Leto LXX Stev. 232 a V Ljubljani, v petek, 9. oktobra I942-XX t>°4U1' Prezzo - Cena L 0.80 Narofntni mueioo 18 Lir, za Inozemstvo 20 Lir — nedeljska izdaja celoletno 34 Lir, ca inozemstvo 50 Lir. Ček. rai. Ljubljana 10.650 za naročnino in 10.349 za inserate. Podružnica] Novo mesto. Izključna pooblaščenka za oglaJevanje Italijanskega in tujega izvora: Unione Pubblicita Italiana S. A^ Milano. NEC izhaja vsak dan zjatrm| razen p onedeljka ln dneva po praznika. S Uredniitvo In uprava« Kopitarjeva 6, Ljubljana. = Redazione, Amministrazlonei Kopitarjeva 6, Lubiana. | Teleion 4001 -4005. Abboouneoti: Men t8 Lirei Estero. me-.« 20 Lir«, hdizioae domenlca. anno 34 Lira, Eatero 50 Lire. C. C f J Lubiana 10.650 per flti abbo-oamentli 10 349 pci la tnaercioni. Filiale« Novo mesto. 9 5 Concessionaria esclnslva per la puhlilicitft di provenlfo/a italiana i ed eatera: Unione Pubblicita Italiana S. A- Milano. Bollettino No 865 Limitata attivita in Egitto Un velivolo nemieo distrutto II Quaritere Generale detle Forze Armate romunica: Limitata attivita terrestre e a"rea sul fron-fe deli' Egitto. Durante un iucursione eflettuata su To-bruk un velivolo nemieo colpito dali difesa contraerea precipitava al suolo nel pressi di B a r d i e. Vojno poročilo it. 865 Omejeno delovanje v Egiptu Sovražno letalo sestreljeno Glavni Stan Italijanskih Oboroženih Sil objavlja: Omejeno kopensko in letalsko delovanje na egiptovskem bojišču. Med napadom na Tobruk je v bližini Bardije treščilo nn tla sovražno letalo, ki ga je zadela protiletalska obramba. Odlikovani častniki Afriško bojišče, 8. okt. AS. Hitler je podelil železni križec drugega razreda generalu V i t to -riju Palma in polkovniku Aldu Rossiju. Železni križec prvega razreda je dobil podpolkovnik Mario Revetria. Novi boji v Kavkazu in Stalingradu Severno od Stalin^rada je bilo več sovražnih sil uničenih — živahno letalsko delovanje — Štirje angleški parniki potopljeni, dva poškodovana Hitlerjev glavni stan, 8. oktobra. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja: V Kavkazu so bili sovražni napadi odbiti1 in lastni napadalni klini proti zagrizenemu odporu so biM podaljšani. Tudi v Stalingradu je moral sovražnik v težkem boju izpraznifi nadaljnje ozemlje. Severnozahodno od mesta so bile v dva drla razcepljene obkoljene sovražne -sile uničene. Močne nemške letalske sile in romunska 1'tala so /, dobrim učinkom posegal« v kopenske boje. Druge letalske skupine so zopet podnevi in ponoči bombardirale važne prometn? vozne in preskrbovahie prometne naprave ob vzhodni Volgi ter ob K a s p i š k e m morju. Na odseku zuhodno or pripominja, da je pri tem sodelovanju še velika vrzel, če se pomisli, da Združene države še niso formalno pristopile k angleško-sov jetski zvezi, kajti za Amerikance je ta pristop vprašanje. ki bi ga raje rešili po vojni. Boji na Salomonskih otokih Šanghaj, 8. okt. AS. Japonske čete sc neprestano izkrcujcjo na Salomonskem otočju, izkrcanje izdatno podpirata vojna mornarica in letalstvo. Velike količine čet in preskrbe so prišlo zlasti v severnozahodno pokrajino otoka Guadalcana. V ponedeljek so sc Japonci tudi izkrcali v zalivu Viru, kjer so se močno utrdili Otvoritev novega okrevališča za vojake Ljubljana, 9. oktobra. Tiskovni odsek Zveze Fašijev sporoma: Včeraj, dne H. oktobra ob 9 se je izvršila otvoritev okrevališča na postaji za vojake, ki potujejo skozi Ljubljano. Zvezni tajnik sc j • zahvalil za udeležbo pri slavnosti ki se je izvršila po slovesnem vojaškem obredu, Kksc. Gen. Robottiju, Viceprc-fektu Davidu kot predstavniku Kksc. Vis. Komisarju iu drugim zastopnikom oblasfi. Tovarišice ženskega fašija, ki so skrbno organizirale razdelitev daril, so poklonil- bojevnikom košarice s slaščicami, cigaretnmi. dopisnicami in časopisi ler pridružile temu darilcu tople besede tovariške prisrčnosti. Važnost tega novega dokaza fašistične vzajemnosti je izrednega pomena ne samo ker kaže pobudo v korist bojevnikov marveč predvsem zaradi tega, ker uresničuje s posebnim poudarkom tesno povezanost v tej prednji črti boreči se proti čelništvu in izdajstvu. Bolj kakor kdaj koli potrebujejo vojaki, ki odhajajo ali pa se vračajo s težkih akcij na tem živčnem odseku, trdne ločke tolažbe in gostoljublja, da si vsaj za nekoliko ur odpočijejo trudno lelo in razlresejo izmučenega duha. Ljubljana se pripravlja, kakor že v mnogo drugih prilikah, obdariti vse skozi mesto potujoče vojake z ono tovariško gostoljubnostjo, ki označuje vsako njeno pobudo za materialno in duhovno pomoč bojevnikom. Krstna predstava Gregorinovega »Oče naš« V sredo je bila krstna predstava Gregorinove-ga Očcnaša v naši Drami, kar je bilo spričo takim snovem nenaklonjenega vasa in običaja tvegana zadeva. Toda kdor se je udeležil včerajšnje premijere, jc moral pritrditi, da je v celoti uspela. Uprava gledališča se je zelo potrudila, da ie delo postavila z ljubeznijo in resnosljo ter v dobri zasedbi na oder, občinstvo pa, tudi tisto, ki je morda z nezaupanjem pričakovalo krstne predstave nenavadnega motiva, je odhajalo z občutkom, da je Gregorin podal s svojim ciklom močne odrske ixxlobe iz domačega življenja, vredne, da si jih ogleda tudi oni, ki se je morda že odvadil moliti lepo Gosj>odovo molitev, kajti — tudi notranjim zahtevkom dramatske umetnosli je bilo zadoščeno, l ako moremo z veseljem zabeležili, .la je prišla na reprezentantni oder drama, ki pomeni /mago domačega dela, poleg tega pa je tudi delo katerega gledanja moramo 6amo priporočati s 6tahsča našega svetovnega nazora. Gregorinova dramatika po svoji osnovi ne poteka iz starih misterijev in srednjeveških cerkvenih iger, kjer nastopajo razni personificirani simboli v alegorijah in sanjskih vizijah, temveč je njegova umetnost v bistvu — naturalistična in psihološka, taka kakor je pognala na pr. iz Haunt-mannovega naturalizma, ko