Cena : za naročnike mesečno 90 grošev posamezna številka 25 grošev Leto IL IZDAJA : BRITANSKA OBVEŠČEVALNA SLUŽBA Številka 12 Celovec, 22. marca 194**. Bevinov govor o mednarodnih odnošajih Na večerji, ki so mu jo priredili v Port Talbotu, kjer je sprejel častno meščanstvo, le imel britanski zunanji minister Ernest Bevin govor, v katerem je zatrdil, da se bo različnost mišljenja Velike Britanije, Združenih držav in Sovjetske zveze s časom izenačila, če bodo imeli njihovi državljani po-Irepljenje in ne bodo zavzemali dogmatičnih stališč. Dodal je, da je bilo potrebno mnogo časa, da se je ustvarila mednarodna organizacija In da so v novi organizaciji Združenih narodov številna vprašanja, katera bo treba rešiti: prehrana, poljedelstvo, gospodarska Posojila na podlagi sporazuma v Bretton Woodsu, Mednarodna banka, vse vrste mednarodnega delovanja, kot n. pr. vzgoja in javno zdravstvo. Zaradi tega je bilo potrebno prevzeti od Zveze Narodov osnovo 2a novo mednarodno organizacijo. Rešitev kakršnega koli vprašanja je odvisno od zaupanja, ki sd ga pa ni lahko pridobiti. »Različna mišljenja Velike Britanije, Združenih držav in Sovjetske zveze bodo sčaso-n»a spravljiva, če bodo imeli državljani treh narodov potrpljenja in ne bodo zavzemali dogmatičnih stališč, če bi pa skušali drug drugega uničiti, bo nastala zmeda." Bevin je dodal, da je mnogo ljudi iz vseh «rajev sveta vprašalo, če ima on kaj skupnega s Churchillovim govorom. Bevin je dodal, da bi bila nesreča za zunanjo politiko, če bi se katera država naslanjala na govore, ki jih lahko imajo zasebniki ^n ne na zunanjo politiko samo. Po mnenju Bevina, bi to predstavljalo veIiko nevarnost. „Politika, za katero je odgovorna vlada Nj. Vel. je samo tista, ki sem i° označil v svojem govoru v parlamentu ‘1- februarja, v katerem sem izjavil, da sem Pripravljen vstrajati na potrebi podaljšanja Prijateljske oogodbe s Sovjetsko zvezo na SO let." «Prijatelje prosim, naj resno upoštevaje 'a predlog. Stavil sem ga resno in bore Vstrajal kljub vsem razočaranju, ki bi mogla nastati." Bevin je nato razpravljal o velikih težavah, ki bodo nastale v prihodnjih letih, ko bo treba razpravljati o obrambni organizaciji UNO. „Cim bodo pričeli delovati vojaški odbori, ki bodo prevzeli polno odgovornost za obrambo svega sveta, bodo izginila številna vprašanja, ki predstavljajo zdaj velike težave." „Ne pripisujte preveliko važnost govorom posameznih zasebnikov. Mislim, da je za zunanjo politiko dobro, če se tu in tam izrazi lastno politiko v dobro premišljenih izjavah v zbornicah, pa iz zbornic narodu in svetu. Ne vstrajam na trditvi, da bi mogel jaz ali katerikoli zunanji minister z enim samim Mednarodni položaj Na tiskovni konferenci, ki je bila v četrtek v Washingtonu ,so novinarji vprašali predsednika Trumana, če je po njegovem mnenju mednarodni položaj res tako nevaren, kot mnogi menijo. Predsednik Truman je dovolil, da objavijo njegov odgovor, ki se je glasil: „Ne verjamem". Ko so ga vprašali, če lahko izjavi, da ni nevarnosti, je odgovoril: „Zaradi tega se ne vznemirjam", ter dodal, da je prepričan, da je to nevarnost mogoče odvrniti. Ko so ga vprašali, če se bo Varnostni svet sestal, kakor je predvideno 25. marca, je odgovoril, da se bo po njegovem mnenju to zgodilo ter da ni nobenega razloga za mišljenje, da se prihodnjega zasedanja Sveta ne bi udeležili vsi člani. V pogledu svoje osebne udeležbe na otvoritvenem zasedanju je predsednik izjavil, da je to odvisno od okoliščin. Truman je dejal, da nima nobenega predhodnega poročila o nadaljevanju polemike med Churchillom in Stalinom ob priliki radijskega govora prvega. Izjavil je le, da je to vest čital v časopisih. Na vprašanje, če je čital Stalinov razgovor, v katerem graja Churchillov govor in ki so ga objavili v I udarcem rešiti vprašanja tega starega sveta. Rešitev teh vprašanj zahteva največjo nego in zdrav razum. Ne verjamem, da bi si svet želel novo vojno. V resnici ne vem, kdaj si jo je sploh želel. Če bi prepustili izbruh vojn vedno svobodnemu odločanju naroda, ne bi prišlo nikdar do sporov. Storil ne bom ničesar takega, da bi postavljal en narod proti drugemu. Ne bom storil ničesar, kar bi moglo izglodati kot napad in pozivam tudi vse ostale države, naj se ne glede na svoje pravice zgodovinskega značaja vzdržijo napadanj, bodisi s pomočjo propagande ali z živčno vojno, ali pa z dejanji, ki bi vznemirjala druge države. Apeliram na države, da bi se povrnil stari svet k rednemu življenju v imenu Boga, ker si ga je človeštvo zaslužilo." x Trumanovih očeh „Pravdi", je predsednik odgovoril, da ne zna čitati ruskih saposov in da ne ve, če je bil prevod točen. Perzija in sestanek treh Truman je nat oodgovoril na neko drugo vprašanje ter izjavil, da nima uradnih poročil o premikih sovjetskih čet v Perziji. Dejal je, da mu je znano samo to, kar je čital v časopisih in da ne bo dal nikakih pojasnil. Nato je izjavil, da ni nikakega načrta za sestnek treh, in da osebno s Stalinom nima nobenega stika v položaju v Perziji, Nekemu dopisniku, bi je dejal, da naj bi bil ameriški veleposlanik v Moskvi W. Ave-rell Harriman izjavil, da Sovjetska zveza s svojimi potezami le slepi, je predsednik odgovoril, da ima Harriman polno pravico, da izrazi svoje mnenje. Ko so ga vprašali, če sta v razgovoru^ ki sta ga imela v sredo s Harrimanom, preudarila mednarodni položaj, je Truman odgovoril, da je imel prijeten razgovor s Harrimanom ki je izrazil svoje zadovoljstvo zaradi ponovne vrnitve v Združene države; ponovno se bo z njim sestal prihodnji torek. Predsednik je nato izjavil, da so imeno- Zvezni minister