdrave razmere pri državnih železnicah v Mariboru, sedežu državnih delavnic in močnemu železniškemu križišču.
Časopisi so nedavno poročali o demonstracijah delavcev v železniški kurilnici v Mariboru in odpustu uslužbencev, ki je sledil tej demonstraciji. Globlje vzroke tega odpusta in posebno način postopanja proti mariborskim železničarjem pa smo zvedeli šele te dni in je potrebno, da se javno pribijejo. Režim je vpeljal takšne metode proti železničarjem, da nas mora biti zlasti v obmejnem Mariboru sram in je. dolžnost vseh poštenih ljudi, ki sta jim mar morala in usoda države,
mjeru i koje prijeti sve više željezničarima i saobraćaju.
Mb jedva možemo vjerovati, da će se naći politička stranka, koja će ovakve namjere htjeti sankcioni-sati. Ona stranka, koja će to učiniti, ta se više i nemože nazvati političkom strankom, jer takav čin ne bi bio nimalo politički: on ne bi donio koristi nikome naprotiv samo svestranu štetu. Željezničari sa gradjani kao i svi ostali, slobodni su kao i svi drugi gradjani, pa im se prema tome njihove političke slobode uopće nemogu oduzeti. Ako se pak to učini prema njima, onda imamo svi da strahujemo za slobodama uopće, jer se te sutra mogu isto tako oduzeti recimo svima šušterima, prekosutra svima zemljoradnicima itd. A to bi bio početni pohod u najcrniju reakciju, protiv koje su se sve postojeće stranke borile i još uvijek se bore. Otuda mi teško vjerujemo, da će se ma tko naći da glasa za ministrov predlog, a ako bi se to desilo, tek tada nastaje potreba, da se željezničari, u borbi za svoje političke slobode najpunije politički opredijele. Tek onda će željezničari morati uči u one političke stranke, koje će se za njihovu slobodu odlučno zalagati. Razumije se, da će teško koji željezničar biti toliko ograničen, da i časa ostane u tim; partijama, koje će se sada složiti sa ministrom saobraćaja.
Dižući naš najodlučniji protest
protiv riamjeTa Ovakve »depolitizacije« mi tražimo: da se u političke slobode željezničara ne dira; da se povrate i one slobode, koje su do sada već oduzete; da se željezničarima osiguraju plate, sa kojima će živjeti kao ljudi; da im se osigura Ssatni radni dan; da im se da stalnost u službi i puna nepremjestivost. Jedino udovoljenje ovim zahtjevima kadro je kod željezničara postići bolje odnose i to je jedini put, kojim se do stvarne depolitizacije može doći.
i da se temu policijskemu režimu najodločneje upro.
Najprej dejstva:
Pred lansko' poroto sta bila obsojena dva uradnika iz kurilnice, ker sta defravdirala okrog 300,000 Din državnega denarja. In kaj je napravila železniška uprava? Delavstvu kurilnice je zaplenila 283.000 Din, ki so si jih pustili delavci odtegovati, da se izplačajo obroki pri raznih trgovcih in denarnih zavodih, ki so jim dajali blago na up. Sodišče je obsodilo železniško upravo, da mora ta denar najpozneje do 7. marca z obrestmi vred vrniti. Železniška uprava pa ne samo, da ni vrnila tega denarja, ampak je dva dni pred koncem marca sporočila delavstvu svoj končni sklep, da bo skladišče živil z nad 20 milijoni delavskega premoženja s koncem meseca definitivno zaprto. Pa tudi to še ni bilo dovolj. Za velikonočne pirhe so delavcem kurilnice še reducirali za 30°/„ že zaslužene premije, s čimer so bili posamezni delavci prikrajšani za 50 do 200 Din.
Naravno, da je morala nezadovoljnost med obubožanim delavstvom, ki mu pod novim režimom neprestano zmanjšujejo dohodke in druge bonitete, zrasti do vrhunca in dobiti duška. Okrog 300 ljudi, zmedenih v skupni delavnici, ni govorilo drugega kakor o prizadetih krivicah
in redukcijah. In tako so 31. marca tekom dopoldneva odložili delo in šli pred pisarno načelnika kurilnice ter zahtevali intervencije pri nadrejeni oblasti za svoje težnje. Povsem naravno je, da ob takšni umljivi in upravičeni demonstraciji delavstvo ne more molčati, ampak daje duška svojemu ogorčenju z izrazi, ki pač odgovarjajo delavčevi predizobrazbi in psihozi mase. Načelnik je demonstracijo že pričakoval in poklical že prejšnji dan od ljubljanske direkcije inž. Finca in od policije pomnoženo stražo.
Demonstracija pa je, izvzemši par ogorčenih medklicev, potekla povsem nedolžno in delavstvo se je na poziv svojih voditeljev v najlepšem redu zopet povrnilo na svoje delo, ne da bi seve kaj opravilo. Pač pa je vodstvo takoj naslednji dan odpustilo 11 železničarjev, med njimi oženjene z veliko družino, ki so bili že po 25 let v službi, češ, da so kolovodje in krivci demonstracije. Na intervencijo organizacije so končno obljubili obnovo preiskave, ker so odpuščeni dokazovali, da so povsem nedolžni. Mesto te obnove pri železnici, pa so dobili železničarji poziv k preiskovalnemu sodniku.
Med delavstvom je bil namreč ob priliki demonstracije v kurilnici tudi detektiv, doma iz okolice Splita, ki je poslal o poteku dogodka dolgo ovadbo proti kasneje odpuščenim delavcem. In ta ovadba je tipična za današnje razmere v državi. Detektiv slika najprej po svoje potek dogodkov, ki jih bo razprava pred sodiščem nedvomno objektivno in točno razčistila. Ugotavlja sicer, da je na poziv načelnika kotlar Ivan Krajnik delavce pozival, naj se razidejo, in da so ti to tudi takoj storili. Potem pa našteva imenoma, po profesiji in stanovanju kolovodje cele akcije, ki so bili nato odpuščeni iz službe. Ovadba je datirana z istim dnem (31. marcem). Potem pravi ovadba, da je Ivan Krajnik vodja kolovodij in da je na vsak način potrebno, da se Krajnik in tovariši eksemplarno kaznujejo, — kar je še podčrtano. Nato pripoveduje, da se bo izvršila dne 2. aprila ob 8. uri v kurilnici radi tega dogodka preiskava, ki jo bo izvedla v to svrho posebno sestavljena, komisija direkcije državnih železnic iz Ljubljane, ob kateri priliki pričakuje vodstvo kurilnice močne izpade nameščencev, ako se bo pri tem dovolila tudi navzočnost gori navedene enajstorice in bi bilo zato umestno, proti njim takoj nastopiti in tako omogočiti komisiji nemoteno delo. In končno višek:
»Kažnjavanje kolovodje dobro bu utišalo za u buduće, jer se polovinom idučeg meseca provodi n ložioni redukcija personala, koja će dati opet povoda za demonstracije in štrajkove.«
Tako torej! V istem mesecu, ko je minister socijalne politike izdal naredbo o delavskih zaupnikih in so se po celi državi vršile volitve teh zaupnikov, se naj v državnem obratu kaznujejo in odstranijo kolovodje delavstva, da se bo lažje izvedla redukcija personala. Ali smo zopet v časih Bachovih huzarjev, avstrijskega Met-ternicha? Komu bi ne zavrela kri ob
Prvi del volitev delavskih zaupnikov je za nami. V delavnicah so volitve izvedene in povsod je izšel Ujedinjeni savez kot zmagovalec. Tisoče delavcev je izreklo nezaupnico nacijonalni organizaciji in po nekod zvezarji niso mogli postaviti niti liste.