se je razcvela z »lia-niče jx>tjo v nebesa« v romantiko z naturalistično . osnovo. V naši slovenski književnosti je ta tip t najdosledneje in najmočneje uveljavil Stanko Majcen s svojo otroško ekspresionistično igro »Dediči nebeškega kraljestva«, ki bi že zdavnaj zasluzila odrsko vprizoritev tudi v našem gledališču, lako osnovo so imele tudi druge Gregorinove drame, njegovi pasijoni, ki so bili ilustracija realiziranih svetopisemskih dogodkov, pa so bili le po glavni osebi in njegovi besedi pridvignjeni v idealistične sfere. Tako njegova odrska podoba jx>polnoma ustreza likovni umetnosti kakšnega Fiiricha, ter uktisu širokih množic, kakor se kaže |>o naših cerkvah v Ireskah idealiziranega realizma. Taksen je tudi njegov -Oče naš«. Prvo uvodno sliko Jezusa tia Gori nam pokaže kot ilustracijo čtiva iz zgodb svetega pisma, ko Jezus uči ljudi moliti in jim obljubi, da bo ostal med njimi do konca sveta. In nato nam pokaže v 7 podobah to Jezusovo bivanje med nami, ko beseda iz svetega pisina postajo meso. V sedem domov nas popelje, v vsakem nam odkrije po eno dramo, kos življenja, ki ga njegov naturalistični naravni tek žene v propast in tragiko, pa ga beseda božja iz pisma, ali pa govorjena po Znancu, preokrene tako, da duh premaga snov, da človek dobi moč vzdržali pritisk stiske, ki udarja na njegovo srce. Tako vsaka njegova podoba sestoji iz dveh prvin: iz jKilnoživ-ljenji-ke naturalistične |xxlobe človeške stiske in bede. ki bi človeka uničila, in iz — vere, ki ga ohranja. Tedaj, ko se nastopajoči človek zave Boga, se razvojna linija namesto nujno navzdol, dvigne iz duha navzgor ter se zaključi v idejnem svetu: misel nadvlada snov, Življenje kloni pred Besedo. Tako sta tu dve sili, ki si nasprotujeta kot nujnost in hotenje, kot primarna težnja in nasilje, toda — tako bi sodil naturalist, ki veruje samo v naravo, pravi realist pa veruje tudi v duha, ki urejuje svet. Ta nasilna preokrenitev dejanja se lahko razume ludi kot hotenje pokazati podobo življenja kakršna bi morala biti, da bi bila v skladu z Besedo iz pisma. Sedem lakih podob je pokazal Gregorin, loda v njegovo dobro moramo šteti, da ginjenost teh podob ni izvirala iz papirnatih iti bledih slik, temveč ravno i/ prepričevalno6ti podobe in njenega realizma. Prizor materinega umiranja ob 11 otrokili, ki je bil morda najbolj ginljiv, je bili močna dramatična jiodoba. kakor se tolikokrat in tolikrat pionavlja po naših hišah in tudi tako konča z — vdanostjo v Boga. Med najbolj jiosrečene prizore moramo šleli drugo podobo »Pridi k nam Tvoje kraljestvo., kjer je s spretno roko nalrpal v majhno jiodeželsko gostilno z elektriko nabilo socialno stanje današnje dobe, ki stoji pred izbruhom vseh strasti! Pepelnična scena z zavrženo materjo je prav tako močno odjeknila v 6rcih gledalcev kakor topla in živahna velikonočna podoba ob odločitvi bogoslovca. Nekalere |xxlobe so bile seveda slabše od drugih, najbledejša se mi je zdela zadnja ob slepem igralcu, dasi je zaključek sam efekten. K elektu je pripomogla tudi ginjenost zgodb samih po sebi: saj človek tako sočustvuje s človekom v stiski in bedi, še bolj pa, ko vidi Znanca, ki tolaži obupajoče in opravlja dela največje krščanske ljubezni. Tako le j>odobe, katerih vsebine ne bomo navajali, vodijo bolj zgovorno kot vsak govornik, k življenju, kakor ga uči Beseda, učlovtčena v Znancu, na katerega tolikokrat pozabljamo pa stoji 6redi med nami 6 svojim evan-geljem in molitvijo. Vprizoritev sama je samo vnovič jx>kazala, kako zelo odrski človek je Gregorin tudi kot pisatelj in seveda še bolj kot režiser. Že igro je postavil v cerkveno leio, polno slikovitih efektov, kur je še bolj jx>večala odrski eSekt, ki je prišel do polne veljave z vsemi odrskimi pripomočki, kakor so grmenje, zvonenje, procesije, obhajilo, godba petje itd. Vse je usmerjeno v odrski efekt, iek e in vsa potrebna poja-nla. — Sredi oktobra i ide. Salvaneschi: Faganlni - Chopin Založba „N a š a knjiga" Ljudska knjigama v ljubila:?] Pred Škofijo 5 ali Mik ošičeva 5 Prijava terjatev napram dolžnikom v Nezav. Drž. Hrvatski Opozarjamo vsa prizadeta podjetja, da je treba do 10. oktobra t. I. prijaviti neposredno Narodnemu Zavodu za Mednarodno Izmenjavo — Istituto Nazionale per i Cambi con 1'Estero, Roma, Via dellTJmilta No 43, vse terjatve, ki jih fizične in juridične osebe, ki bivajo ali imajo svoj sedež v Itali ji ali na 'bivšem jugoslovanskem ozemlju, priključenem Italiji, najinim fizičnim in juricličnim osebam, ki bivajo ali imajo svoj sedež v Nezavisni državi Hrvatski, in ki se nanašajo na obveznosti, nastale l>rcd 10. aprilom 1941. Prijava sc mora sestaviti v shematični obliki, v kateri je označiti poleg imena italijanskega upravičenca tudi ime hrvatskega dolžnika, znesek terjatve, datum, v katerem jc terjatev nastala, narava obveznosti, in če je bil znesek med tem časom plačan, pri kakem denarnem zavodu na Hrvatskem v svrho dobro-pisa na račun, glaseč se na ime italij. upnika. Ni prijaviti onih terjatev, katerih zneski so bili svoječasno vplačani s strani nasprotnih hrvatskih strank v bivši italijansko-jugoslovun-ski kliring. Združenje industrijcev in obrtnikov opozarja svoje člane, da ne zamudijo roka prijave in da tudi siccr v lastnem interesu izvršijo to prijavo. Komunizem je mednarodno zločin-stvo. Naša človečanska in narodna dolžnost je, da ga zatiramo z vsemi silami in vsemi sredstvi. Stari papir — važna surovina Poleg velikih tvoruic v Nemčiji, ki izdelujejo jiapir iz celulozo, se nahaja tudi večje število tvornic, ki izdelujejo papir iz starega papirja in drugih odpadkov. Te tvornice dobavljajo najcenejše in najbolj navadne vrste papirja. Takih tvornic je okoli 120 in nadaljujejo jirav za prav tradicijo, ki je nastala z začetkom papirne industrije. Te tvornice jemljejo eno tretjino starega papirja, katerega količino v