Helmer (e obiskal Koroško 9. ^ petek, 15. Til. 1946 je prišel v Celovec zvezni minister Helmer, da se pouči o ^°ložaju zvezne dežele Koroške. Bri svojem obisku je med drugim obiskal j 6č obmejnih krajev. V nekaterih je imel govor, da bi pomiril razburjenje in ovr-zlonamerne govorice, ki so se v zad-letn času razširile po Koroškem. Med dru-^1111 je g. minister obiskal Velikovec, Pli-b&rk, Doberloves, Borovlje, St. Jakob in °dklošter. . B-red celovškim varnostnim zborom je J116! g. notranji minister govor o pravici in edu v državi, ki ga zaradi važnosti objav- r "Avstrija je zopet postala demokratična ^Publika. Kaj naj se zgodi v naši deželi, določa več samo eden, temveč ves narod y0aredno v svojih prostih in tajnih volitvah, ton ° Poedinca je zamenjala sedaj volja napa i ^aroc^ odloča o svoji usodi sam po 0er*anientU' k' predstavlja njegove možga-, kdorkoli dela v državni službi se ipora to .ri0 zavedati odgovornosti celotnemu na-U\ Nie9ovo delovanje ne sme biti v na-r°tju z voljo naroda, kajti nad interesi sile „despota" kot smo to videli pri fašizmu, stoji celotno zanimanje naroda, kot to zahteva resnična demokracija. Preživeli smo idejo sile in se zopet vrnili k pravici, zakonu in redu, k urejevanju državnega življenja tako, kakor narod sam odloči. Če so bili v času nacizma organi državne varnostne službe strašilo, ker ni smel nihče spregovoriti svobodne in javne besede ne, da se bi moral bati zapora ali koncentracijskega taborišča, ali, da ga celo spravijo na vislice, tako morajo biti organi varnostne službe v demokratični republiki od naroda spoštovani. Narod jih mora smatrati kot svoje zaščitnike. Avstrijski državljan mora vedeti: tukaj je nekdo, ki varuje mojo varnost, in ki skrbi zato, da morem opravljati svoje delo v miru. Organ varnostne službe si mora pridobiti zaupanje prebivalstva s prijaznim, poštenim in predvsem nepodkupljivim vedenjem. To ne pomeni, da ne bi mogel opravljati svoje službe strogo po predpisih. Njemu ni treba postopati obzirno, kjer to ni na mestu. Upoštevati mora vedno, da je v službi države, in da varuje narod ter državo. Pri tem pa ni izraževalec njenega prava. Pokoro in kazen izrečejo le redna sodišča. Kdor se pregreši proti zakonu demokratične republike bo kaznovan le od rednih sodišč in od nikogar drugega. Na noben način nočemo, da bi bili kršitelji zakona podvrženi v preiskovalnih zaporih gestapovskim metodam. Tak način demokracije ni vreden, kajti tako, kot smo s pomočjo Zaveznikov končno premagali fašizem, tako moramo premagati tudi vse fašistične metode, ki so v nasprotju s člo-večanstvom. Po prekršitvi zakona bodo naša sodišča sodila strogo in zahtevala za vsak prestopek kazen, pri tem pa bodo vedno imela v obziru zakone človečanstva. Vsak uradnik varnostne službe mora vedeti tole: Biti pravičen v vseh stvareh. Pravica in objektivnost mu bosta naklonila zaupanje ljudstva, kar mu bo pri odgovorni službi v veliko pomoč. Avstrija ima za seboj težka leta tlačenja in suženjstva. Vojna je našo deželo težko prizadejala. Če jo hočemo zopet obnoviti potrebujemo zato vstrajnosti in velikih naporov. Če naj obnovitveno delo hitro uspe, moramo v interesu celotnega naroda delati brez motnje skupnega življenja. Vsak naj gleda na to, da bo doprinesel svoje najboljše." vanje ameriškega delegata v odboru orga nizacije Združenih narodov za atomsko silo odložili, dokler Kongres ne bo odobril zadevnih zakonodajnih ukrepov. Dodal je, da takšni ukrepi pred imenovanjem niso potrebni, da pa bodo znatno prispevali k razjasnitvi položaja in k pojasnitvi pogledov Združenih držav do ostalega sveta. Ko so ga vprašali o spremembah, ki jih je predlagal senator Vanderberg v nadzorstveni komisiji za atomsko silo, spremembah, po katerih naj bi posebni zvezni vojaški svet imel možnost preučitve sklepov ko-misije, je predsednik izjavil, da javnost in Kongres nimata jasnega pojma o nadzorstvu civilistov nad atomsko silo. Moral bi se posvetovati z vojaškimi oblastmi — je pojasnil — toda napačno je misliti, da bi le vojaške oblasti lahko ščitile koristi države. Ko so ga vprašali o posebni poslanici, ki mu jo je poslal brazilski predsednik Dutra, je Truman izjavil, da gre za zelo prijateljsko pismo, ki vsebuje ‘izraze prijateljstva do Združenih držav. h qoiora deželnega glavarja Piestha dne 17. mana 1946 Mi socijalistl smo mednarodno usmerjeni in nismo obremenjeni z nobenim šovinizmom. Popolnoma priznavamo pravice manjšin v kolikor ne nasprotujejo splošnim interesom države. Mi nismo odgovorni za preganjanje Slovencev od leta 1938. do 1946., pod katerim smo trpeli mi vsi, ne samo Slovenci. Že več tednov je v mešanem ozemlju načrtna gonja male skupine, sestavljene večinoma iz Slovencev — nedomačinov, ki hočejo povzročiti nemir in nezadovoljstvo v deželi. Trdijo, da je preganjana manjšina, da bi s tem umetno ustvarili razlog za zunanjo intervencijo. Da bi do tega prišlo na Koroškem, ne bomo dopustili. Tri velesile so zajamčile avstrijske meje od leta 1937. Ljudsko glasovanje leta 1920. je jasno pokazalo kam si prebivalstvo želi. Nadaljne glasovanje so bile volitve 25. novembra 1945, katerih se je OF zdržala, a danes trdi, da nima nobenega zastopnika. Na svetu ni nobene države, ki bi bila tako demokratična, kot je Avstrija. Nadaljni očitek, ki nam ga podajajo v vseh mogočih radijskih oddajah je trditev, da je Koroška nacistični raj. Ni v vsej Avstriji zvezne dežele, ki bi relativno izvedla toliko aretacij nacistov in jih toliko odpustila iz služb, kot ravno Koroška. S tem bomo toliko časa nadaljevali, dokler ne bo dežela popolnoma očiščena. Če trdijo nadalje da je Koroška