Dosedanji rezultati so sledeči:
takšnih metodah! Detektiv je to o-vadbo samo podpisal in mu torej ni zameriti. Kajti, odkod ima on informacije o redukcijah, ki se naj izvrše prihodnji mesec? In v tem leži konjsko kopito. Toda to so srednjeveške metode, nevredne moderne države, ki ima v Ustavi določbe o socijalnem skrbstvu..,
Zdi se, da so na železnici že na celi črti prešinjeni tega duha. V istem mesecu marcu tl. so se pritožili strojevodje radi pretežkega službenega turnusa in opozoril direkcijo na nevarnosti, ki bi mogle radi tega nastati za, promet, državo in državljane. In kaj se je zgodilo? Mesto da bi bila, direkcija hvaležna za takšno opozo-ritev, je poslal inž. Fine, ki je bil tudi pri gori imenovani demonstraciji dne 31. marca navzoč v mariborski kurilnici, sledeči dopis:
»IV 212-130 Ljubljana, dne 27. marca 1928. Kurilnica Maribor. Z ozirom na ugovor tamošnjih strojevodij dodeljenih v razpored premikalne službe, koji je milo rečeno nadvse drzen, Vas obveščamo, da se na sporedu Dd izdanim od mašinskega ode-Ijenja ničesar ne spremeni. Dočim smo si mlajše strojevodje zvaničnike, koji so podpisali predmetni ugovor, pribi-ležUi za eventualno premestitev v III, činovniško kategorijo, bomo onim z dosluženimi leti po možnosti nudili priliko, da se zamorejo od prenaporne službe čim prej odpočiti. Mašinsko odelenje. Za načelnika: Fine 1, r.«
Človeku vstajajo lasje ob misli, da so pri nas možne v času socijalnega stoletja takšne uradne odredbe. Kdo mu da pravico k takšnim besedam? Ali ne bi morda bilo bolje, da bi dali inž. Fincu možnost, da se res čim prej odpočije od svoje nedvomno prenaporne službe? In vsem tistim, ki stoje za njim?
Takšno postopanje pač mora že v kali udušiti vsak državni čut pri-prostemu delavcu v obmejnem mestu in bodo menda vsaj radi tega tudi naši poslanci brez ozira na politično prepričanje storili svojo dolžnost.
Že naslednji mesec smo imeli v Mariboru dve železniški nesreči, pri katerih je bilo ugotovljeno, da sta strojevodji vsled izčrpanosti enostavno zaspala na stroju.
Dr. Avg. Reisman.
•
Prinašamo članek pravnega zastopnika odpuščenih 11 železničarjev g. dr. Reismana, kateri zastopa odpuščene pred sodnijo, ker je baje državno pravdništvo proti njim uvedlo kazensko postopanje.
Mi se za danes vzdržimo nadalj-nega komentarja cele zadeve, vendar bomo v prihodnji številki osvetili marsikatero tajno in temno stvar ter tudi preprečili nadaljno igranje dvoličnih vlog.
Odpust ss. Stanka, Ogrina, Elz-nerja in sedaj 11 mariborskih železničarjev, izvršen brez vsake motivacije in brez vsakega dokazanega materijala na podlagi »strogo zaupnih informacij« jasno dokazuje, v kaki eri živimo in s kakimi sredstvi se postopa, da bi se uničilo razredno organizacijo.
Edini odgovor na vse persekucije
je: Vsi v organizacijo!
Delavnica Sarajevo: vseh 16 zaupnikov dobil Savez.
Delavnica Ptuj: vse 4 zaupnike dobil Savez.
Prog, Sekcija Sarajevo: vseh 7 zaupnikov dobil Savez.
Kurilnica Indjija: vseh 5 zaupnikov dobil Savez,
j	...
Kaj dela režim z mariborskimi železničarji.
Nedopusten in škodljiv način strahovanja delavcev. — Značilne podrobnosti o dogodkih v kurilnici. — Zakaj so bili Uslužbenci odpuščeni.
Maribor, 11. maja.
Volitve delavskih zaupnikov.
Delavnica Maribor: 13 zaupnikov dobil Šavez.
V	vseh teh edinicah se je volilo 48 zaupnikov in od teh je dobil Savez 45, dva so dobili zvzarji in enega Prometna zveza.
Sedaj se bodo izvršile volitve v kurilnicah in prog. sekcijah in to pred vsem v Sloveniji, kjer dela savez z vsemi silami na to, da se volitve razpišejo. Kjerkoli se je Savez tekom dveh let po ujedinjenju usidral v Hrvaški, Slavoniji, Bosni in Dalmaciji, je šel takoj na delo in že dosedanji uspehi so jasen dokaz, da ni več daleč čas, ko se bo Savez razprostrl po celi državi in povsod nastopil odločen boj za osvoboditev zasužnjenih, izkoriščanih in brezpravnih železničarjev. Kot v Sloveniji bomo odprli oči tudi onim tisočem zaslepljenih in razredno še nevzgojenih železničarjev, ki danes še slede nacijonalni zve-zarski organizaciji po južnih krajih in tako onemogočajo energično borbo za pravice železničarjev.
Koncem maja in začetkom junija se bodo torej izvršile volitve v vseh kurilnicah in sekcijah ljubljanske direkcije.
Do sedaj so nam znani sledeči termini:
30.	maja 1928 v progovni sekciji Celje.
31.	maja 1928 v progovni sekciji Ljubljana gl. proga.
1.	in 2. junija 1928 v kurilnici Ljubljana I. in Zidanimost.
Da pa bodete vsi obveščeni o načinu izvedbe volitev v Sloveniji, podajamo sledeče direktive:
V	smislu dogovora z Delavsko zbornico in ostalimi železničarskimi organizacijami se bodo vršile volitve delavskih zaupnikov po sledečeim načrtu:
I.	V kurilnicah:
Kurilnica Ljubljana I. in Zidani most volita skupaj 6 delegatov in 6 namestnikov; volitve se vrše 1. in 2. junija 1928 ob 12. uri (opoldne). Predstavnik kandidatne liste je v Ljubljani sodr. Trškan in v Zidanem mostu sodr. Jakoš. V Zidani most se bo poslalo na načelnika ves volilni materijal, kateri se bo razdelil tik pred volitvami posameznim vo-lilcem. Vso razdelitev materijala in volitve same nadzira od naše strani sodrug Jakoš. Ko bodo volitve izvršene, se naredi navadni zapisnik, koliko glasovnic se je sprejelo, koliko glasovnic se je izdalo volilcem, koliko delavcev je volilo in koliko neporabljenih glasovnic se vrne nazaj. Ves materijal se nato zapečati, da bi se štelo, koliko glasovnic je hilo oddano za eno ali drugo listo ter se odpošlje na kurilnico Ljubljana L, kjer se nato izvrši štetje. Enako se izvrše volitve kurilnice Ljubljane II. skupno z Jesenicami in Novim mestom. V Jesenicah je predstavnik liste sodrug Dolinšek, v Ljubljani II. sodrug Repanšek in v Novem mestu sodrug Benedetič. Isto tako se izvrše volitve zaupnikov kurilnice Maribor.
II.	Pri sekcijah:
Vsaka sekcija voli za območje cele sekcije po 6 zaupnikov in 6 namestnikov. Volitve pri progovni sekciji Ljubljana glavni kolodvor se vrše dne 31. maja 1928. Volilo se bo pri vsakem progovnem mojstru in sicer popolnoma tajno. Na vsakega progovnega mojstra bo prišlo toliko kuvert in glasovnic, kolikor ima delavcev. Vsaka kandidatna lista postavi svojega predstavnika, ki bo nadzoroval volitve pri dotičnem progovnem mojstru. Vsak delavec dobi po eno kuverto in glasovnice ter jo nato v sobi, v kateri bo on sam (torej popolnoma tajno), izpolni in nato zunaj odda v skrinjico. Po volitvah se naredi zapisnik enako kot smo navedli pri kurilnici Zidani most in se ves materijal z neodprtimi kuvertami zapečati; ta paket podpišejo predstavniki kandidatnih list in se odpošlje na glavni volilni odbor. Tam se še-le izvrši štetje.
Volitve so torej popolnoma tajne in se ni treba nikomur bati, da bi ga kdo kasneje lahko šikaniral. Natančna navodila dobite na letakih, ki bodo izšli tik pred volitvami.
V	večini edinic bodo dve listi; izbirati boste imeli med dvema listama: to je med listo Vaše razredne bojevne organizacije Ujedinjenega saveza železničarjev Jugoslavije in med listo, ki jo bodo postavili zvezarji.
Sodrugi! Profesijonisti, delavci! Ne bo težka izbira delavcu, ki si bo hotel izbirati za zaupnike može, ki ga bodo res zastopali, ščitili in branili pred poslodavcem, ki bodo energično nastopili proti preganjanju delavcev, kazenskemu znižavanju plač in
redukcijam.
Sodrugi železničarji! Letošnje volitve se vrše v znamenju najhujšega preganjanja zavednih železničarjev, v času, ko hoče uprava z vsemi sredstvi uničiti naš Savez. Sodrugi! Pred-no oddate svojo glasovnico, pomislite, da je direkcija nasilno vrgla brez pravih razlogov s. Stankota, Ogrina, Elznerja in sedaj s. Krajnika in še 10
delavcev v kurilnici Maribor na cesto.
In za vse te napade in preganjanja je imela zvezarska organizacija le eno besedo: Udruženje jugoslovanskih železničarjev ne sodeluje na shodih in ni z njimi v nikaki zvezi.