Nemčiji cenijo na 750.000 ton. nadaljna tretjina gre v ostale tvornice papirja kot primes, dočim zadnjo tretjino porabi ostala papirna industrija za predelavo v celulozo. Lansko leto so te tvornice izdelale okoli 300.000 ton raznih vrst papirja. Največ tega papirja porabi industrijska lepenka. Zavoji iz lepenke so postali izredno važni za embalažo in prevoze. Poleg tega služi lepenka kot gradbeno in izolirno sredstvo. Velik del papirne proizvodnje slabše vrste gre za izdelovanje vrečic in cevk. Zlasti so se dobro obnesle impregnirane cevke. Vsekakor se je pokazalo, kako veliki zakladi leže v starem papirju in kako je treba zajeli vse količine te tuko važne surovine. Ustanovitev novih medkorporativnih tehničnih odborov. Zadnje, čase so bili ustanovljeni naslednji medkorporaVjijski tehnični odbori: liomorski prevozi, težke ifeželezne kovine, metalurgija lahkih kovin in papir za tisk. Obrfniškn knjižica za nekatere panoge obrti v Italiji. Izšel je zakonski dekret, s katerim se uvaja za nekatere panoge obrtniške delavnosti obveznost, imeti jMisebno fvrtno knjižico. To knjižico izda župan po zaslišal! ii^ posebne komisije, ki bo ustanovljena v vsakfob-fini. Zaenkrat se nanaša ta obveznost na krojače iu krojačicc ženskih oblek, modistke. krzna rje, popravljalce in izdelovalce čevljev na roko, dekoraterje in slikarje, mehanike, elek- trike, med njimi tudi za avtomobile, brivce in frizerje ter prevoznike z živalsko vprego. Italijanski kapital v bolgarskem rudarstvu. Znana družba Ammi (Italijanska rudarskokovin-ska družba) se je pogodila z bolgarskim trgovinskim ministrstvom o izkoriščanju državnih rudnikov manganove rude pri Drami. , Borski rudnik bakra je prenesel svoj sedež iz Pariza na nemško področje in sirer v Strass-liurg. Kot znano, je leta 194t> prevzel večino delnic lega največjega rudarskega in topilniškega podjetja poseben nemški konzorcij r>od vodstvom tvrdk Preussag in Mansfeld. Uprava podjetja je še vedno v Belgradu. Podjetje je izpremeniio naziv v »Bor, rudniki bakra in topilnice, d. d.« Ustanovitev blagajne z« razliko cen na Švedskem. Da bi se prejirečilo zviševanje cen na Švedskem, so. kot jioroča milanski »11 Sole«, na Švedskem ustanovili jxisebne izravnalne sklade za celo vrsto cen najvažnejšik proizvodov. Prebivalstvo Švice. Švica je imela po zadnjih uradnih potlutkili ljudskega štetja z dne 1. decembra 1941 4,2b5.703 prebivalce. Fuzija čeških hranilnic. Te dni je prišlo do fuzije dveh največjih čeških hranilnic in sicer Praške mestne hranilnice in Češke hranilnice, ki je bila prav za prav deželna hranilnica. Slednja je bila ustanovljena leta 1825. Fuzija bo izvršena s I. januarjem 1943. Nadalje se z novim zavodom fuzionirajo tudi nekatere podeželske kmetske hranilnice. Bilančna vsota Praške mestne hranilnice je znašala dne 31. julija letos 4.851 milijonov kron, Češke hranilnice 1.290 in |x>deželskih hranilnic, ki se fuzionirajo, 429 milij. kron. tako da bo novi zavod razj>o-lagal z bilančno vsoto najmanj 6.570 milijonov kron, od česar so vloge znašale 5.973 milij. kron. Novi zavod bo eden največjih hranilnic v Nemčiji, saj sta večji le hranilnici v Berlinu in Hamburgu. Tvornica Vistre na Slovaškem je začela obratovati dne 1. oktobra letos. Investicije v to izredno moderno tvornico znašajo 140 milijonov slovaških kron. Tvornica bo dobavljala vsej slovaški industriji stiinično volno. Vodstvo tvornice jc v rokah tvrdke Dinamit Nobel v Bratislavi. Kmetijska zbornica na Sloveškem je bila ustanovljena in je začela poslovati dne 1. oktobra za vso Slovaško. Kmetijski stroji v Nemčiji. Pooblaščenec za proizvodnjo strojev je odredil, da sinejo tvornice prodajati uo\e kmetijske stroje samo v zameno za stare kmetijske stroje. Premoženje izseljenih slovaških židoV, katerih je bilo okoli 70.000, cenijo na 1.2 milijarde kron. Predvsem so imeli Žid j e okoli 8000 zemljiških posestev. Da bi se preprečilo kopičenje tožba proti židovski jxisesti, je vlada izdala moratorij, v teku katerega namerava urediti vsa vjseča kreditna vprašanja te narave. Premog na Danskem. Danska je kot znano zelo revna nu premogu. Vendar v zadnjem času zelo iščejo jiTemog in so imeli doslej uspehe, ker so ga našli na treli krajih. Zadnjič so ga našli meseca septembra na Jutlandiji, kjer cenijo zaloge na 750.000 ton. Ameriški državni dolg je dosegel j>o wa-shingtonskih vesteh že vsoto 90 milijard dolarjev in se vsak mesec jjoveča že za 4 milijarde dolarjev. Od začetka finančnega leta, t. j. od I. julija dalje, je bilo najetih posojil za 13 milijard, izdatkov pa je bilo 15 milijard, od tega naravnost za vojno 14 milijard. Južnoameriške države ne morejo plačevati kuponov. V severnoameriških zedinjenih državah se nahaja okoli 852 milij. dolarjev južnoameriških posojil, ki jih drže v posesti severnoameriški zasebniki. Od teh posojil jih je b2 % l't{ez kuponov, tako da zna^-a skupno obresto-vanje teh severno ameriških naložb komaj i i — /O* Joiel Lobel Povest o insulinu Neodločno sta se zdravnika vdala gneči na koncu sta se ustavila pri nekem velikanu, ki je brusil ogromen nož. »Ali imate morebiti trebušne slinavke?« ga je boječe vprašal profesor. ^Kakšno reč?« se je zadri velikan z nenavadno globokim basom, a nikakor ne neprijazno. »Trebušne slinavke, ponekod jim pravijo tudi ,bela jetra',« je zajecljal učenjak; šele zdaj se je zavedel, da ljudskega izraza za pankreas sploh ne pozna. »Jetra bi rad? Potlej morate pa že blagovoliti in mi povedati, dragi gosjiod, kakšne želite. Svinjska? Telečja? Goveja?« »Ne, ne mislim jeter, teniveč...