pribežališče vseh evropskih fašistov, rečem le to, da mi sami želimo da bi čimprej izgnili tja, kjer ni muh. Na žalost pa to ne zavisi od nas. Vlada ima resno voljo dati slovenskogovo-rečemu ljudstvu njegove pravice in je to tudi že z dejanji pokazala. Ona je izseljene Slovence vrnila na njihove domačije in z uspehom posredovala pri zvezni vladi za denarno pomoč pri obnovi izgubljenega imetja. Izdala je šolski zakon, ki nalaga otrokom dvojezičnega področja dolžnost v lastnem, kakor tudi v interesu dokončne pomiritve dežele, učenje obeh jezikov. Pred kratkim je po razgovoru s prelatom Podgorcem sklenila obnovitev slovenskih zadrug v bivšem obsegu. Deželna vlada se trudi za nastavitev nameščencev iz dvojezičnega področja pri vseh uradih in javnih oblasteh in je dala posebne prednosti za vstop Slovencev iz dvojezičnega področja na učiteljišče. Tudi nadalje bo vlada z vsemi močmi poizkušala ustreči vsem upravičenim željam koroških Slovencev. Od njih pa zahteva priznanje k Avstriji in demokraciji. Zanimivosti pveteMega tedna ZDRUŽENE DRŽAVE Ameriški podtajnik ministerstva za zunanje zadeve je izjavil senatnemu odboru za proučevanje posojila Veliki Britaniji, da če tega posojila slučajno ne bi odobrili, ne bo moglo priti do potrebnih izmenjav prijateljskih čustev Velike Britanije in Združenih držav. Kot je izjavil ameriški zunanji minister, je sprejel drugo francosko noto o španskem vprašanju. Byrnes dodaja, da še ni imel časa za proučitev te nove note. Bivšemu britanskemu ministerskemu predsedniku Churchillu so podelili častno meščanstvo New Yorka. Kot je sporočil ameriški zunanji minister, še vedno prihajajo poročila o premikanju sovjetskih čet v Perziji. Glavni upravitelj za narodno zdravje je razpravljal s predsednikom Trumanom o ustanovitvi mednarodne zdravstvene organizacije v okvirju organizacije Združenih narodov, ki bi skrbela za svetovno nadzorstvo nad nalezljivimi boleznimi. Iz Švice je prispela v Združene države delegacija strokovnjakov za finančne in politične vede. Delegacija bo razpravljala o 750 miljenih dolarjev, ki so last Nemcev in so naloženi v Švici. Razpravljali bodo tudi o postopku likvidacije nemškega imetja in njegovem prenosu kot vojno škodo Združenim državam. Zunanji minister Byrnes, general Eisen-hower ter vojni minister Patterson, so pred odborom za vojaške zadeve zbornice, ki je imela tajno sejo izjavili, da morajo Združene države obdržati močne vojaške sile dokler traja sedanji svetovni položaj. VELIKA BRITANIJA Med razpravo o proračunu za vojsko je bivši zunanji minister Eden izjavil, da je prijateljstvo in razumevanje med zavezniki, ki so ga vsi iskali in podpirali ogroženo. Kot je izjavil britanski zunanji minister Bevin v Spodnji zbornici, ni britanska vlada storila nobenega koraka za povratek britanskih čet v Perziji, niti se o tej zadevi pogajala s perzijsko vlado. V London je prispel poveljnik poljske vojske v Italiji general Anders, da bi razpravljal z britansko vlado o bodočnosti svojih čet. Izjava, ki jo je dal predsednik Attlee o indijskem vprašanju, je zapustila v Združenih državah ugoden vtis. Posebno odobravajo sklep, da bodo pustili svobodne roke britanski vladni misiji. Pri razpravi o zunanji politiki v lordski zbornici je državni kancler lord Jowitt izjavil, da britanska vlada kljub temu, da je izrazila svoje nezadovoljstvo s Francovim režimom v Španiji, ne namerava poseči v španske zadeve. GRČIJA Ministerski predsednik Sophoulis, je dal varnostnemu zboru ukaz da mora skrbeti za spoštovanje zakona in omogočiti vsakemu državljanu popolno svobodo glasovanja. Levičarske stranke so poslale Veliki Britaniji, Združenim državam, Franciji in Rusiji kolektivno poslanico, kjer zahtevajo odložitev volitev na poznejši čas. SOVJETSKA ZVEZA Govor, ki ga je imel pred nedavnim v Združenih državah bivši britanski minister-ski predsednik Churchill, je vzbudil v Sovjetski zvezi val ogorčenja. Nekemu dopisniku sovjetskega lista „Pravda", je na vprašanje: „Kako presoja nedavni Churchillov govor?", maršal Stalin izjavil: „Smatram ga za nevarnega in preračunanega ,da bi zasejal neslogo med Združenimi narodi in da bi oviral sodelovanje med njimi," Med drugim imenuje Stalin Churchilla kot vojnega hujskača in mu očita, da se poslužuje Hitlerjanske metode. „Associated Press" javlja, da se ruske čete, ki so se umaknile iz Mukdena v Gang Gunu, pomikajo proti severu. To je prvi znak evakuacije iz Mandžurije od strani Rdeče armade. Kot poroča agencija „Tass", govorice o gibanju sovjetskih čet v Perziji ne odgovarjajo dejstvom. Kot so objavili na sovjetskem poslaništvu v Združenih državah, bo sovjetsko delegacijo na zasedanju Varnostnega sveta UNO vodil Gromiko, poslanik Sovjetske zveze v Združenih državah. JUGOSLAVIJA Maršal Tito je odšel na obisk v Varšavo in Prago. V času njegove odsotnosti ga zastopa podpredsednik vlade Kardelj. Iz Prage se je vrnil minister za zunanje zadeve Simič v spremstvu svojega pomočnika Vladimirja Velebita. Ob priliki svojega obiska v Pragi je dal general Velebit časnikarjem izjavo v kateri je povdaril, da je edina pametna, demokratična in pravična rešitev, da dobi tržaško pristanišče Jugoslavija. Jugoslovanska agencija „Tanjug" odločno zanika poročila inozemskih listov, da bi bilo v zadnjem času izvedene nove koncentracije jugoslovanskih čet na Morganovi liniji. Predsedništvo Vrhovnega sovjeta SSSR je imenovalo novega veleposlanika Sovjetske zveze v Jugoslaviji. KITAJSKA Osrednji izvršni odbor Kuomintanga je sprejel predlog za ipreosnovo vlade. Predlog določa sledeče točke: Člani oboroženih sil se ne smejo vmešavati v