Sodrugi! Pokažimo našo solidarnost, naredimo korak naprej v boju za naše pravice ter volimo vsi le listo »Ujedinjen, saveza žel. Jugoslavije«.
Vijesti Oblasnog Sekretarijata Zagreb.
A. Skupštine i sastanci.
Zagreb.
U ponedeljak 7. o. m. održali smo vanredno posjećen sastanak vlako-pratnog osoblja. Na dnevnom redu je bila rasprava o službenom odijelu, za koju je vladao svestrani interes.
Sa pitanjem službenog odijela sastanak se je opširno zabavio. Svi prisutni su sa ogorčenjem morali konsta-tovati, da su kod odijela prikraćeni najosjetnije, jer nisu primili ni minimum od onoga što im je topoglednim Pravilnicima bilo zagarantovano. Naročito ogorčenje bilo lje izazvano time, što se je općenito utvrdilo, da najveći dio krivice radi uskrata odijela snosi zagrebačka Direkcija, koja se za odijela osoblja uopće nije brinula. Dok su druge Direkcije prilično išle u toj stvari osoblju na ruku i snabdjele ga sa najnužnijim odijelom, dotle je ta Direkcija sve propustila vremenu, koje je osoblja lišilo i odijela i zagarantovanog nabavnog i redovnog paušala.
Posle vsestrane rasprave bilo je jednoglasno zaključeno, da se zatraži od Direkcije i Generalne Direkcije, da se pobrinu za odijela i da se odijela osoblju podijeli. Nadalje je zaključeno, da se zatraži izmjena Pravilnika o odijelu tamo, da će se odijela davati osoblju u naturi, a ako se to nikako neće, da se paušal povisi najmanje za 1000/o-
Za ovaj zahtjev osoblje će se svestrano i živo boriti. Sa tim ciljem zaključeno je za 10. VI. sazvati u Zagreb veliku Konierencu vlakoprat-nog osoblja iz cijele Direkcije, koja će o svim pitanjima, pa i odijelu, detaljnije rješavati i odlučiti o tome, koje će se korake poduzeti, da osoblje do svojih zagarantovanih prava dodje.
Jasenovac.
29. IV. održavali smo dobro posjećenu člansku skupštinu. Dozvolom odbora prisustvovalo je skupštini i nešto neorganizovanih željezničara, koji su jednoglasno zaključili čim prije organizovati se. Na sastanku zabavili smo se opčim našim prilikama naročito o tome, kako da naš položaj popravimo i iz sadanjeg ropskog se pri-dignemo.
Medju inim zabavili smo se na ovoj skupštini i proslavom 1. Maja, radničkog praznika. Na sastanku smo pročitali članak o 8-satnom radnom danu iz »Ujedinjenih Sindikata«, koji je na sve ostavio vrlo dobar utisak i volju, da se za skraćeni radni dan bore. Još smo raspravili pitanje polaska i odlaska sa rada sekcijskih radnika, od kojih se ovdje traži, da budu u odredjeni sat na radu makar da je mjesto rada više od 2 sata daleko. Tako se radnik dugim hodom izmuči prije nego je došao do mjesta rada, a onda još tegliti teško 8 sati čisto je ubitačno. Ovo šikaniranje nas najbolje upućuje, koliko je nužno boriti se za 8-satni radni dan.
Striživojna-Vrpolje,
Više mojih drugova je zaključilo, da pristupaju u našu organizaciju. Iako smo skoro svi do jednoga nalazili se u nacionalnom udruženju, snama u organizaciji bili su i naši pretpostavljeni, to se ipak ništa nije učinilo korisna i dobra za nas. Do žutih fraza i praznih obećanja više nitko ne drži ništa i javlja se opća želja, da se to udruženje napusti. Kod svijesnih i odlučnijih drugova izbija težnja pristupanja u naše redove, jer jasno vide koliko smo mi na dobrome i ispravnome putu. Stoga Vas molimo, da nam pošaljete oko 30 pristupnica, jer toliko će novih članova sigurno pridoći. Isto Vas molimo, da nam u skorom vremenu izašaljete
jednog govornika na sastanak, koji ćemo sazvati. Pozdravlja Vas G, N.
B. Dopisi.
Zagreb: radiona.
Mi iz radionice nalazimo se posle donošenja i povlačenja novog Pravilnika o radnicima u naročito teškom položaju. Kad treba radnicima nešto oduzeti ili kad ih se kazni, onda se to čini po propisima starog i novog Pravilnika, a kad treba radnicima nešto dati onda je opet bezvredan jedan i drugi Pravilnik. Uslijed toga naš položaj naliči onome ni na nebu ni na zemlji: imamo samo ono što smo snagom i organizacijom kadri izvojevati.
Jedno veliko zlo u našoj sredini su i takovi radnici, koji nisu svijesni i čine čestitog radnika nedostojne. Tako je u našoj radionici kod istovara drva uposlen neki Bakranin (akor-dant-predradnik), koji radnike izrabljuje na najgori način. Traži od njih mita u novcu, u živežnim namirnicama, u alkoholu itd. sa obećanjem, da im to osigurava stalnost u radu, zaradu kod njega i još koješta. Sve to on spretno zahtjeva od radnika na ime pozajmice, nu kad se radnik usudi da pozajmicu zatraži natrak, tada se taj tip diže i revoltira i nastoji, da toga »bundžiju« čim prije sa rada odstrani. I tako je već dobar broj radnika, Medjimuiraca, od toga nečestitog čovjeka teško stradao.
Snagom naše organizacije stali smo na rep i tome Bakraninu, a stati ćemo i svima ostalima koji će pokušati da rade kao on. U borbi za pravednost u postupcima sa radnicima mi pred nikakvim zaprekama nećemo uzmaknuti. Svi čestiti radnici radione dužni su, da nas u toj borbi svojski pomognu, jer čim će ta pomoć biti veća tim će i uspjeh biti sigurniji. Zato neka svaki drug sve nepravde koje mu se čini odmah dojavljuje našim povjerenicima i funkcio-nerima, koji će učiniti svoju dužnost.
Zlatar-Bistrica.
Konačno smo uspjeli pokrenuti se iz mrtvila: desetorica smo se riješili, da se odmah organiziramo u Ujedinjeni Savez Željezničara Jugoslavije. Uvidjeli smo i uvjerili smo se. da se bez organizacije neće nikad ništa postići niti napred doći, a sa organizacijom i preko organizacije postat ćemo slobodu! i u životu osigurani ljudi. Kad se organizujemo nas 10, što ćemo učiniti čim nam pošaljete pristupnice, organizirat će se i cijela zagorska pruga. Od Varaždina do Zapre-šica opet će sve biti u jedinstvenom kolu, kao što smo bili i do god. 1921.
Al. Mik., čuvar pruge.
Sisak.
Naša gospoda pretpostavljeni sa svojim nepravdama i šikanama sve se više zadužuju ovdašnjim željezničarima. Oni su i te kako brzi kad treba kaznitvi, globiti ili nešto oduzeti, do-čim kad treba inešto dati, to ili ide jako polagano ili pak nikako. Tako smo već davno trebali primiti povra-ćen novac za više uplaćeni porez, nu prolaze mjeseci i mjeseci mi ga još uvijek nemamo. Uvijek se čine neki izgovori i čekanja, na štetu sviju nas i nevolju sviju nas. Tražimo od te gospode, da se brinu i onda kad treba željezničaru nešto dati, pa da i povraćaj poreza čim prije izvrše.
Drug Solanović ima da izdrži dva teška udarca. Oduzeše mu 1700 Din za egzekutivnu službu, koju da nije vršio nekoliko mjeseci, ma da je tu svotu primio po odobrenju pretpostavljenih i legalno doznačenu, ipak ga još globiše sa 150 Din, jer da se je ogrešio o propise o prinadležnostima. Mesto da se kazni one koji su taj primitak, ako je nepripadan, skrivili, progoni se onog ko je najmanje kriv. Na kaznu kao i oduzimanje beriva podnešena je žalba nadležnom direktoru, koji će valjda biti u svojoj odluci pravičniji od drugih.
Drug D. Pavičić primio je jedan dio svote na ime rente, koja mu se dugo negdje zadržavala. Protest organizacije potpunoma je uspio.