« Profesor je skušaj pojasniti, kaj je treMŠna slinavka in kje tiči v telesu. Toda tu bržčas ni bil kraj za dolgovezne razlage. Še preden je utegnil končati, so valovi su-vajočih, ogledujočih, precenjujočih in poganjajo-čih se ljudi njega in Američana že davno odnesli in odrinili. Tako sta svojega velikana videla samo še od daleč; vrtinec ju je bil zajel in ju ni več izpustil. Na lepem sta se zagledala — kako so ju le prerinili skozi toliko pregrad? — na pop>olnoma drugem koncu. Očitno v svinjski klavnici. V ozračju je vršelo oglušujoče cviljenje, kruljenje, javkanje in vekanje Ko sta potlej nenadoma prišla v eno izmed neštetih pokritih lop, so se profesorju na nesrečo še naočniki orosili od tople pare, ki je puhnila vanju. Oslepljen od sopare, oglušen od hrušča in trušča se je ojiotekal učenjak sem in tja. ne da bi mogel razumeti, kaj se okrog njega dogaja. V stajah so bile stlačene še žive živali — tik zraven njih so klali druge — trenutek nato so jih pa že pometali v žehteče kotle kropa. Toda precej so jih tudi že potegnili iz njih. Polnagi mesarski pomočniki so planili nadnje, položili poparjene mrtvece na mize, jim ogulili ščetine, razkosali mrtve gmote, rezali meso, žugali in sekali kosti in vse skup obrizgavali iz cevi debelih za laket, potlej jih pa kos za kosom, oštevljene in ožigosane obešali na kavlje. Ko se je profesor nekoliko zavedel, se je zagledal zraven nekega mlečnoličnega in rdefela-sega zavaljenega fanta, ki je marljivo strugal poparjenega prašička. Fante je učenjaku pol veselo j>ol radovedno vse skup pa dobrohotno namežik-nil. Profesor se je opogumil. Z vso razpoložljivo zgovornostjo je skušal rdečelascu dojiovedati, po kaj je prišel. Toda v faniovih brezbarvnih očeh se ni utrnila niti trohica razumevanja. Nekdo drugi je pristopil. »Aha,« je zamomljal. ,Sietsche'1 bi gospod rad. Prolesor je vneto prikimal. Ta beseda se mu je zdela prava. Bogu bodi zahvaljeno, da jo je na koncu našel, da vsaj ve, kako tu temu pravijo, po čemer izprašuje. Seveda, vprašanje je le, kako dolgo si bo le mogel to presneto besedo zapomniti? Tako ko Nietzsche zveni, si je dejal, samo da se z ,S' pričenja. »Kaj boste pa j>očeli s Io rečjo?« je poizvedoval možak, ki je bil izustil odrešilno besedo. »To vendar ni pečenka za dva tako lina gospoda.« Profesor je nekaj zamrmral o znanstvenih namenih. »Mhm!< se je zvito zasmejal oni. >Bo bržčas za luženje! In zdaj iščete.norca, ki bo vso to šaro razrezal in raztrgal, da najde sebno odlikovala napadalca Gren in Laponec Nordhai. Zabila sia vsak po en gol. Kakor smo že poročali, je bil izid 2:1 v dobro Švedov. novice Opozorilo pošiljateljem pisem in dopisnic Glede na Ducejev odlok, ki je bil objavljen v vladnem Službenem listu 6. oktobra t. 1. in ki je torej stopil v veljavo, se opozarja občinstvo na točno določene obveznosti, da se navede na zunanji strani vsake korespondence, namenjene kamor koli, odpošlljeteljevo ime ter bivališče. Zaradi tega ne bodo odposlane one korespondence, ki ne bodo oddane na pošto v skladu z navedenimi določbami. Koledar Petek, 9. oktobra: Dionizij, škof in mučenec; Ludovik Bertrand, spoznavalec; Abraham; Pub-lia, opatica in mučenica. Sobota, 10. oktobra: Franc Borgia, spoznavalec; Janez Leonard, spoznavalec in ustanovitelj reda; Evlampija, devica in mučenica; Daniel, mučenec. Lunina sprememha: Mlaj; 10. oktobra ob 5.06. Herschel napoveduje megleno vreme. Novi grobovi Najstarejši naročnik »Slovenca« umrl f Mihael Omahen V Višnji gori je v 88. letu svojega življenja mirno v Gospodu zaspal gospod Mihael Omahen, posestnik, bivši trgovec itd. Rodil se je v skromni kmečki hiši v Malem Gabru na Dolenjskem. Ljudsko šolo je obiskoval v Ljubljani, kjer je še videl meksikajnarje. Za doto je dobil od doma lonec inedu in pa delavnost, ki jo dajejo na pot v življenje svojim sinovom le naši skromni kmečki domovi, še mlad fant je upravljal pošto ob cesti pri Sv. Roku pri št. Vidu na Dolenjskem. Od tam je prišel v Višnjo goro, kjer je kmalu odprl trgovino in gostilno. Trgovina je lepo napredovala in bila poznana po vestnosti poslovanja daleč izven Dolenjske. Občina Dedni dol je pridnega mladega moža kmalu izvolila za svojega župana, kar je ostal 40 let, tudi v težkih časih prve svetovne vojne. Izvoljen je bil tudi za častnega občana. Bil je predsednik krajnega šolskega odbora in v tem času je bila zgrajena tudi lepa višenjska šola. Deloval je tudi v okrajnem cestnem odboru in veliko storil za dobre ceste v višenjski okolici. Bil je prebivalcem bližnje in daljnje okolice svetovalec v njihovih potrebah in težavah. Treznost, zmernost in neumorna marljivost so mu naklonile, da je doživel tako visoko starost in še do zadnjega vodil svoje lepo posestvo. Rajni gospod Omahen se je že v svoji mladosti naročil na »JslOvenra« in mu je ostal zvest naročnik do svoje smrti. Izmed vseh sedanjih naročnikov »Slovenca«, ga je on prejemal najdelj časa in v tem dosegel rekord. »Slovenecf ga bo ohranil v častnem spominu. Njegovi hčeri gospej Mariji, vdovi po rajnem profesorju Evgenu Jarcu, in vnukom izrekamo ob l>ridki izgubi najgloblje sožalje! Rajnemu gospodu Omahnu pa naj Bog podeli večni mir in pokoj! Pogreb bo v soboto, 10. oktobra ob 9 dopoldne na farno pokopališče v Višnji gori. + Poslovil se je za vedno in odšel med nebeške krilatce Majce Marjancek. Pogreb bo z Zal, kapela sv. Petra, v petek, 9. oktobra ob po! 5 popoldne. Naj se veseli pri Bogu! Žalujočim naše iskreno sožalje! • — Vreme se počasi spreminja. Lanski oktober je bil v prvih desetih dneh splošno tudi lep in sončen, toda precej hladnejši kot letošnji. Dne 5. oktobra lani je bila najvišja dnevna temperatura v celem mesecu, ko je bilo +22.8° C, a letos smo imeli že večkrat nad +24® C. Lani sta bila v 8 dneh 2 deževna dneva, ko je padlo 15.4 mm dežja. Letos so bili doslej vsi dnevi lepi in topli. Lani smo dobili prvi sneg že 23. oktobra in ga je ponekod padlo za 1 meter. Ze 28. oktobra je jutranja temperatura padla pod ničlo za 3 stopinje. Letos se jutranja temperatura še vedno drži nad +10" Č. V sredo je bil zaznamovan dnevni temperaturni maksimum +22.4" C, lani je bilo 7. oktobra