politična vprašanja, policija se mora preosnovati in dvigniti svoj socijalni nivo, obmejno kitajsko oblast je treba ustanoviti v Sinkiangu, Mongoliji in Tibetu, prav tako je treba izpopolniti preosnovo vojaške vlade. Vodja oddelka za politične zadeve v narodnem vojaškem svetu je izdelal načrt za reorganizacijo kitajske vojske. Dejal je, da so komunisti od prekinitve sovražnosti zasedli 13 pokrajin in obdržali blokiranih 25 nadaljnih pokrajin. Cangčihčung, ki goji veliko upanje v kon-čnoveljavno zvezo kitajskih sil je izjavil, da zavisi usoda dežele od lojalnih izvedb odločitev političnega posvetovalnega sveta ki so ga nedavno ustanovili, tako s strani nacionalistov, kakor tudi komunistov. Med ostalim je zatrdil, da je videl v Ye-nanu letake z napisi: „Samo z generalisi-mom in za reorganizacijo oboroženih sil." Vesti iz Slovenije „Slovenski poročevalec" objavlja: Na Jezerskem v višini 906 m je izčrpanim in odmora potrebnim aktivistom in invalidom v Ljudskem domu oddiha na razpolago edinstvena prilika za počitek. Za kritje režije znaša do nadaljnega dnevna oskrbnina 30 din, ki jo plačajo oskrbovanci sami ali ustanove oziroma odbori, ki jih pošljejo na okrevanje. Prošnje za sprejem naj bodo naslovljene izključno na pristojne okrožne ljudske odbore (v Ljubljani MLO), oddelek za socialno skrbstvo, in naj se vlagajo preko četrtnih oz. krajevnih ljudskih odborov. Na medicinski fakulteti v Ljubljani je bilo redno vpisovanje zaključeno dne 9. t. m. Naknaden vpis je dovoljen do 20. t. m., in sicer samo na utemeljeno prošnjo. Komisija za ugotavljanje vojnega dobička Ljubljanske mestne četrti Šiška, javlja, da bo v četrtek 14. marca javna razprava, na kateri se bo razpravljalo o višini dobička doseženega v času vojne, proti sledečim osebam: 1. Perko Matija .mizar, Celovška c. 97, predlog 2,186.400 din; 2. Ahlin Franc, mehanična pletarna, Jernejeva ul. 2, predlog 227.370 din,- 3. Škerl Stanko in Lenka, Malgajeva 12, predlog 290.000 din Pismo slovenskih kolonistov iz Vršča. — Slovenski kolonisti — 56 družin z 204 člani — ki smo odpotovali iz Slovenije 27. februarja, smo po dobri vožnji prišli v razmeroma kratkem času na svoja nova bivališča v Vršac. Na kolodvoru so nas sprejeli zelo prisrčno ter nam v vsem pomagali. Dobili smo vozove, ki so prepeljali našo imovino in prtljago na določena nam stanovanja. Vsem nam je bila že dodeljena orna zemlja, vinogradi, deloma tudi že živina in perutnina. V Vršcu je doslej 127 slovenskih družin s 600 člani. Z nami sta tudi dve učiteljici in en učitelj. Z naglico pripravljamo vse potrebno za šolo, v kateri se bo v kratkem pričel pouk za našo deco. Te dni pričakujemo prihod ostalih učnih moči. Vse sile pa trenutno posvečamo vprašanju spomladanske setve, kajti potem, kako bomo čim bolj vestno in popolno obdelali vso zemljo, ki smo jo dobili, nas bodo sodili. In mi moramo na naših novih domovih dokazati, da smo te zemlje vredni. Za letošnji začetek nam je pri setvi in obdelovanju zajamčena vsa pomoč. Te dni pričakujemo nov transport kolonistov iz Slovenije. Tu računajo, da se bo v naši okolici naselilo še približno 500 družin. Vse znance v Sloveniji toplo pozdravljamo in jim sporočamo, da smo zadovoljni in se dobro počutimo. 8. marec v Loški dolini. — Loška dolina je prvikrat slovesno praznovala 8. marec leta 1944, Ko je bil Hitlerjev teror najhujši, je tiha dolina pod Snežnikom začela svoje novo življenje in še podvojila napore za osvoboditev. Žene v Loški dolini so sklenile, da bodo letos svoj praznik čim lepše in dostojneje proslavile. 8. marca dopoldne je bilo po vsej dolini prostovoljno delo. V požganem Ložu si videl skupino petdesetih žena, ki so pospravljale ruševine. Trpljenje zadnjih let je v njihove obraze zarezalo nekatero gubo. Oblečene v črnino so pele naše lepe partizanske pesmi in zbujale spomine na pretekle dni. V Podcerkvi so si žene ta dan zgradile perišče, v Markovcu pa so popravljale ceste. FRANCIJA Francoska ustavodajna skupščina je danes odobrila zakon, na podlagi katerega bodo štiri francoske kolonije uživale isti pravni položaj kot ga uživajo francoski okraji, medtem ko je ministerstvo za kolonije objavilo svobodno ustavo, za nekatere kolonije. S prihodnjim januarjem bodo uvedli na otokih Martinigue in Guadalupi na Malih Antilih iste zakone, ki so v veljavi v Franciji. Niso še odločili, če bodo nove de-partemaje upravljali prefekti ali guvernerji. Štirje miljoni 600 tisoč prebivalcev Kocin-cine bo imelo svojo vlado, svoj parlament, svojo vojsko in svoje finance na podlagi ustave. Kot poročajo, je odpotoval v Združene države posebni francoski delegat Leon Blum. ČEŠKOSLOVAŠKA Češkoslovaška vlada je zaplenila brez odškodnine vsa nemška kmetijska posestva in gozdove. Vso obdelovalno zemljo bo razdelila med svoje državljane, gozdovi pa preidejo v last države. Glede na veliko površino zaplenjenih posestev je bilo sklenjeno, da lahko dobi vsak agrarni interesent do 13 ha obdelovalne zemlje. V notranjosti je bilo zaplenjenih 80.000 ha nemških zemljiških posestev. Doslej so iz tega sklada razdelili 70.000 ha, ostalo pa bodo razdelili spomladi. Gozdov je bilo zaplenjenih 360.000 ha in jih sedaj država.prevzema. To delo bo verjetno končano do konca aprila. V obmejnih krajih je bilo zaplenjenih 1.500.000 ha nemških zemljiških posestev in 750.000 ha gozdov. Doslej so že razdelili 110.000 češkim kmečkim družinam 1,100.000 hektarov obdelovalne zemlje. Nadaljnjih 200.000 ha so zaradi oddaljenosti, slabe kakovosti in težavnega obdelovanja združili v velike' pašnike, ki so jih prevzeli pripravljalni odbori pašnih zadrug. Na teh pašnikih bodo