Split,
Do danas pristupilo je u naše redove 50 novih članova. Novi članovi pridolaze skoro dnevno. Željezničari bez razlike prilaze nam i ništa ih nebi moglo od prilaska odvratiti. Ne
samo iz Splita već i iz okolice javljaju nam se drugovi sa željom, da pristupe u naš Savez. Iza Splita prići će u organizaciju Sinj, Šibenik, Knin, Gračac itd. Svi oni jasno vide, da se radi neorganizovanosti ide iz dana u dan natrak mesto napred, a ako se ovo dopusti i dalje, to ćemo za godinu dve spasti na običan prosjački štap. Biti ćemo obično roblje
a ne željezničari.
Naš Ijepi napredak žele silom da poremete izvjesni tipovi, koji su naučeni da u mutnome love. Tako su bez ikakvog razloga naše drugove neki pretpostavljeni počeli nazivati komunistima i buntovnicima, htijući ih time zaplašiti i od rada na organizaciji odvratiti. Medjutim, svi koji to znaju ili neznaju neka si upamte: Ujedinjeni Savez Željezničara Jugoslavije nije nikakvi komunistički ili ma kakav antidržavni savez, već je to čisto legalna politički, vjerski i nacionalno neutralna ' organizacija, kojoj je jedini cilj, da živim radom i legalnom borbom za sve željezničare izvojšti bolje uslove rada i bolji život. Svaki onaj tko to isto željezničarima želi taj će i taj je dužan da ovakvu borbu saveza zdušno pomogne, a onaj tko je protiv Saveza taj je i protiv željezničara, a toga u našim redovima ni treba. Naprotiv svatko tko željezničarima dobro želi dobro nam došao.
Čim primimo Pravila prijaviti ćemo podružnicu kod vlasti i time definitivno riješiti se svih neumjesnih prigovora o komunizmu i antidržav-nosti. U uvjerenju, da samo poštenim radom kod željeznice i živim radom kroz organizaciju možemo napred, nastavit ćemo zapoćeto djelo: da organizujemo sve željezničare dalmatinskih pruga.
Istupili iz nacionalne organizacije.
U mjesecu aprilu istupili su iz žute narodne organizacije i pristupili u naš Savez slijedeći drugovi: Zebić Johan, Kalinić Jozo, Kalinić Ivan, Kalinić Grgo, Kalinić Luka, Bilanžić Ivan, Radić Marko, Kalinić Franjo, Jadrić Mate, Vidošević Nikola, Jukić Mato, Uvodić Mato, Jukič Mato, Duplanin Jozo, Lončar Stipe, Čatipović Jozo, Radoš Ilija, Vidošević Andrija, Ivo Tomič, Purina Tomo, Diteš Marin i Zević Filip. Nadalje: Sava Mijačević, Dušan Mi-rosavljević, Aleksander Marjanovič, Dušan Škrbić, Miša Bornat Toša Temporjević, Sava Jovanovič, Dra-gišić Nikola, Franc Tinder, Milivoj Rašković, Mihel Franc, Kaji Oman, Marko Jankovič, Maksim Pene, Žika Stančević, Mitar Mesarovići, Petar Budjenovski, Ivan Hemšlger, Rade Radić, Johan Teršner, Žika Brankov, Antun Sefer, Peter Ofenbecher i Jovan Rifer.
U maju su nam isto najavljeni brojni pristupi iz nacionalne organizacije. Novi članovi pristupaju nam u svim mjestima u cjeloj zemlji, što je najbolji znak raspadanja žutih na svim linijama, koji više ne uspijevaju i pored prisilnih mjera vezati željezničare uz sebe.
Vestnik sekretarijata Ljubljana.
Članom podružnice Maribor I. v vednost!
V smislu, sklepa občnega zbora z dne 16. febr. 1928, po katerem se )e izvolil za predsednika s. Čanzek Andrej, do izvolitve za predsed. obrat, zaupnikov, je prevzel mesto predsednika podružnice s. Korbun Franjo in je s soglasnim sklepom odbora po § 17 savez, pravil izvoljen za podpredsednika s. Trnovšek Ivan. Sodr. Čan-žek s tem delo v organizaciji ne odklanja, temveč ostane član odbora in bo po razbremenitvi s funkcijo predsednika podružnice v funkciji predsednika obratnih zaupnikov — najtežji in najodgovornejši funkciji, katero mu je organizacija poverila in za katerega je delavstvo mariborske delavnice z 1100 glasovno večino izvolilo _ deloval tem vestnejše z za-
stavo vseh svojih moči za interese delavstva in njega edino pravilne razredno bojevne strokovne organizacije. Nadalje sporočamo članstvu, da bo odslej predsednik podružnice, taj-
nik in predsednik obrat, zaupnikov vsak pondeljek od 19—20. (7.—8.) ure v strokovnem tajništvu v Mariboru, Ruški cesti 5, kamor se naj so-drugi iz podružnice obrnejo po informacije. — Subkasirje opozarjamo, da se obračunavanje vrši v bodoče vsaki 2. in 4. pondeljek v mesecu od 17. (5.) ure naprej v strok, tajništvu. — Korbun Franjo, t. č. predsednik.
Grobelno. Ker sem od 1. aprila v pokoju, naznanjam vsem cenj. sodrugom v podružnici Grobelno, da se v vseh nujnih zadevah obračajo na mojega namestnika so-druga Arzenšeka, kateri je aktiven. Kličem pa vsem sodrugom: le naprej, po začrtani poti, do zmage. Tuidi jaz ostanem v vrstah razrednih borcev, dokler me veter ne odnese v večni pokoj. — Čretnik Franc, vpo-kojenec, Zaverše št. 5 p. Grobelno.
Celje. Predsedstvo podruž. Celje se tem potom zahvaljuje svojemu predsed. Alfonzu Dolhar, kateri je našo podružnico v tako težkem času znal voditi, ko so se čez njega pisala razna anonimna pisma in se ga je na razne oblasti denunciralo. To vse zaradi tega, ker je bil v vsem svojem delu in požrtvovanju za podružnico kot pošten in vesten vodja iste in tudi kot mož na svojem mestu. Zdaj pa, ko je pisec anonimnih pisem razkrinkan, želimo sodrugu Dolharju, da dobi za to primerno zadoščenje in želimo tudi, da bi še dolga leta v odboru naše podružnice zvesto sodeloval. Živel sodrug Dolhar! — Vse člane Saveza želez, Jugoslavije, podružnice Celje, opozarjamo, da, v kolikor še niso, takoj odpošljejo oziroma oddajo svoje članske knjižice blagajniku podružnice sodrugu Ferdič Ignaciju v svrho pregleda in žigosanja istih. Zadeva je nujna, in se mora v najkrajšem času pregled izvršiti. Naj nobeden član s tem ne izostane.
Celje.
V nedeljo, dne 22. apr. 1.1. se je vršil pri nas občni zbor naše podružnice, na katerem je poročal sodrug Korošec iz Ljubljane. Vsa njegova poročila, razvoj organizacije in pouk o temu, so napravila na navzoče najgloblji vtis, za kar je žel tudi obilo odobravanja in navdušenja. —
Pred vsem je poudarjal, da edino »Savez železničarjev« dela duševno kakor materijelno za zboljšanje železničarskega stanu.
Ponovno je bil izvoljen sledeči odbor:	Predsednik Lacker Jurij,
namestnik Orosel Vinko, tajnik Ser-nec Makso, blagajnik Ferdič Ignac, odborniki Cesar Karl, Dolhar Alfonz, Mlakar Franc, Glinšek August; kontrola: Stolekar Karl in Knez Franc.
Sodrug Dolhar je poročal o težkem stanju tukajšnje podružnice vsled nekaterih anonimnih pisem, ki so bila poslana tukajšnji politični oblasti, kakor tudi Direkciji drž. železnic v Ljubljani. Ta pisma so bila glavna ovira vsemu našemu delovanju podružnice. Anonimno pismo, poslano direkciji, je bilo podpisano v imenu prizadetih progovnih delavcev. Progovne delavce tukajšnje sekcije se je pozvalo, da naj povedo, ali je v resnici bil kdo izmed teh, kar pa so enostavno zanikali. Našel se je pa pisec dotičnega pisma v osebi Rudolfa Knez, blokovnega sluge na postaji Celje, za katerega odslej ni več mesta v delavskem pokretu.
Podružnica Maribor I.
Glasom sklepa odbora se bodo vršili počenši z 21. majem sestanki po oddelkih (Abteilungsversammlungen). Namen teh sestankov je čim bolj utrditi in razširiti našo razredno bojevno strokovno organizacijo v delavnici. Delati moramo vztrajno na tem, da bomo poslednjega našega sotrpina privedli v naše vrste ter ga izobrazili, da bo zmožen, uspešno se boriti proti vsem udarcem, ki nas zadenejo. Sodrugi, posebno zaupniki in zavedni člani, agitirajte za te sestanke, da bodo povoljno obiskani.