naj +16.1« C. V četrtek je bil jutranji minimum +10.4" C, lani 8. oktobra +5* C. Od srede na četrtek je pravilno 766.8 mm. Četrtkovo jutro je bilo na Barju brez megle. Začelo se je malce oblačiti. Ob zgodnjih jutranjih urah so blestele zvezde. Bilo je drugače brez vetra in prav južno toplo. Vreme se začenja polagoma spreminjati. — Učite se strojepisja! Novi eno-, dvo- in trimesečni tečaji prično v četrtek 8. oktobra. Hitra in uspešna desetprstna metoda. — Največja moderna 6trojepisnica, 60 raznovrstnih pisalnih, računskih, razmnoževalnih strojev. — Specijalna strojepisna šola! Posebni tečaji tudi za stenografijo, knjigovodstvo in moderne jezike. Informacije, brezplačni novi prospekti s slikami na razjx>lago: Trgovsko učilišfe »Christofov učni zavod« Domobranska 15. — Obiranje sadja je še v teku. Čeprav smo že sredi oktobra, je obiranje sadja še vedno v teku. Na vrsti je sedaj pozno sadje, lako jabolka, kakor tudi nekatere vrete hrušk, zlasti takih, ki jih zaradi njihovih velikosti in sočnosti posebno ljubijo ljubljanski sadjarji. Sedaj obrano sadje ima to lepo lastnost, da prav dobro prezimi, mora pa biti seveda skrbno spravljeno. Nekatere vrste poznega sadja sedaj takoj sploh niso užitne, temveč morajo v shrambi šele dobro mediti. — Ognji pn ljubljanskem polju. Z.a mesec oktober zelo značilen pojav v naših krajih so mali ognji po poljih in njivah. Ljudje namreč sežigajo suho fižolovko, prestalo kromplrjevko, razen plevel ter sploh bilje, ki ni uporabno ne za krmo, ne za steljo živalim. Fižolovka sploh zelo nerada gnije in zato ne sodi na kompost. Ako pa jo sežgemo na poljih, ostane pepel kar tam in pride zemlji v prid. To naši kmetje, pa tudi mali mestni pridelovalci dobro vedo in odtod so sedaj ognji na poijih. — Usoda francoskega legi.jonarja. France K., 38-letni sohoslikar. po rodu Ljubljančan, ima kaj burno preteklost za seboj. Že leta 1920 je krenil ta stran pota in prišel v spor e kazenskimi pa- ragrafi. Bil je večkrat obsojen. V Ljubljani se ni mogel ustaliti in povzpeti do boljše eksistence. Leta 1931 je zapustil rodno mesto, domače kraje in krenil v Francijo, kjer se je vpisal v tujsko legijo, o kateri je zbrana ogromna literatura in kjer so mnogi doživljali grozote, strahote in tudi razne avanture. Videl je vročo Afriko, Alžir, Tu-nis in druge afriške kraje, nato je bil poslan z legijo v francosko Indokino, od tam pa ob izbruhu nemško-franroske vojne nazaj v Evropo na fronto, kjer je bil ob polomu francoske armade ujet in je prišel v nemško ujetništvo. Tam je preživel poldrugo leto. Posrečilo se mu je, da je bil iz ujetniškega tabora poslan domov v Ljubljano. Tu je našel čudne domače razmere. Vselil se je kar na dom svojih staršev, ki so bili odsotni. Prišel je v spor z neko žensko, ki je tam iinela svoje stvari. Tej je zmanjkalo nekaj perila in 90 lir gotovine. Ženska Ljudmila Hribovško-va je obdolžila Franceta tatvine. Zapor, sodna preiskava, razprava pred kazenskim senatom. Državni tožilec je Franceta K. obtožil zločina tatvine perila v vrednosti 200 lir in gotovine 90 lir. France je pred sodiščem zanikal vsako tatvino, toda zaradi tatvine že večkrat obsojenemu sodniki težko verjamejo. Bil je obsojen na 4 mesece strogega zapora. Sodbe France ni sprejel. — Razprava zaradi piva. Lani od konca aprila naprej je bilo pivo v Ljubljani in pokrajini nekako racionirano. Gostilničarji so prejemali od pivovarne le gotovo množino sodčkov in zabojev piva. Pa je začel neki Vinko M. manipulirati tako, da je lahko neki ljubljanski gostil-ničarki preskrbel nekaj več sodčkov in zabojev piva. Hodil je v pivovarno in tam jemal na račun želimeljskega gostilničarja Podiogarja pivo. Prvi poskus je napravil 19. aprila, ko je za omenjenega gostilničarja prevzel v pivovarni 8 sodčkov in 2 zaboja steklenic piva. V enem meseru je na ta način prevzel 43 sodčkov in 12 zabojev |>iva. Na potrdilih je vselej podpisal gostilničarja samega. Sodčke in zaboje je nato odpeljal k go-stilnicarki Angeli na Sv. cesti Mali kazenski senat je v sredo razpravljal o vseh Vinkovih manipulacijah s pivom. SooMozen je bil tudi njegov tirat Viktor in gostilničarka Angela, ki naj bi bila po obtožnici sama izdelala načrt za te manipulacije. Vinko M. je bil zaradi prestopka prevare in napravljan.ja lažnih listin obsojen na 20 dni zapora in 75 lir denarne kazni. Njegov tirat Viktor in gostilničarka Angela sta bila oproščena zaradi pomanjkanja dokazov "V smislu Š-a 280 k. p. oCjuMjoM. 1 Maša zadušnica za pok. g. Marijo Adler bo v soboto, dne 10. t. m. ob 8 v cerkvi Marijinega Oznanjenja. 1 Na uršulinski gimnaziji je začetna služba božja v soboto, dne 10. oktobra, ob 9 dopoldne; v ponedeljek, 12. oktobra se prične redni pouk. Podpisi 1 Višji trgovski tečaj za ekonomsko-komerci-jelno izobrazbo pri trgovskem učilišf-u »Christofov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska 15. Vpisovanje 6e vrši dnevno dopoldne in popoldne. Predavanja prično 12. oktobra. Sprejemajo se redni slu-šatelji-ice, ki 60 dovršili kak enoletni trgovski tečaj ali višji razred srednje, strokovne šole oziroma položili tečajni izpit. Prospekt na razpolago pri ravnateljstvu. 1 Starši. S f>oukom otrok srednjih, strokovnih in ljudskih šol že začenjamo. Vpišite jih že sedaj, ker bomo z njimi ponovili vso tvarino, pred-110 gredo v šolo, fiozneje pa bomo ž njimi delali vsak dan sproti po dve uri (razlaga, poprava nalog, priprava, izpraševanje itd.). Informacije in prijavljanja dnevno od 8 do 12 in od 14 do 16, Korepetitorij, Mestni trg 17-1 nadstr. I Večerni trgovski tečaj — v središču mesta na Kongresnem trgu št. 2 pri Trgovskem učnem zavodu nudi splošno pisarniško izobrazbo in pouk iz strokovnih predmetov V6em onim, ki so čez dan zaposleni in se pouku posvetijo lahko šele v večernih urah. — Šolnina zmerna. — Tečaj je dostopen vsakomur. Izrabite priliko, da si 6 strokovnim znanjem zasigurate bodočnost. Informacije in vpisovanje dnevno, tudi zvečer. Novi, brezplačni prospekti na razpolago. i Ravnateljstvi III. in IV. moške r~alne gimnazije v Ljubljani objavljata: Začetna služba božja za oba zavoda bo v ponedeljek, dne 2. oktobra t. 1. ob 8 v cerkvi sv. Cirila in Metoda za Bežigradom. Redni pouk za učence 111. moške realne gimnazije se začne v torek, 13. oktobra ob 8, za učence IV. moške realne gimnazije istega dne pojioldne ob 15.50. 