gospodarili živinorejci kolektivno. O-stanek obdelovalne zemlje še razdeljujejo med izseljence, ki so se vrnili v domovino, vojake in druge interesente. Del teh zemljišč bo rezerviran v javne namene. Po zaključku agrarne reforme, to bo približno v dveh, treh mesecih, bo imelo okoli 150.000 čeških kmečkih družin 1,500.000 ha obdelovalne zemlje', ki je prej pripadala Nemcem. Obenem bo država prevzela okoli 1,000.000 ha gozdov. Pred zasedanjem Varnostnega sveta Sodnik Vrhovnega sodišča William C. Douglas, ki prisostvuje konferenci za nadzorstvo nad atomsko bombo in drugimi orožji, je stavil v sredo predlog o spremembi usta-1 novne listine Združenih narodov, da bi ta dovoljevala vzpostavitev svetovne vlade. Po tiskovnih poročilih naj bi bil Douglas v nekem razgovoru izjavil, da svetovna vlada ne bi pomenila žrtvovanja osebne svobode. Dodal je, da je velika razlika med svetovno vlado, ki predstavlja prebivalstvo vsega sveta in med vlado, ki predstavlja narode sveta. Po poročilu „New York Timesa" je predlagal svetovno vlado, ki bi na podlagi „Bill of Rights" delovala s pomočjo zakonodajnih, upravnih in izvršnih organov. Zunanji minster Byrnes, načelnik ameriškega glavnega stana Dwight Eisenhower ter vojni minister Robert Patterson so na tajni seji zborničnega odbora za vojaške zadeve izjavili, da morajo Združene države: obdržati močne vojaške sile, dokler traja sedanji kritični položaj. Ob koncu-seje so ameriški voditelji izdali skupno poročilo, v katerem nakazujejo, da bo znašala vojaška sila 1. julija 1947 1,070.000 mož, kar pomeni v primeri s 1. julijem 1946 znižanje skoraj za pol milijona mož. Glavni podtajnik za obvestila Cohen je izjavil, da bodo dnevni red prihodnjega zasedanja Varnostnega sveta obajavili tri dni pred pričetkom zasedanja, kar je v soglasju s pravili postopka sveta.Cohen je pristavil, da bo prihodnjemu zasedanju predsedoval kitajski predstavnik. Predsednika Varnostnega sveta bodo vsak mesec menjali po abecednem redu držav, ki so članice Sveta. „Edina stvar, ki je niso dovršili na prejšnjem zasedanju Varnostnega sveta v Londonu — je dejal Cohen — je bilo poročilo, ki so ga set a vili strokovnjaki posebnega odbora in ki obravnava pravila postopka pred Varnostnim svetom." Odbor vojaških strokovnjakov, ki zaseda v Londonu, bo ob priliki zasedanja Varnostnega sveta odpotoval v New York. Zaradi značaja poslov, ki jih opravlja, se'bo odbor sestal na posebni seji. Organizacija Združenih narodov je sprejela v vseh drugih primerih z ozirom na tisk politiko „odprtih vrat"; zasedanja Varnostnega sveta so razen v posebnih okoliščinah dostopna javnosti. Popoldne je bila v „Domu ljudske prosvete" v Starem trgu kulturna prireditev, ki so jo pripravile žene iz vse Loške doline. Pele so, igrale in recitirale kakor mladinke, nazadnje je pa skupina osmih najstarejših žena zaplesala v narodnih nošah stare plese. V nabito polni dvorani je bilo navdušenje, da že dolgo ne. Ob zaključku prireditve so prebrale pozdravne resolucije, ki so bile poslane maršalu Titu, predsedniku vlade Slovenije Borisu Kidriču, ter Glavnemu odboru AFŽ v Ljubljani. V resolucijah so izrazile zahtevo po priključitvi Primorske s Trstom in Istro Federativni ljudski republiki Jugoslaviji. Tako je potekel dan žena v Loški dolini, a ni to vse, kar so napravile naše žene na ta dan. Tudi na našo vojsko so mislile in spekle za borce belega kruha in drugih priboljškov, da bi na ta dan še posebno občutili, kako je ljudstvo povezano z njimi, kako ne bo nikoli pozabilo za njihove žrtve, ki so jih doprinesli za osvoboditev domovine. Mladina Jeseniške industrijske šole tekmuje. — Zavedajoč se velikega pomena vzgoje mladega strokovnega kadra smo se učenci jeseniške industrijske šole l.a razreda prvi zganili in pozvali na tekmovanje vse učence naše šole, ki šteje 9 razredov. Tekmovali bomo v učenju in v čim boljšem šolskem uspehu /prostovoljnem delu in v večjem številu prostovoljno opravljenih ur za obnovo, v dviganju delovne discipline in zmanjšanju števila izostankov, v lepšem vedenju v šoli, obratu in izven obrata ter slednjič v udejstvovanju v fizkulturi in prosveti. Učenci l.a razreda, med katerimi je tudi večje število borcev, ki so se vrnili iz vojske, hočemo, z uvedbo tega tekmovanja vzbuditi pri vseh učencih stremljene za vzgojo čim boljšega strokovnega kadra in obnovo domovine. Hišne pomočnice so proslavile 8. marec. — V dvorani bivše Delavske zbornice v Ljubljani so v četrtek 7. t .m. zvečer proslavile ženski praznik hišne pomočnice. Po uvodni besedi tov. Škuljeve je pevski zbor hišnih pomočnic zapel nekaj pesmi, sledile so še recitacije in druge točke. Po končanem sporedu so poslale borbene pozdrave maršalu Titu, Mednarodni antifašistični ženski zvezi in sovjetskim ženam. Nova belgijska vlada V novi belgijski vladi je ministrski predsednik Paul Henri Spaak obdržal zunanje ministrstvo, medtem ko je bivši ministrski predsednik Achille Van Acker postal mini- : ster za gospodarske zadeve. Spaak je objavil sledečo novo belgijsko vlado: ministrski predsednik in zunanji minister Paul Henri Spaak; notranji minister; Joseph Merlot; pravosodni minister Henri Rollin (socialist), senator in član belgijske delegacije pri organizaciji Združenih narodov; minister za delo Leon Eliz Troclet (socialist); minister za gospodarstvo Achill® Van Acker (socialist); minister za vojno škodo Pierre Vermeylen (socialist); minister za vzgojo Leon Collard (socialist); minister za kolonije Eduard Anseole (socialist); minister .za promet Ernest Rongvaux (socialist); mini' ster za javna dela Erman Vos Mon (socialist); minister za