Za vsak sestanek se bodo izdala tudi posebna vabila. Torej na delo!
Karakteristika nacionalne organizacije.
Enajst delavcev kurilnice Maribor je bilo vrženih na cesto, ker so upravi tolmačili želje delavstva, ali Po pravici povedano, ker je uprava sklenila, da se jih mora vreči kot »kolovodje« na cesto, da bo zavladala v obratih disciplina in red.
Mariborski železničarji so se združili v enodušen protest proti takemu nasilju in uprava bi ostala osamljena, da se ni na dan protestnega shoda našlo udruženje, ki se je postavilo ravno na nasprotno stran.
Gospodje, ki vedno povdarjajo svoj strokovni in nepomirljivi boj za zboljšanje železničarskega položaja, so sedaj pokazali v praksi, kako njih boj izgleda.
V mariborskem »Večerniku« je na dan protestnega shoda izšla sledeča notica:
K železničarskemu zborovanju. Udruženje jugoslovanskih železničarjev nocoj pri železničarskem zborovanju ne sodeluje ter sploh ni v nobeni zvezi s shodom.
Gospodje zvezarji! Povejte, kdo je tako nujno rabil Vašo izjavo v časopisu in v kak namen naj ta vaša izjava služi?
Železničarji, zlasti pa Vi delavci in profesionisti, ki boste sedaj volili delavske zaupnike, dobro premislite, komu boste oddali Vašo glasovnico! Ali organizaciji, ki v slučaju protestnih shodov, ko je 11 delavcev vrženih na cesto, pravi, da na shodih ne sodeluje? Gotovo ne boste oddali glasovnic za listo te organizacije, ampak prav vse le za listo edine razredne železničarske organizacije — za Ujedinjeni Savez železničarjev Jugoslavije.
Iz Dravograda.
Pred kratkim se je pripetil tukaj slučaj, da je samozvanec skladiščnik na neko šaljivo opazko udaril nekega kretnika z motiko tako po hrbtu, da bi se bil kak sla-bejši zgrudil. Stvar je bila javljena postaje-načelništvu, vendar se je isto zadovoljilo z izgovorom, da mu je udarjeni nagajal. Kakor se čuje, ni to osamljen slučaj, zato bi želeli, da g. prometni šef te vrstice prebere ter istinitost teh zasleduje.
Ormož-Čakovec. Progovni delavci delajo največkrat ipo več kilometrov izven postaje ter morajo iti zato že po eno uro in več - preje v službo, .ker morajo službo nastopiti na licu mesta. Tako se jim delovni čas faktično podaljša za dnevno dve uri, ki pa jih ne dobe plačanih. Naša zahteva je, da ise nam ta čas plača in da se delavski pravilnik spremeni v toliko, da se računa za službo tudi oni čas, ko prÜHejo ljudje od kraja, kjer se zbirajo do kraja dela na progi.
Delavnica Maribor, 1. Maj, naš proletarski praznik, je za nami, ko je moral vsak delavec, posebno pa železničar, misliti: zopet 1. maj, kaj smo v preteklem letu storili za dosego naših pravic in kaj smo zanemarjali? Pri nas moramo predvsem zabeležiti uspeh delavskih zaupnikov, da je delo na dan 1. maja počivalo; to pa očividno ni bilo po volji nekaterim zviezarskim kolovodjem, ki so za hrbtom onih zaslepljencev, ki so pri njih organizirani, nameravali doseči nekaj povsem drugega. Tako sta se znašla dva gospoda iz glavnega kolodvora, ki sta pri vodstvu delavnice nameravala v tem smislu »intervenirati«, pa sta menda prišla prepozno? Saj je »istina«, kaj? Posebno pa »žolte« bode v oči naš lep uspeh pri volitvah obratnih zaupnikov; ne morejo pozabiti tega poraza in za maščevanje se ob vsaki priliki spravljajo na naše zaupnike. V tem oziru se posebno odlikuje neki preddelavec; on je pravi tip priganjača za vsakega delavca, ki ni orjunaš. Temu gospodu pa povemo to: »Vsaka sila do vremena«; ne bodite preveč na solnce, da se Vam maslo na glavi ne stopi! Zvezarskim petelinoril pa so napoti kakor že rečeno tudi drugi naši zaupniki; enkrat raztrosijo o tem kako laž, drugič o drugem. Zadnjič so celo raznesli, da so baje naši zaupniki »denuncirali« strojne pom. delavce, češ, da strojev ne snažijo. Zato sodrugi sotrpini, pazite dobro kaj govorijo ti ljudje, ker njih namen je jasen: napraviti razdor med nami ter diskreditirati našo strok, organizacijo. »Žuti tovariši«, zastonj se trudite! Delavstvo že preveč pozna Vaše grobaško delo, da bi se dalo potom laži zavajati. Zato proč s podrepniki in škodljivci delavskega pokreta! Sodrugi delavci Vam pa kličemo: stopajte strumno v vrste našega Ujedimjenega Saveza železničarjev, ker le tako se bo mogoče uspešno boriti, ščititi sebe ter delo obratnih zaupnikov!
sve moguće načine nastojali da postave listu, to im nije uspjelo, jer na njihove dve konferencije nije došlo ni 20 lica. Na prvoj konferenciji bilo jih je svega 9, a na drugoj 12. Zadnji dan za podnošenje kandidatskih lista žuti su se razletili po radionici i tražili nekoga, ko bi se primio kandi-dacije na njihovoj listi. Kako nisu mogli od nikoga dobiti pristanak to su sastavili listu bez znanja i pristanka onih, koje su kandidovali, pa su tu listu predali Izbornom Odboru. Izborni Odbor, kada je video da lista ne odgovara propisima u »Uputstvi-ma« za izbore radničkih poverenika, jer nisu bile zastupane sve struke kao ni odelenja, i pošto su mnogi dali izjavu da se neće primiti kandidacije na njihovoj listi, vraćena im je cela lista. I tako je žutima ostao još jedan dan za ispravku liste. Na sve muke i jade nije im uspelo listu sastaviti i tako su propali.
Nama bi bilo drago da su listu postavili, da se vidi koga imaju za sobom, jer onda ne bi više mogli da govore da je cela radionica uz njih.
Izborni Odbor proglasio je izabranim sve kandidate sa liste Saveza, i tako su izabrani ovi drugovi: Đurić, Ilić, Čolaković, Šunj, Pešek, Predanič, Franjković, Bubnjević, Kučino-vić, Tupajić, Papučić, Čorić, Luko-vac, Kukić, Petrovič i Ninković.
Strokovni vestnik.
Novi davki.
Ker je dobil savez od več strani pritožbe in vprašanja, ali je posameznikom davek pravilno zaračunan, prinašamo danes lestvice novega davka,
Med dohodke se šteje plača, pokojnina, akordna plača, čezurno delo, stanarina, rodbinske in draginjske doklade in razne sporedne prinadlež-nosti. Med otroke se šteje le otroke do 18. leta starosti in to zakonske in pozakonjene otroke.
Davka prost je torej zaslužek do 400 Din mesečno za uslužbenca ali delavca in po 100 Din za vsakega otroka.
Kod sekcije takođe nije došlo do izbora, jer je bila samo jedna lista Saveza Železničara za B, i H., te je i tu Savez odneo pobedu, jer žuti medu sekcijskim radnicima nemaju apsolutno nikoga. Za poverenike izabrani su ovi drugovi: Sikulin, Svoboda, Bajrić, Gnjatović, Glavonjić, Vukovič, Ledić, Selimović i Vidovič.
Glavna godišnja skupština Saveza bos. herc. željezničara
Savez bos. herc. željezničara a Sarajevu sazivlja svoju redovnu godišnju skupštinu koja će se održati u subotu 26, maja u 5 sati posle podne u Radničkom Domu sa ovim dnevnim redom:
1.	Izveštaj upravnog odbora o radu u prošloj godini.
2.	Reorganizacija Saveza u Ujedinjeni Savez Željezničara Jugoslavije.
3.	Biranje: a) oblasnog upravnog i nadzornog odbora, b) podružničkog upravnog i nadzornog odbora i suda časti.
4.	Buduči rad.
Uprava Saveza bos, herc. želj, u Sarajevu.
Železničar mora imeti jeklene živce.
Stalno uživanje prave kave pa jih uničuje. Skrbna žena kuha zato za zajutrek Žiko ki živce naravnost pomladi. Ime »Žika« zadostuje. Napišite to ime v nakupovalno knjižico in dobite pravo Žiko v rdečih zavitkih.
da bo vsak lahko izplačilo kontroliral.