1 Kleparski in inštalaterski pomočniki so vabljeni, da se udeleže strokovno-organizacijske-ga sestanka, ki se bo vršil v nedeljo, dne 11. oktobra 1942 ob 9 dopoldne v Pokrajinski delavski zvezi, I. nadstr., soba št. 5 — Predsedstvo Skupine kleparjev PDZ. I Licitacija v mestni zastavljalnici na Poljanski cesti 15 bo v ponedeljek 12. t. m. ob 15, ko l>odo prišli na dražbo predmeti, zastavljeni letošnjega februarja in marca meseca. Predmeti bodo razstavljeni isti dan od 10—11 v uradnih prostorih zastavljalnice ! Dn 2000 kg domačih hrušk. Zupan v Velikih Laščah je v sredo pripeljal v Ljubljano do 2000 kg lepih domačih hrušk, ki bi bile lahko v ponos vsakemu umnemu sadjarju na kaki razstavi. Tam na Figovčevem dvorišču so bili razloženi zaboji velikolaških hrušk raznih plemenitih vrst. Izredno lepe so bile. V nekaterih zabojih so bile trde, še nevležane hruške, v drugih pa mehke. Nekaj zabojev so pokupili trgovci s sadjem kakor tudi drugi ljudje. Prav mehke, debele in sladke hruške pa so na dvorišču prodajali na drobno. Ljudje so jih hiteli kupovat. Kmalu so bile vse prodane, ostali so samo še izbirki, močno nagnite hruške. Zatrjujejo, da je bila sadna letina okoli Velikih Lašč izredno dobi 'a in bogata. Hrušk je tam na izbiro in na kupe. 1 Lipe zopet zelenijo. Začudeni Ljubljančani sedaj opažajo ponekod v Ljubljani, da lipe zopet zelenijo, čeprav smo sedaj že sredi oktobra. Zelenijo pa najbolj one lipe, ki so poleti prve ove-nele in ki so prve izgubile iistje. Tako vidimo nekaj zelenečih lip na Sv. Petra nasipu, na Res-Ijevi cesti in drugod. Tudi druga drevesa so po malem zo|>et začela brsteti, recimo nekatere akacije na trgu in drugje. Ta pojav si naravoslovci tolmačijo tako, da je poletna suša učinkovala na nekatera bolj občutljiva drevesa, da so usahnila, sedaj, ko so po jesenskem dežju tla zopet namočena, pa so drevesa zopet prišla k moči. Dolgo tako in tako ne bodo zelenela, ker je november pred vratmi. 1 Tudi paradižniki še zorijo. Ugodno jesensko vreme v oktobru je omogočilo, da po nekaterih vrtovih in njivah paradižniki še vedno Povejte Vašim znancem 1 — Janeza Jalena: BOBRI I. DEL bodo izšli jutri v soboto! Najlepše branje Vam nudijo knjige ,.Slovenčeve knjižnice" Vsaka knjiga le 6 Lir Privoščite tudi njim veseljal zore. Glavni pridelek jo bil seveda obran od avgusta do konca septembra, toda ostale so še mnoge drobne jagode, ki dobivajo sedaj rdečo barvo. Ti plodovi seveda niso tako veliki kakor prejšnji, so pa prav tako tečni iu sočni ter za domačo uporabo žar porabni. 1 V nedeljo ob 11 bodo ponovili |>o daljšem premoru Forzanovo komedijo »Poročno darilo:. Veljale bodo znižane cene od 10 lir navzdol. 1 Opera bo začela letošnjo redno abonentsko sezono v soboto 10 t. m. z nanovo naitudirann Verdijevo »Traviato« V 0|>eri bo nastojiila kot Violetta Vidalijeva, v partiji Alfreda l>o debuti-ral mladi tenorist Drago Čuden, Gennonta bo pel Janko, zdravnika — T. Petrovčič k. g., nadalje IkkIo peli: Floro — Poličeva, Anino — Polajnar-jeva, Gastona — B Sancin, Douphola — Anžlo-var, Obignvja — Dolničar. Opero Ih> letos dirigiral D. Zebre, nanovo jo je zrežiral C. Debevee, katerega je tudi scena, zborovodja R. Simoniti, koreograf inž. P. (iolovin. 1 Nabiralcem kostanja! Kakor na divjem kostanju tako tudi pri klatenju žlahtnega kostanja delajo nabiralci največjo škodo na drevju. Plezajo na drevesa, lomijo veje in klestijo po njih z veo silo, da je drevje vse v ranah. Ce bi ne bilo druge škode, bomo divjanje čutili prihodnjo jesen, ko zaradi sedanjih ran in poškodb kostanj ne bo mogel obroditi. Klatenje kostanja in plezanje na kostanjeva drevesa je najstrožje prepovedano ter bo kaznovano kot poškodovanje javne imovine. Kakor so škodljivci neusmiljeni z drevjem, tako bo prisiljeno mestno poglavarstvo ravnati z njimi pri odmeri kazni v okviru zakona. Posebno jih pa opominjamo, da razen gozdnih in poljskih Čuvajev tudi mestna in državna policija budno pazi da ne bo škode. Kogar bodo čuvaji ali stražniki zalotili pri klatenju ali na drevesu, bo izročen Kr. kvesturi. Naznanila GLEDALIŠČE. Drama: Petek. 5. oklubra zaprto. — Sobota, 10. oktobra ob 17.311: »Večno mlada Šaloma. Izven. Cene od iS lir uavzdol. — Nedelja, 11. oktobra ob 14: »Poročno darilo-. Izven. Cene od 10 lir navzdol. Ob 17: »Oče naš . . .« Izven. Opera: Sobota. 10. oktobra oh 17: »Traviata«. Red premiorski. Otvoritvena predstava operne sezone. — Nedelja. 11. oktobra ob 16: »Scviljski brivec«. Izven. Cene od 2t lir navzdol. — Ponedetjek, 12. okt. zaprto. ROKODELSKI ODER. V nedeljo tt. t .m. ho Rokodelski oder uprizoril pretresljivo slovensko dramo .1. Zigona »Kadar se utrga oblake. Prva predstava je bila deležna toole polivale. Vsem. ki bi si radi ogledali igro in jim je za plemenito razvedrilo, no bo-lo zamudili te prilike. Začetek ho ob 5, tako da bo pnset drame vsem mogvč. Opozarjamo na prodprodajo vstopnic, ki ho v nedeljo od 10—12 In dvo uri pred pričet-koin v društveni pisarni, Petrarkova 12-1. nadstropje. RADIO. Petek. J. oktobra: 7.30 Lahka glasba — S Napoved časa — Poročila v italijanščini — 12.20 Operetna glasba — 12.30 Poročila v slovenščini — 12 45 Pisana glasba — 13 Napoved časa — Poročila v italijanščini — 13.111 Pet minut gospoda X — 13.15 Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sit v slovenščini — 13.20 Orkester pesmi vodi