finance Franz Voghel; minister za zunanjo trgovino Albert Smaele in mini' ster za prehrano Moens de Fernig predsednik belgijske trgovske zbornice). , Spaak, je v torek zvečer izjavil tisku, da morajo imenovati samo še ministra za na' rodno obrambo. Ameriški odgovor na Sovjetsko noto Byrnes je v noti, ki jo je poslal kot govor na sovjetski protest, ki so ga dostavili ameriškemu zunanjemu ministrstvu & pp katerem naj bi Združene države s posla' nico, ki so jo 22. februarja dostavile bolgar' ski vladi, prekršile dogovor treh velesil v pogledu Bolgarije, izrazil svoje začudenj® nad tem protestom. Obtožbe protesta je odločno zavrnil. Byrnesov odgovor pravi, da je moskovsk1 dogovor predvideval vključitev dveh pr®“' stavnikov ostalih demokratičnih skupin v bolgarsko vlado. Morala bi biti prava pr®"! Slavnika strank, ki niso v vladi; začeti morala resnično in iskreno sodelovati " vlado. Ameriška vlada ni mislila takrat & tudi zdaj ne more razumeti, da bi to sod® lovanje slonelo na drugačnih pogojih, k® na obojestransko sprejemljivih. V aaspr®1' nem primeru bi slonelo sodelovanje na P°' dlagi, ki bi bila sprejemljiva samo z eiie strani. Byrnes je izrazil upanje, da bodo dosefP* podlago, ki bo za izpolnitev moskovsk^ sklepov v duhu pomiritve sprejemljiva z obe strani. ŽIVLJENJE NA Mitafskem Koliko ljudi premore Kitajska? Nekateri trdijo, da 400 milijonov. Drugi bi radi, da k te«m številu primaknemo še sto milijonov. Mudsko štetje bi bila tu nemogoča stvar, ^'e morda, da bi bilo preveč ljudi, pač pa ti ljudje preveč po svoje žive. Zlasti po mestih je nešteto takih, ki nimajo svoje strehe. Da-hes so tu, jutri tam. Kdo bi jih mogel vse do zadnjega iztakniti? Kdo bi jih preštel v labirintu kitajskih mest? Tudi so razlike med Posameznimi pokrajinami prevelike. Če velja v Honau tak red, je v Čekiangu že mar-sikaj drugače. Država je še daleč od enotnosti. Zato slone one. stotine milijonov, ki o njih beremo v učenih knjigah, dodobra na cenitvah. Ni pa dvoma, da se na Kitajskem Prebivalstvo mestoma tako kopiči, da smerno deželo šteti med najgosteje obljudene na svetu. Kjer jih je toliko, število, morajo Kitajci ^Vojo zemljo kaj skrbno obdelovati, če hočejo, da jih domovina redi. Vsak košček izkoriščajo, povsod neumorno prekopavajo, sade, namakajo in žanjejo. Vendar jim zem-‘ie primanjkuje. Tisoči in tisoči Kitajcev prebivajo stalno po čolnih in splavih, ki se vrste ob bregovih rek v dolga plavajoča naesta celo vrtove so si mestoma uredili na vodi, in sicer tako, da so na splave nanosili Prsti. Kajpa, na rekah in jezerih je prostora ‘e za nekatere. Večinoma morajo kmetje le bivati na suhem. Tu se stiskajo in gnetejo ^ majhnih, tesnih ikolibah iz lesa ali bambusa. Strehe so slamnate, okna pa zaleplje-Pa s papirjem. Na severnem Kitajskem, kjer 1® svet v nedogled pokrit z mehko, rumeno Puhlico, stanujejo kmetje po votlinah, ki so si' jih izkopali v zemlji. Neverjetno delaven in potrpežljiv je kitajski kmet, obenem pa skromen kakor pu-’čavnik. Hrani se z vsem, kar človeška prebavila sploh prenesejo. Marsikdaj bi se nam budilo, če bi videli Kitajce jesti. Res je pa tl,di, da je Kitajska dežela kakor pol Evrope, Zato se ljudje močno razlikujejo. Precejšnje s° razlike v njihovem okusu in v njihovi Pfehrani. Najbolj razširjen je riž, vmes pa radi uživajo ribe in zelenjavo. Ponekod je Zelo v čislih soja, to je neke vrste bob, ki bzpeva najbolje na Daljnem vzhodu. Zopet brugod dajejo prednost kaši. Seveda pozna-!° tudi žito in kruh. Izmed domačih živali za kitajskega kmeta najvažnješi prašič. Silno se čuti kitajski človek priklenjenega b® domačo grudo. S strastno ljubeznijo jo °bdeluje. Kakor mati otroka, tako jo negu-*®- Reklo bi se, da jo naravnost raznežuje. ®to bomo tudi razumeli željo, ki mu nene-b°ma gori v duši in ki je močnejša od vsa-rsne druge — to je želja, da bi mu truplo P°čivalo v domači zemlji. Ona, ki jo je vse lvljenje obdeloval v potu svojega obraza, b®j mu bo tudi poslednji dom. Če to vemo, ® ne bomo čudili neki posebnosti kitajske Pokrajine. Kar sredi bohotnega polja opaža , ko tu pa tam vzpetosti, ki se zde podobne rrtinam. Trava raste na njih, tudi druge ®stline so se naselile. Ali vidi se jim, da nihče ne gomile. Nikjer ne vidiš križa, stebra ali sploh znamenja. Ničesar podobnega! Samo zemlja je malo zbočena, da označi očem mesto, kjer se človeško telo, tako kakor je iz prahu nastalo, zopet vrača k prahu in glini. K takim gomilam polagajo Kitajci svoje mrliče v lesenih krstah. Zlasti v okolici mest, kjer nosi smrt obilneje, je videti dovolj krst, ki čakajo grobarja. Nekaterim se pozna, da že dolgo čakajo, pa ga od nikoder noče biti. Če Evropejec zaide na tak kraj, ga po pravici navda stud. Nič boljšega ne more storiti, kakor da brž odnese pete. Le kako to, da se domačinom ne mudi s pokopom? Po naziranju Kitajcev ni prav, če pride mrlič prekmalu pod rušo. Treba je počakati, da vpliv zlih duhov opeša. To pa traja po navadi svojih 40 dni, včasih tudi več. Šele po dolgoveznih posvetovanjih z vedeževalci ugotove sorodniki tisto ugodno znamenje, ki javlja, da sme mrlič končno le v grob. V okolici velemest je pa tudi mogoče, da na ubogega mrliča kratkomalo pozabijo, ali da prepuste trud in delo drugim. pa Narava in tehnika! Splošno mnenje je, da si ta dva pojma nasprotujeta. Večina ljudi misli, da je tehnika, oziroma to, kar je tehnika dala, nekaj zgolj človeškega, plod umskega dela; narava pa, da kaj takega ne more dati. In vendar ni tako. Tehniko je sicer našel človek, ki pa je del od Boga ustvarjene narave, zato je tudi to, kar je on iznašel delo narave. Končno pa med naravnimi