A) Vsem nastavljencem se odteguje davek po nastopni tabeli.
Enako se odteguje davek po tej tabeli tudi delavcem, ako delajo vsaj 25 dni mesečno:
Nočne doklade so dayka proste, enako tudi dijete, pavšali za službeno obleko.
Istočasno z vpeljavo novega davka je ukinjen tudi invalidski in komorni davek ter je v gornji tabeli že zapopaden ves davek.
B) Če pa dela delavec manj kot 25 dni mesečno, se izračuna davek po naslednji tabeli tako, da se izmera davka za en dan pomnoži s številom delovnih dni.
Lestvica davka za mesečne ponavljajoče se dohodke.
ra
'c
o*
35
Brez
otrok
od—do
Število otrok
1
od—do
od—do
od—do
od—do
od—do
od—do
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
9.
10.
11.
12.
13.
14.
15.
16.
17.
18.
19.
20. 21. 22.
23.
24.
25.
4
6
9
11
14
17
20
23
27
31
35
39
43
48
53
58
63
68
74
80
86
92
98
105
112
601-
701-
801
901
1001
1101-
1201.
1301-
1401-
1501-
1601-
1701-
1801-
1901-
2001-
2101-
2201-
2301-
2401-
2501-
2601-
2701-
2801-
2901-
600
-	700
-	800 - 900 -1000 -1100 -1200 -1300 -1400 -1500 -1600 -1700 -1800 -1900 -2000 -2100 -2200 -2300 -2400 -2500 -2600 -2700 -2800 -2900 -3000
701
801
901
1001
1101
1201
1301
1401
1501
1601
1701
1801
1901
2001
2101
2201
2301
2401
2501
2601
2701
280b
2901.
300l-
700 - 800 - 900 -1000 -1100 -1200 -1300 -1400
-1700
—2000
800 801— 900 901-1000 1001—1100 1101—1200 1201—1300 1301—1400 1401 1500 1501 1600 1601—1700 1701— 1701—1800 1800 1801—1900 1900 1901—2000 2001—2100
-1500 1 16001601-
—2100 2101—2200
-2200 2201—2300 -2300 2301—2400 -2400 2401—2500 -2500 2501—2600 -2600 2601—2700 -2700 2701—2800 -2800 2801—2900 2' -2900 2901 -3000 3001—3100 -3100 3101—32C0 3201
901
1001
1101
1201
1301
1401
501
601
701
1801
1901
2001
2101
2201
2301
2401
2501-
2601
2701
2801-
1901
001
3101
900
1000
1100
1200
1300
1400
1500
1600
1700
1800
1001-
1101-
1201-
1301-
1401-
1501-
1601-
1701-
1801-
1000
-1100
-1200
-13C0
-1400
-1500
-1600
1101-
1201-
1301-
1401-
1501-
1601-
1700,1701 18001801 1900I1901 —1900 1901—2000!2001 2100 2101
3000 3001—
-2000 2001
-2100 2101-2200J220I
-2200 2201-2300 2301—: -2300 2301—2400 2401--2400 2401—2500 2501--2500 2501—2600 2601--2600 2601—2700|2701--2700 2701—2800 2801--2800 2801-2900 2901--2900 2901—3000 j3001--3000 3001—3100 3101--3100 3101-3200 3201--3200 3201-3300 3301--3300 3301-340013401-
1100
1200
■1300
■1400
1501
1600
1700
1800
1900
2000
2100
2200
2300
2400
2500
•2600
■2700
•2800
■2800
3000
3100
3200
3300
3400
3500
1201—K 1301—l^ I4OI—1; »o 1501—ie
1601—17 1701—is 1801—is 1901-20 2001-21 2101—22 2201—23 2301-24 2401—25 2501—26 2601-27 2701-28 2801-29 2901—30 3001-31 3101—32 3201—33 3301-34 3401-35 3501-36
Vijesti oblasnog sekretarijata Sarajevo.
Izbor radničkih poverenika na železnici u Sarajevu,
Puna pobeda Saveza Željezničara za
B. i H.
Posle 7 godina konačno se došlo i u sarajevskoj železničkoj radionici do izbora radničkih poverenika. Punih 7 godina radnici sarajevske radionice bili su prepušteni na milost i nemilost pretpostavljenih, koji u progonjenju radnika nisu birali sredstva, ali su zato nagrađivali svoje došaptače.
Čim je došlo naređenje, da se izvrše izbori radničkih poverenika, Izborni Odbor, koji je od ranije postojao, odmah je raspisao izbore. Izbori su se imali izvršiti 27. aprila o. g. Savez Željezničara za Bosnu i Hercegovinu odmah je sazvao konferenciju, na kojoj su izabrani poverenici i postavio svoju listu. Žutima koji su na
Lestvica davka za dnevne ponavljajoče se dohodke.
1.	2. Davek			3. Dnevni zaslužek				
	za	Število otrok						
Stopnja	1 dan	brez otrok	1	2	3	4	5	6
	Din	od—do	od—do	od—do	od—do	od—do	od—do	od—do
1.	0T6	24	28	32	36	40	44	48
2.	0-25	25—28	29—32	33—36	37— 40	41— 44	45— 48	49— 52
3.	0-33	29—32	33—36	37—40	41— 44	45— 48	49— 52	53— 56
4.	0-42	33—36	37—40	41—44	45— 48	49— 52	53— 56	57— 60
5.	0-50	37—40	41—44	45—48	49— 52	53— 56	57— 60	61— 64
6.	0-66	41—44	45—48	49—52	53— 56	57— 60	61— 64	65— 68
7.	075	45—48	49—52	53—56	57— 60	61— 64	65— 68	69— 72
8.	0-92	49—52	53—56	57—60	61— 64	65— 68	69— 72	73— 76
9.	1-08	53—56	57—60	61—64	65- 68	69— 72	73— 76	77— 80
10.	T25	57—60	61—64	65—68	69— 72	73— 76	77— 80	81— 84
11.	1-42	61—64	65—68	69—72	73— 76	77— 80	81— 84	85— 88
12.	1-58	65—68	69—72	73—76	77— 80	81— 84	85— 88	89— 92
13.	1-75	69—72	73—76	77—80	81— 84	85— 88	89— 92	93— 96
14.	1-92	73—76	77—80	81—84	85— 88	89— 92	93— 96	97—100
15.	208	77—80	81—84	85—88	89— 92	93— 96	97—100	101—104
16.	2-33	81—84	85—88	89—92	93— 96	97—100	101—104	105—108
17.	2-50	85-88	89—92	93—96	97—100	101—T04	105—108	109—112
Pripominjamo, da so v teh tabelah že vppštevane vse olajšave. Tako plača na pr. nastavljenec ali delavec.
ki ima mesečno Din 2000 dohodkov in tri otroke, skupno Din 39 davka (glej tabelo).
Določitev čina za uvrščanje vlakospremnega osobja v razporede.
Po nešteto intervencijah je direkcija Ljubljana glede ranga izdala sledečo okrožnico:
Vsem domicilnim postajam vlakospremnega osobja.
1.	Za uvrščanje vlakospremnega osobja v razporede se s tem določa nova osnova na podlagi činovnega seznama, ki ga ob začetku vsakega koledarskega leta izdela direkcija in ga objavi vsem udeleženim postajam. Činovni seznam vsebuje imena vseh vlakospremnikov celega območja direkcije, ki so najkasneje do konca preteklega koledarskega leta položili izpit potniškega kondukterja ali višje izpite za vlakospremno službo.
A. Načela za sestavljanje činovnega seznama.
2.	Kot temeljno načelo za določanje vrstnega reda poedinih uslužbencev v činovnem seznamu velja, da se uvrstijo kot prva skupina vsi vlakospremniki, ki so že položili izpit za vlakovodjo, kot druga vsi vlakospremniki z izpitom za prtljažnega kondukterja in kot tretja skupina vsi oni, ki imajo samo izpit za potniškega kondukterja.
3.	V treh skupinah se vrstni red poedinih vlakospremnikov določi na ta način,, da se uvrstijo kot prvi oni, ki imajo že najdalje časa strokovni izpit za dotično službo. Ta čas se izračunava po letih (meseci in dnevi se ne upoštevajo) in se vlakospremniki, ki so izpit položili v istem koledarskem letu, medsebojno razvrstijo tako, da se v činovni seznam vpišejo pred drugimi oni, ki so višji po činu v smislu členov 101 in 102 zakona o drž. prometnem osobju.