dirigent Angelini — 14 Poročila v italijanščini — 14.15 Operna glnsba na ploščah — 14.45 Poročila v slovenščini — 17.15 Na harmoniko igra Avgust Stanko — 17.35 Koncert pianistke Adriane Mart — 10 »Govorimo italijansko« — prof. dr. Stanko Leben — 19.30 Poročila v slovenščini — 19.45 Simfonična glnsba — 20 Napoved časa — Poročila v' italijanščini '— 2020 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini — 20.30 Vojaške pesmi — 20.45 Znani duetl — 21.15 Operetno glasbo vodi dirigent Gallinn — 22 A. Nlcotera: Pogovor s Slovenci — predavanje — 22.10 Moderne, pesmi — vodi dirigent Zcmc — 22.45 Poročila v italijanščini. LEKARNE. Nočno službo imajo lekarne: Kmet. Bleivveisova e. 43: mr. Trnkoczy (led., Mestni trg 4 in mr. Ustar. ftelenburgova ulica 7. POIZVEDOVANJA. Najdenih je bilo 5 ključev. In sicer dva od sobnih vrat. eden tnanišl od pisalne mize ali omare, eden Zoiss Ikon št. N. S. 7934. ter eden medeninast od dvigala. Dobijo so v upravi »Slovenca- v Kopitarjevi ulici. Izgubila sem sive usnjene rokavice. Poštenega najditelja prosim, nnj jih odda v upravi S'ovenca». Iz Gorizije Začetek šolskega leta v semeniščih. V centralnem bogoslovnem semenišču se je pričelo šolsko leto za vse štiri letnike bogoslovja in za tretji razred liceja 5. oktobra, cojenci I. in II. razreda se morajo zelasiti do 19. oktobra v velikem semenišču v Udine, malosemeniščniki začnejo šolsko leto 20. oktobra v nadškofijskem semenišču c Castellario. S Spodnjega štajerskega Železniška nesreča. V Poljvanah je v noči od ponedeljka na torek ob II šel proti svojemu donm 29 letni delavec Mihael Ogrizek. Hotel je prekoračiti železniško progo, v tem hipu je pa privozil vlak, ki je butni! vanj in ga vrpel na tla. Našli so ga nezavestnega šele v jutranjih urah in ga takoj prepeljali v bolnišnico. Ogrizek ima veliko rano na giavi, zlomljeno levo roko nad komolcem, zapestje s tremi prsti pa mu je gladko odrezano. Poročili so se v Slovenski Bistrici: Karel Avguštin iz Gradca z Marijo Jančič iz Visol; Roman Bezjak, trgovec, s Karolino Klein, in Edvard Šprogar, zobni tehnik, z Elfrido Filipič, vsi iz Slovenske Bistrice. Nesreče. 13-letna hčerka viničarja Antonija Repnik iz Pesnice pri Mariboru je padla iz. gu-galnice, katero si jc sama naredila, na ko! za vinsko trto in se hudo ranila na spodnjem delu života. 54-letni občinski delavec Anton Mlinarič iz Maribora je pade! r>o stopnicah in si zlomil roko ter si tudi hudo ranil oko. Oba ponesrečenca so prepeljali v mariborsko bolnišnico. Iz Hrvaške Moderno sušilnico za koruzo bodo v kratkem dogradili v Varaždinu. Sušilnica bo lahko sušila koruzo iz okrajev Varaždin, Novi Marof, Ivanec in Ludbreg. Bo kar najbolj sodobno urejena in i)o lahko v 24 urah nasušila dva vagona koruze. Elekrifikacija v hrvatskem Zagorju napreduje. Pred nedavnim je bila elektrificirana vas Sveti Ilija pri Varaždinu; v zlatarskem okraju pa bodo elektrificirani v kratkem kraji Bresto-vec in Lovrečan. Kmetje skoraj vsi napeljujejo elektriko v svoje domove. S postavitvijo mosta Velika Mlinska pri Kostanjevici so v NDH vpostavili redni železniški promet med Zagrebom in Banjo Luko. Hrvaška stenografija bo modernizirana. Konec septembra se je zaključil natečaj, ki ga je razpisal minister za obrt, veleobrt in trgovino, dr. Dragutin Tolh za i/popolnitev hrvatske stenografije. Ker je bila hrvatska stenografija ustvarjena že pred so leti, jiotrebam sedanjega časa ne odgovarja več zadostno. Težave so se pokazale zlasti, kadar je bilo treba slediti hitrim govornikom. Zato je bil razpisan natečaj za predloge o modernizaciji stenografije, ki naj lik ruti u|K>števajo duh hrvatskega jezika. Iz Srbije Centrala za železo v Nišu. Srbska centrala za železo in kovine je oktobra odprla podružnico tudi v Nišu. Podružnica l>o poslovala za okraje Niš, Leskovae in Zaječar. Dobra koruzna žetev v Srbiji. Začetek oktobra so po vsej Srbiji začeli lomiti koruzne storže. Sedaj je povsod delo v polnem teku in je tudi že mogoče oceniti letošnji pridelek. Bo prav zadovoljiv. Otroško gledališče »Srbija« v Belgradu. V Belgradu deluje že od lanske jeseni otroško gledališče »Srbija«, ki prireja tako v Belgradu kakor v ostalih srbskih mestih mladinske gledališke predstave. Čisti dobiček teh prireditev je namenjen za podpiranje siromašnih učencev in učenk, ki obiskujejo šole na sedanjem srbskem upravnem področju. V Mladenovai-kem okraju v Srbiji so trije orli napadli čredo ovac iti raztrgali več jagenjčkov. V vasi Koračici je pričel nanje streljati tamošnji orožnik ter je enega orla ranil tako močno, da sc ni mogel več dvigniti ter ga je omenjeni orožnik ijato živega ujel. Orel je imel tri metre široka krila. 9. 7~7—~~ /\yy 'rkiti KRALJ SPREJME ČEVLJARČKA, KI SE MU PREDSTAVI KOT NAJVEČJI UČENJAK SVOJE DEŽELE, KI GRE ISKAT ZLATE SKRINJE. >DOBKO,< MU REČE KRALJ, >ČE SI TAKO UČEN, MI NAJDI MOJ ZLATI PRSTANk 10. ■ / .- J/ . > t LLd^i. >ČE NI HUJŠEGA, VAM ZE POMOREM. DAJTE MI POSEBNO SOBO, NEKAJ PAPIRJA. ČRNILO IN KNJIG IN POVEM VAM KDO JE TAT.* * 494 Zdaj pokliče /ona psa po imenu. Ivo zučujc pes mili glas, ga spozna: začne se dobrikati tujki ter cvili in skače okoli nje od samega veselja. Hitro se vzpne k beračici, kakor da hi jo hotel poljubiti v lice, poliže ji roko, potem pa /dirja k gospodarju Mirku, se zamudi nekaj časa pri njem, pa zopet pridirja ves vesel k svoji znanki. 495 Večkral je ponavljala zvesta žival to igro ter lajajoč naznanjala svojo radost. Svatje se zavzamejo nad takim vedenjem in gredo gledat, kaj ima pes, da je tako vesel. Niso se mogli dovolj načuditi, videč, da liže Kastor tej črni tujki, razcapani beračici roke in prste. Lc kdo naj bi bila ta tujka, ki jc nihče v vasi ne pozna? 