pojavi zlasti v rastlinstvu in živalstvu ter med tehniškimi izumi tesna povezanost. Oglejmo si nekaj primerov. Znano je, da so obokane in zaokrožene stene najbolj odporne proti pritisku in udarcu; in res najdemo v živalstvu, kjer je treba zavarovati nežne in za življenje važne organe pred pritiskom, zelo razširjene tovrstne naprave; tako pri hišah polžev, školjk, oklepnih žuželk, želvah in tudi pri človeku (lobanja). Tudi pri rastlinah ne V NARAVI manjka takih primerov, n. pr. lupina oreha, lešnika, koščica češplje, črešnje itd. Še bolj čudovite so naprave, ki naj okrepe in dajo rastlinskemu oporo; koliko težo morajo prenesti n. pr. debla dreves, ki merijo včasih do 120 m, kot n. pr. mamutovec in eukalipt. Najveličastnejši primer pa so travne bili,- taka komaj 4—5 mm debela bil nosi do 300 kratno dolžino in še na koncu klas, ki je težji nego vsa bil. Najbolj bomo-razumeli veličino biline zgradbe, če si mislimo do ISO m visok stolp, ki bi v premeru meril kakih 50 cm. Znani newjorški nebotičnik Empiu-State-Building, ki meri 385 m, bi bil v primeri z bilko le 131 cm širok; da bi bila še popolnejša, bi moral imeti na koncu še tolikšno breme, kolikor tehta sam. Pri vsem tem pa bi moral biti tako prožen, da bi ga pozibaval veter semtertja in se vedno zopet zravnal. Kako doseže rastlina to prožnost? Da je bil lahka, je znotraj votla; oporno staničje pa razvrščeno ob obodu (sl. 1), podobno kot stebri v gotskih cerkvah in modernih visokih zgradbah. Najvažnejše staničje pa leži v notranjosti. Votle cevi niso nič manj odporne od polnih, so pa poleg tega lažje. — V listih pa najdemo načelo opornikov, ki list zavarjejo pred zmečkanjem in raztrganjem pod udarci dežnih kapelj in viharjev. Uporaba votlih opornikov je znan tudi v naših cevastih kosteh, ki so vsled hrustan-čevine prožne, vsled vloženih apnenih soli pa trdne. Njih zgradba odgovarja zahtevam pritiska, natega in upogiba. Tak primer je naša stegneninca,- glava njenega sklepa leži v kolčni sklepni skledici in nosi vso nemajhno težo telesa; glavica pa je zvezana s stegnico po ožjem vratu, kar utegne imeti za posledico prelom kosti (to se v visoki starosti rado zgodi). Potrebno trdnost doseže kost tako, da prenaša težo, ki pritiska na sklepno glavico s posebno urejenimi pre-nežnimi tramiči in stebriči v glavi in vratu, na stegnenice. Način, kako so razporejeni ti stebriči in tramiči odgovarja matematično natančno obteženosti in spominja na železne konstrukcije železnih mostov. Seveda pa je tehniška popolnost teh kosti še popolnejša nego tehniški izdelek človeških rok,- če se namreč zlomljena stegnenica poševno zraste, je pritisk drugače usmerjen nego pri normalni kosti; ugotovili so da tramiči in stebriči v kosti se popolnoma preusmerijo v smislu novih zahtev. Čeprav bi mogli navesti še mnogo primerov tehnike v naravi, naj, kar smo povedali, zadostuje. Držama obrlaa šola la gradnjo in promet v Beljaku ne neguje. Vse raste, kakor samo -°®e, in med uvelim rastlinjem poganja kvi-]. tr kakl_ mor’ do od i srč sre vtih u m če nit’ o . - zna - nič____ ne ve - _ ko - -J:l—aL---„J)— /I P nuj! ve; mej. "'rji-r- n— ki Iju - be , zen jih ro . di. v sr cu no _ sim vsa _ ■ ki čas- ne ' - u - , Ki J smi - Ije „ U j no sr - .N ce. K— f*— Df Franc Prcfe'«'" Nacistični Prav gotovo ni znano marsikateremu koroškemu Slovencu, koliko so morali prestati Slovenci na Gorenjskem pod nacističnim nasiljem od leta 1941,—-1945. Zato bodo mogoče marsikoga zanimale te vrste, da se vsaj aialo seznani s trpljenjem sorojakov, kate-fe je skozi štiri leta tolkel hitlerjanski bič. Ko so leta 1941. nemške čete prekoračile Karavanke, je vpil v graški radijski oddajni Postaji neki nacist v slovenskem jeziku: -Slovenci, odložite orožje, nikar se ne borite proti Nemcem, ki vam prinašajo svobodo, kruh in boljšo bodočnost, nikomur se ne bo skrivil las. Imeli boste vse pravice v novi nemški Evropi. " In res, brez vsakih bojev so zasedle nemške čete Gorenjsko, ker je bila takratna jugoslovanska politika puhla in vojska gnila. Dokler je imela upravno ob-last vojaška uprava je še nekako šlo, ko pa je Prevzela civilna uprava se je končalo slovensko življenje na Gorenjskem. Ko je nastopil takratni gauleiter Kutschera, mesar Gorenjcev in pozneje hijena v človeški podobi SS grupsnführer Rösener, se je začel sa Gorenjce pravi pekel. Začelo se je izseljevanje boljših posestnikov v Srbijo, ropanje privatne imovine, zapiranje mirnih Ljudi, samo zato, ker so bili Slovenci. Kmalu nato Se je začelo rušenje stanovanjskih in gospodarskih poslopji ob takratni nemško-ita-lijanski meji, kjer so 200 m ob meji porušili vsa poslopja in to brez vsakega povoda, kamera so zgradili tamošnji prebivalci z velikim trudom in krvavimi žulji. In streljanje gorenjskih mož in fantov, pa tudi ženam ni bilo prizaneseno. Zakaj? Samo zato, ker so bili Slovenci, ker njihov duh ni mogel spreleti nemškega nacizma kot dobrega, ker tudi Pi bil. Na stotine in stotine Gorenjcev je bilo Postreljenih v skupinah od 5 do 50 v kazenskem taborišču v Begunjah na Gorenjskem. Ko je bila dolina Draga pri Begunjah prena-Poljnjena z njihovimi truplji se je začelo streljanje drugje po deželi, vsepovsod lahko vidimo take skupne grobove. Koliko jih je bilo v Begunjah do smrti mučenih in na druge grozne načine umorjenih je težko reči, sli to gotovo drži, da ne malo. Slovenski možje in fantje so viseli ob cestah kot strašila hitlerjanskega barbarstva. Mnogo Üh je moralo umreti brez vsake najmanjše krivde. Vsi so morali umreti zato, ker so bili Slovenci. Se se vidijo okajeni zidovi vasi: Urančica, Kokra, Kladje, Zlato polje, Koreno