B. Načela za uvrščanje osobja v razporede.
4.	Red zaposlitve, po katerem začne in napreduje vsak vlako-spremnik, je po vrsti sledeči:
a)	kondukter tovornih vlakov,
b)	potniški kondukter,
c)	prtljažni kondukter,
č) vlakovodja tovornih vlakov,
d)	vlakovodja potniških vlakov.
5.	V razporede se vlakospremniki dodeljujejo v vrstnem redu kakor so vpisani v činovni seznam in sicer prvi kot vlakovodje potniških vlakov, sledeči kot vlakovodje tovornih vlakov itd. Ako s tem še niso popolnoma vsa mesta v razporedih, se dodelijo nato v razporede kon-dukterji tovornih vlakov, ki še niso uvrščeni v činovnem seznamu, po starosti v smislu člena 101 in 102 zakona in slednjič zavirači po dobi najdaljše zaposlitve pri vlako-spremni službi.
6.	Vsak vlakospremnik je načelno upravičen in primoran vršiti službo, ki mu pritiče po vrstnem redu činovnega seznama.
Od tega načela se ustanavljajo sledeče izjeme:
a)	v razporede se ne uvrščavajo za službo potniškega kondukterja in za višje v točki 4 pod c), č) in d) navedene službe vlakospremniki, ki niso bili dejansko zaposleni najmanj 2 leti v prihodnji nižji stopnji službe, ako so v dotični postaji vlakospremniki, ki so ta pogoj izpolnili;
b)	vlakospremniki, ki bi iz kateregakoli razloga ne hoteli opravljati službe, ki jim pritiče po činovnem seznamu, se morejo po pristanku direkcije uvrstiti v razpored le kot kondukterji tovornih vlakov;
c)	vlakospremnik, glede katerega se na osnovi zagrešenih nerednosti ali drugače ugotovi, da je vršenje ene izmed vrst službe, ki so navedene v točki 4, pod b) do d), nesposoben ali neprimeren, se po odredbi direkcije uvrsti v razpored za službo kondukterja tovornih vlakov.
7.	Kot nadomestniki za kritje daljših odsotnbsti v razporede uvrščenih vlakospremnikov se uporabljajo vlakospremniki, ki bi jim. najprej pritikala stalna dodelitev v dotični razpored.
C. Prehodne določbe.
8.	Za vlakospremnike, ki so polagali izpite za potniškega in za prtljažnega kondukterja ter za vlakovodjo ločeno in so položili izpit za vlakovodjo najkasneje tekom 1. 1925, se glede uvrstitve v činovni seznam smatra leto, v katerem so položili izpit za prtljažnega kondukterja, kot leto, v katerem so položili izpit za vlakovodjo.
9.	Vlakospremniki, ki bi se jih na podlagi činovnega seznama moralo uvrstiti v nižje razporede, kakor so onh v katerih sedaj stalno vršijo službo, ostanejo v dosedanjih razporedih, dokler ostane število osobja v njih neizpremenjeno. Ta izjemna ugodnost velja za vse osobje do konca leta 1929, po 1. januarju 1930 Pa le za one vlakospremnike, ki bodo do tedaj že položili vse strokovne izoite do vključno izpita za vlakovodjo.
10.	Činovni seznam za leto 1928 bo direkcija izdala tekom meseca maja t. 1. Čim ga postaje prejmejo, se mora vsako izpraznjeno mesto v razporedih popolniti z uslužbencem, ki je do tedaj vršil nižjo službo in mu to mesto pritiče po pričujoči naredbi. Ako pa se število osobja v razporedih zmanjša, se iz zmanjšanih razporedov izločijo vlakospremniki, ki so po činovnem seznamu najmlajši, in se uvrstijo v prihodnji nižji razpored. Vsi odloki, s katerimi je bilo poedinim uslužbencem dovoljeno, da vršijo službo stalno v istem razporedu, kolikor niso bili izdani iz zdravstvenih ozirov na podlagi zdravniškega izpričevala, se s tem razveljavljajo.
12. Z uveljavljanjem te naredbe prestanejo veljati vsi odloki glede uvrščanja vlakospremnega osobja v razporede, kolikor niso v skladu s to naredbo.
Direktor: Inž. D. Kneževič, s. r.
Iz vrst progovnih čuvajev.
Premalo je zanimanje v naši kategoriji, zato pa je tem večji pritisk od zgoraj ter je zavladala polna reakcija. Da živimo tako brezpravno, leži dosti krivde na nas samih. So pač ljudje med nami in teh je veliko, ki nimajo dovolj odločnosti in poguma. Ni dovolj biti simpatizer s a -veza, potrebno je, da gre glas od moža do moža, da smo vsi organizirani v savezu in da se borimo ramo ob rami kot en mož za pravice, katere nam pritičejo. Marsikdo je v zmoti, dobijo se kimovci, ki mislijo, da če ne bodo pri zvezi organizirani, da ne bodo nastavljeni in si tako spletajo bič nad seboj.
Kakor se čuje, mislijo postaviti ženske, da bodo opravljale službo mesto progovnih čuvajev. Povemo pa javno mi organizirani čuvaji, da rabimo žene v gospodinjstvu, ne pa da bi vršile službo za malo odškodnino in zavzele prostore, ko vlada že tako velika brezposelnost!
Kakšne pa so razmere v naši kategoriji progovnih čuvajev, naj bode javno v pojasnilo: služba se vrši v turnusu 24—24 brez vsakega odmora, čeravno pritičeta dva odmora na mesec po zakonu. Že lansko leto so nam odmore odvzeli radi štede-nja in tudi po novem budžetu še vedno štedi j o, ker še do danes nismo dobili odmorov. So še druga dela, ki jih čuvaji izvršujejo, kot na primer zapornice mazat, žlebove čistit na prelazih, ceste nasipat, nekateri čuvaji imajo dodeljene signale za nažigat, vsak čuvaj ima poleg tega še dodeljene proge 300 m za čistit travo. Ni pa to v skladu z okrožnicami, ki so bile izdane, da morajo biti uslužbenci čisti, snažni, obriti itd. Vodimo tudi signalni zapisnik; torej kje je mogoče, da bo čuvaj držal vse v čistem stanju, če je sam umazan od trave, ki je vsa grda od šmira, ki teče od strojev. Sodrugi! Progovni čuvaji! Edina naša rešitev je organizacija. Vstopimo vanjo in borimo se za boljšo bodočnost.
Zahteve naše so: 1. da se takoj dajo prosti dnevi oziroma dva mesečna odmora po 48 ur, ki nam pritičejo po zakonu; 2. da se tudi odvzame oddeljeno progo, ki jo imamo za čistit trave, ker to ni v skladu s čuvajniško službo in s predpisi. Zahtevamo pragmatike brez protek-cij. Proč s položajnimi plačami!
Poživljamo pa še neorganizirane in one, ki so organizirani v žoltih organizacijah, da se vsi kot en mož organizirajo v Savezu železničarjev Jugoslavije.
Živel neizprosen razredni boj!
Odprto vprašanje Direkciji drž. žel. v Ljubljani.
Progovni čuvaji Ljubljana - Brezovica so zaprosili direkcijo s prošnjo, pravilno kolkovano z Din 25.—, da bi se jim odvzelo pletje trave, ki jo morajo iztrebiti po 300 m daleč. Prošnjo so utemeljili s tem, ker imajo bolj naporno službo in je osem vlakov dnevno več kot drugje. Rečeno je bilo, da se za enkrat odvzame 100 m, dokler ne bo prošnja rešena. Prošnja je bila oddana meseca maja 1926, pa do danes nismo še dobili odgovora. Ker pa je bil priložen tudi kolek za odgovor, zahtevamo, da direkcija naredi red in odredi, da se prizadetim dostavi pismeni odgovor.	Prizadeti.
Ljubljana, glavni kolodvor.
Postajno osobje ima po postajnem službenem redu priznana dva mesečna odmora, v resnici pa dobijo samo enega in še tega dostikrat ukine neka višja roka. Zatorej si postajno osobje, in to premikači, kretniki, nadkretniki in blokarji dovoljujemo vprašati gospoda načelnika, zakaj se ne izvrši to, kar je v službeni razpredelnici priznano in kakor je svoj čas gosp. načelnik zagotovil deputaciji, da se bodo odmori redno podeljevali? Osobja je namreč dovolj na razpolago.
Tudi glede izplačevanje se upravičeno pritožuje osobje glavnega kolodvora, ker knjižice dobijo izplačniki samo za toliko časa v roke, da napravijo 10 korakov z njo, ne more si pa nobeden napraviti pregleda prejemkov in odbitkov. Zatorej smo mnenja, da naj se zopet uvedejo izplačilni listki, kot so bili že svojčas.