496 Tujka pa je stopila mirno in samozavestno v hišo in prisedla k peči k drugim beračem. Nihče je ni spoznal, ne njena mati, ne njen — mož. Le zvesti pes Kastor je ostal pri njej. Legel je na tla in položil glavo na njeno nogo. Beračica pa ni prosila ne kruha ne pijače, le zrla je v ženina in nevesto. Tam jc videla svojega Mirka in gledala svojo — izdajalko. Sp°rl Telesno utrjevanje pred zimo V naravi človeka je, da postane pred zimo posebno skrben. Pravočasno 6C pobriga za zalogo kuriva, gospodinje skrbijo, kolikor je pač mogoče /a zalogo živil, matere pa pletejo tople nogavice in jopiče, da bodo otroci kolikor toliko zavarovani pred mrazom. Zima je trda in skopa in zahteva tudi od takih ljudi, ki so vajeni skrbeti le za 24 ur naprej, da postanejo skrbnejši in da mislijo na bodočnost. Živali se pred zimo zredijo in obložijo z maščobo, narava poskrbi tudi za gostejšo dlako, pameten človek pa se utrjuje, da ne bo mehkužen, ko bo pritisnil prvi mraz. V telesni vzgoji naletimo često na lepe misli o utrjevanju. Precej o tem je zapisal župnik Kneipp, prepričevalno je pisal tudi danski telovadni učilelj J. P. Miiller v znamenitem delu -Moj sistem«, Hnci, Švedi in Rusi imajo za utrjevanje celo posebne ljudske kopeli. Tudi pri nas je za utrjevanje veliko razumevanja. Tekom poletja so se navadili ljudje na spanje pri odprtih oknih, radi so zahajali v kopališča, kjer so se sončili in utrjevali s svežo vodo, dihalne vaje so opravljali v obliki sprehodov, mišice pa so krepili 6 športom ali delom na vrtu. Bila pa bi škoda, če bi prezgodaj prekinili to koristno udej6tvovanje. V jeseni je treba z utrjevanjem nadaljevati, da bo pozimi manj mehkuž-no6ti in bolehnosti. |e pa tudi pri nas še vedno precej takih, ki 6o bili gluhi za vse tisto, kar napravi človeka bolj zdravega in odpornega. Le-ti vidijo prijeten način življenja v tem, da jim prinesejo kavo v posteljo, da se z zapiranjem oken in s toplim oblačenjem zavarujejo pred vsakim mrazom in da uporabljajo tudi za umivanje samo toplo vodo. K takemu in podobnemu načinu življenja spada še prva jutranja cigareta v postelji... Kako drugače ravnajo ljudje, ki so dobre volje prebirali nauke, ki jih uči športni način življenja! Noč prespijo pri odprtih oknih in ko 6e zjutraj prebudijo, vržejo spalno obleko s sebe, napravijo nekaj koristnih telovadnih gibov, da poživijo pretakanje krvi, za tem pa 6e lotijo čiščenja in utrje-\anja 6 svežo vodo. Čisto razumljivo, da bodo taki lažje prenašali neugodnosti zime od onih, ki mislijo zjutraj le na slast prve cigarete in druge udobnosti. Ne spadamo med ljudi, ki bi trdili, da dela jutranja telovadba, združena z gnetenjem mišic in izdatnim umivanjem — čudeže. Smo pa trdno prepričani, da je jesensko kopičenje zdravstvenih zalog prav tako potrebno kakor skrb za kurivo, za živila in toplo obleko. Pri ljudeh, ki 6o nagnjeni k udobnosti, se rado zgodi, da prekinejo v jeseni, ko nastopi deževje in ko postane hladno, z vsakim telesnim utrjevanjem. Prav pa je ravno nasprotno; ko postaja bolj hladno, so delo pod vedrim nebom, šport, sprehodi in utrjevanje z vodo tem bolj dragoceni. Polagoma se je treba privaditi mrazu in odložiti zimsko oblačilo na čim poznejši ča6. Ne gre za ni-kakšno pretiravanje, pač pa za postopno navajanje telesa na zini6ko dobo. Pametno utrjevanje ne izključuje niti toplejšega oblačila niti izdatnejše prehrane. Poudariti pa /elimo. da ne gre 6 prezgodnjim toplim oblačenjem preprečevati proces utrjevanja. Zdravniki po- lagajo posebno važnost na 6preincmbo prehrane in pri|>oročajo več maščob in tudi obilnejših količin mesa, jajc in mleka. V današnjih časih bo šlo s lem težje, misliti pa moramo zlasti na otroke, katerim velja glede utrjevanja in hrane prednost pred odraslimi. Upoštevati je treba povečano potrebo po hrani in jo zadovoljiti — če le mogoče — napram najmlajšim. V tem oziru so potrebne žrtve, ki jih morajo doprinesti odrasli, da otroci ne bodo trpeli škode. Letošnja lepa jesen nudi dovolj priložnosti za utrjevanje. Ne zamudimo priložnosti in bodimo čim več na dobrem zraku, krepimo se z delom ali športom, utriujmo se že zdaj proti mrazu, zračimo prebivališča in spimo pri odprtih oknih tako dolgo, dokler se nam ne bo zdelo neprijetno. Mislimo pa tudi na domačo telovadbo, ki jo bomo gojili pozimi kot nadomestil® za delo pod vedrim nebom. * * * Italijanski atleti, ki so tekmovali v III. seriji, so |K>stavili nekaj lepih znamk. V teku na 400 m je zmagal Zitelli s 50.3, na 800 m Sioli 1:56.6, na 1500 m Cosi 4:04.4, v skoku v višino Riccardi in Raveguani 1.80 m, v daljino Egi 6.89 m, melanje kopja Masi 56.04 m. C01JLEM MflSCHll) - MOŠKI ZAVODI „B.DI RORRI"-Via Silvestri 9-R0VIS0 „G. PnSCOLI"-Viale Filopantc 10 BOLOGMR Ogni ordine di scuola Popoln šolski red rauissrjuij Predstave ob delavnikih ob 16 in 18.15, ob nedelja* in praznikih ob 10.30.14.3P 1MP. m 18.31 J-den nnilepših Športnih lilmov vidite dane< v filmu Poslednja runda v glavni vlojti: Knzo Fiernionte in Jone S a I i nas Vsak dan :t predstave: 2.15, 4 in 6 Poijoben vstop! KINU SLOUA - TFIj. 27-30 Marianne Hope in Hans Sonker v svojih najboljših vlogah ,,Na svidenje FraniiSka" Film odpovedi in zaupanja v svojo ljubezen! KINO MATICA - TEL. 22-41 Tajinstveno napet film o iznajditelju naprave, ki bo napovedovala smrt. . . Svet bo trepetal___ Claude Dauphin, Marguerite Sologne KINU UNION . IEL. 22-SJ \ ('"ogazzaro: 7 Palača ob jezeru »Domnevam,« je povzel potem, ida se vam je /.delo čudno, ker me s noči niste videli.« »Prav z« prav zaradi drugih stvari...« je začel Silla, a grof mu je pretrgal besedo. »Dobro, dobro, to me veseli. Samo osli in zločinci se ničemur ne čudijo. Gotovo vam je' tajnik pojasnil v italijanščini ali nemščini, da imam navado, da grein ob desetih k počitku. Mi ni ta navada čudovita? Držim se je že petindvajset let. Kako vas je vodil oni nepridiprav od kočijaža?« »Prav dobro.« Grof je povabil mladeniča, naj sede, nato je sedel tudi sam in pristavil: »Zdaj bi gotovo radi vedeli kam