Telefoni na postaji Ljubljana glavni kolodvor so v skrajno slabem stanju, vedno je ta ali oni defekten, tako da največkrat slišiš iz njega kakšno nerazumljivo mrmranje ali pa ni mogoče priklicati, ker klopke ne padajo. Ako pa greš klicati gospoda brzojavnega mojstra, pa slabo naletiš, kot se je nedavno pripetilo nekemu nadkretniku.
Razno.
Spored izleta v Sarajevo.
1.	Odhod iz Ljubljane 25. maja v petek z brzovlakom ob S. uri zvečer. Iz Maribora z osebnim vlakom ob 17.20 uri. Mariborčani počakajo v Zagrebu in se odpeljemo skupaj «preko Broda v Sarajevo z brzovlakom ob 23.20 uri.
2.	Prihod v Sarajevo ob 14. uri v soboto. V Sarajevu počakajo sarajevski sodrugi na kolodvoru, nato odidemo skupno v Radnički dom, kjer se vrši ob 6. uri občni zbor B. H. saveza.
3.	Vse podružnice, ki imajo zastave, vzamejo zastavo s seboj. Zastavonoši morajo biti v železničarskih uniformah.
4.	V nedeljo 27. maja dopoldne se udeležimo železničarji vseh manifestacij^ korporativno. Poleg sporeda, ki je priobčen v Ujedinjenem železničarju od l.maja, imamo železničarji popoldne ob 14. uri plenarno sejo našega saveza. S tem je oficijelni del programa zaključen.
5.	Posamezni sodrugi obdrže na po-
vratku shode in sicer eden v Sarajevu 29. maja, drugi v Splitu,, tretji v Perušiču itd. Shode izven Sarajeva organizira Zagrebški sekretarijat, za območje Sarajevske direkcije Sarajevski sekretarijat.	I
6.	Na binkoštni pondeljek je ogled Sarajeva in bližnje okolice pod vodstvom sarajevskih sodrugov. Popoldne ob 16.15 uri odhod v Dubrovnik in nato z ladjo v Split, kamor prispemo v torek popoldne.
Iz Splita odhod zvečer z brzovlakom, tako da pridemo v Ljubljano v sredo ob 14.30 oziroma v Zagreb v sredo ob 10. uri dopoldne. Sodrugi, ki se udeležijo tega izleta, naj naroče pri pristojnih direkcijah takoj proste karte, veljavne za brzovlak in sicer: kdor se bo peljal tako kakor je narejen načrt, naj naroči vozovnico iz domovne postaje. Zagreb — Bos. Brod — Sarajevo
—	Dubrovnik in za nazaj pa Split — Ogulin
—	Karlovac — Ljubljana,^Zagrebčani seveda Karlovac — Zagreb, Štajerci pa Karlovac — Zagreb — Maribor. Kdor pa se vrne iz Sarajeva zopet preko Bos. Broda, naj si seveda v tem smislu naroči karto. Kdor se še misli udeležiti, naj se javi takoj.
Nabiralna akcija za mariborske žrtve.
Doslej so obračunali sodrugi:	Zidani
most 510.50 Din, Zalog 80 Din, Logatec 235 Din, Rakek 193 Din, Kranj 30 Din, Ptuj
114 Din, Novo mesto 61 Din, Brežice 132 Din, Sevnica 43 Din, Kurilnica Ljubljana L 690 Din, Signalna sekcija 145 Din, Bistrica-Limbuš 80 Din, Poljčane 95 Din, Vlakospremno osobje Lb I.pola 212 Din, Rogatec 91 Din, Maribor III. (postaja) I.pola. 635 Din, II. pola 35 Din, Maribor II. (kurilnica) I.pola 1636.50 Din, Maribor I. (delavnica) L pola 1302 Din. Skupno 6320 Din. Na podporah izdano 1. V. 1928 4850 Din.
Sodrugi! Preberite članek na drugem mestu, da razvidite, zakaj je uprava hotela žrtve in priskočite, kdor še ni prispeval, takoj s. primernim prispevkom na pomoč! Ne bodimo solidarni samo v besedah, ampak tudi v dejanju!
Odbor fonda za žrtve.
Posmrtnina in podpora*
Od 1. III. 1928 do 1. V. 1928 se je izplačalo:
A. Na posmrtnini:
Zdovc Franc I, prog. del. Logatec	500
Mezgol Leopold, Maribor I.	450
Skale Miha, prog. del. Grobelno	250-
Renner Friderik, Maribor I.	250
Ziringer Franc, Maribor I.	1.000
Podobnik Matevž, kur. Ljubljana II.	200
Podobnik Matevž (zavarov. koledar)	250*
Slabe Tomaž, zavirač, Logatec	250
B. Na podporah:
Pungerčar Franc, kretnik, Ljubljana	300'
Golob Alojz, zavirač	150
Vospernik Jaka, sprev.. Novo mesto	200
nölbl Luka, delavec. Brezno	150
Vajda Jakob, zidar, Ormož	100-
Arndt Robert, prog. del., Trbovlje	250
Fritz Franc, prog. del., Bistrica	150
Zagorc Matej, vpokojenec, Ljubljana	200
Novak Jože, premogar, Ljubljana	250
Vidovič Franjo, zvaničnik, Ljubljana	200
Ogrin Leopold, Ljubljana	100
Kuntara Anton, vpokojenec, Celje	200
Skupaj 4.400
Do L III. 1928 izplačano	86.425
Celotno 90.825
Sekretarijat Sarajevo:
Kozina, besp. potpora	200-
Beširevič S.	100
Corič Blaž	200
91.325
V zadnji številki je bila pomotoma izkazana podpora s. Levcu s 100 Din. Enako-je bila pomota pri Slabe Tomažu, ki je dobil 100 Din in ne 200 Din podpore.
Splošna delavska gospodarska zadruga »Železničarski dom« r. z. z o. z. v Ljubljani.
Tem potom se vabijo vsi člani zadruge na 7. redni občni zbor, ki se vrši dne 10. junija 1928 v zadružni hiši, Marksov trg 2, s sledečim dnevnim redom:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Poročilo nadzorstva.
3.	Čitanje poročila revizorja »Zveze slovenskih zadrug«.
4.	Blagajniško poročilo.
5.	Odobritev računskega zaključka za leto 1927.
6.	Razno.
Ker je občni zbor te delavske ustanove zelo važen, je dolžnost vsakega člana, da se istega udeleži.
Načelstvo.
Tombola železničarskega glasbenega društva »Zarja« se vrši nepreklicno 3. junija 1928 ob 3. uri popoldne. Delavska godba potrebuje nove inštrumente in zato segajte pa srečkah, ki stane ena samo 2.50 Din. Dobitki pa so zelo lepi in dragi.
»Bajtar«, registrovana stavbna in kreditna zadruga (Uslužbencev državnih železnic v Ljubljani vabi na izredni občni zbor, ki se vrši dne 3. junija 1928 ob -pol 9. uri dopoldne v steklenem salonu kolodvorske restavracije na glavnem kolodvoru v Ljubljani s sledečim dnevnim redom: 1, poročilo načelstva in nadzorstva o dosedanjem delovanju; 2. sprememba pravil in 3. slučajnosti. Zadružna knjižica služi kot legitimacija. Načelstvo.
Izšla je 3. štev. delavske revije »Pod Lipo«, ki prinaša zanimivo vsebino. Posebno pesmi delavcev je tokrat veliko priobčenih in sicer rudar Francč Kozar ima: Spev dvajsetega stoletja, Iz ciklusa: Pod zemljo, rudar Tone Sajovic: Rak vezi, Rinva, predilničar: Zublji rdeči,, bivši rudar Čulkovski: Rabski motivi, ter amerikanski pesnik in pisa-teij-delavec Ivan Molek: Inteirviev z Lincolnom ter Albin Čebular: Ledeno srce. Poleg tega je črtica steklarja Salesina: Reminiscence, nadaljevanje Iv. Vuka povesti: Homo homini lupus, Ameriške slike o stavki, Dvajset ur v potniškem jer-basu in druge. »Pod lipo« stane letno 46 Din.
Tiskar Lluđska tiskarna d. d. v Mariboru. Predstavnik Josip Ošlak v Mariboru. — Odgovorni urednik: Adolf Jelen v Mariboru — Lastnik In izdajatelj: Konzorcij »Ujedinjeni Železničar«. Predstavnika: Martin Pušnik v Ljubljani in Franc Smazek v Mariboru.