itd. kate-re so požgale SS bande, njih možke prebivalce pa postrelile in na pol žive sežgale, tenske in otroke pa odvlekle v razne lager-ie, kjer so večji del pomrli od stradanja in ^učenja. Še stoje neme priče, črni zidovi, Pa tudi živa priča je še, slovenski narod, ki ,fr9a trpljenja ne bo nikdar pozabil. Koliko „paradiž" družin je ostalo brez staršev in koliko Gorenjskih staršev je izgubilo svoje sinove in hčere, ki jih je Rösener obsodil na smrt, kot tolovaje, dasi niso storili ničesar drugega, kakor to ,da so bili Slovenci. Gorenjski Slovenci ne bodo tega nikdar pozabili, ker je bilo to trpinčenje preveliko. Ravno tako tudi drugi narodi Evrope ne bodo pozabili hitle-rizma. Res, kaj takega skoro ni bilo pričakovati od naroda s tako visoko kulturo, kot je nemški. Kakor Huni so divjali povsod kamorkoli je stopila njihova noga. Prav nič bojle se ni godilo Slovencem na Spodnjem Štajerskem, kjer je krvoločil Überreiter, še mnogo slabše pa Slovencem na Dolenjskem, Notranjskem in Primorskem, kjer so vladali in požigali italijanski fašisti. Zato ni nikakor zastonj nastal partizanski pozdrav „Smrt fašizmu". Fašizem in hitlerizem je strt s svojimi poglavarji vred. Slovenski narod pa še živi in bo živel, ter vedel v bodoče bolje ceniti svojo svobodo, kakor kdajkoli poprej. Tudi koroški Slovenci so morali veliko prestati pod nacističnim režimom. Tudi koroških Slovencev je bilo mnogo izseljenih in po raznih koncentracijskih taboriščih do smrti mučenih. Sedaj je vse to preslano, fašistično nasilje odpravljeno, prišel je čas tako težko pričakovanega miru in svobode. Ves slovenski narod naj se zaveda te svobode, ki je stala toliko žrtev in trpljenja. To svobodo mora čuvati in ščititi ves slovenski narod to in onstran Karavank. Tudi koroški Slovenci so deležni noVe svobode v novi demokratični Avstriji. To svobodo je treba vsekakor čuvati in jo podpirati ter živeti v dobrih odnošajih z bratskim narodom na Gorenjskem tako, da bo slovenski narod, resničen posredovalec in most med Avstrijo in Jugoslavijo. Deželni glavar na inšpekciji šol Deželni glavar je obiskal v spremstvu vodje šolskega oddelka in referenta področja za dvojezično šolstvo dne 7. in 12. marca šole dvojezičnega področja v Št. Jakobu, v Globasnici, v Šmihelu pri Pliberku, v Pliberku in Božjem grobu Z zadoščenjem je ugotovil napredovanje dvojezičnega pouka. Razgovor učiteljev in učiteljic slovenskega jezika Dne 9. marca t. I. je bil pri deželnem šolskem svetu razgovor učiteljev in učiteljic slovenskega jezika. Gospod deželni poglavar je pozdravil navzoče ter opozoril v kratkem nagovoru na važnost poučevanja slovenskega jezika. Referent za dvojezično šolstvo je nato podal poročilo o izvedbi od- redbe Provizorične koroške deželne vlade glede obnavljanja dvojezičnih šol, iz katerega je bilo razvidno, da se yrši na vseh ljudskih šolah dvojezičnega področja pouk v slovenskem jeziku v smislu imenovane odredbe, navzlic oviram, kakor pomanjkanje učnih oseb s potrebno predizobrazbo in prikladnih učil. Nato so podali posamezni navzoči svoja poročila, iz katerih se je pokazala vseskozi ugodna slika šolskih razmer. V teku živahnega razgovora je bilo enoglasno ugotovljeno, da je izid izvedbe določil imenovane odredbe o srednjih in meščanskih šolah brezhiben. Obsodbe vojaških sodišč Zaradi ropa in neupravičene posesti orožja je bil obsojen na šest let in 9 mesecev zapora Roman Kubitschow. Zaradi soudeležbe pri istem prestopku je dobil Kasake Turachan 4 leta in 3 mesece zapora, Lydia Pelzer 1 leto zapora (nastop kazni po enem letu), Adolf Paar pa je bil poslan za eno leto v vzgojni zavod. V zvezi z njimi je bila obsojena 25 letna Olga Mirsadschan, ki je roparjem preskrbela orožje, na 2 leti in 2 mesecev zapora, prav tako tudi 30 letna Erna Tander iz Kapfenberga, pn kateri so dobili del naropanega blaga na 2 meseca in 250 šilingov denarne kazni. Bukovje Se boste morda nasmejali ko boste brali: Bukovje! kajti še nikdar ni bilo slišati v kakem časopisu o tem kraju. Sedaj se pa moramo enkrat oglasiti. V zadnji številki „Kronike" je bilo skoraj od vseh podružnic iz dobrolske fare. Čisto zadni v koledarju pa tudi nočemo biti. To pa tem bolj, ker so nas Prebilci malo podražili, da imamo svojega duhovnika. Da, res je. Pa smo tudi zelo ponosni na njega. Od novembra lanskega leta nam bere vsak dan sv. mašo, pa tudi marsikaj je že od tega časa popravljenega v naši cerkvici. Oba zvonova nam je kruta vojska požrla, nekaj pa le imamo, da poje, da vemo vsaj kdaj se začne služba božja. To strašno vojsko smo srečno prestali, a štirji so morali dati svoje življenje za domovino. Naj jim bo tuja zemlja lahka. Vrnilo se jih je enajst, štirje pa še manjkajo. Bog daj, da bi se skoraj srečno vrnili, ker jih že vsi željno pričakujemo, posebno pa njihove družine. Šmihel pri Pliberku Na prvo postno nedeljo smo vprizorili Ernest Raupachovo žaloigro: Mlinar in njegova hči. Čeprav so igralci sami preprosti kmečki fantje in dekleta in so bile zaenkrat tudi že različne tehnične ovire in pomanj- i,!'iiiiiiiiii!iiiiiiiiii!iHitiiiiiiiiaii!iiiiiiiiiii)iiiiiiiiiiiiiiuitiiiiiiiiiiiiiiiiii!tiHiiiiniiiiiiiiiHi!i!:ii:iiiiiMiiiniiniiiiiiiitiiiiiiiiiii!iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiii pesmi (3.) V ljubem si ostala kraji. Andante.____________ Anton Medved. t'p ^ h r*8! j \ i rJ— ! | j/ \) Vlju - bem si o - [^|f} r 4 > -i J ta— r i y jaz™ na šel sem .4 J) -T ' £ r P r p-■F- 7- moltocres ?■ p- PL 4- FF it—H##= 4=— ^ F kon - ca ni,. s zur so tnes - ci, z dni so le - ta jÜqAj—Jl rinilo crEc \ molto cresc. K r-g v cvet - je zem - lia me pa _ molto ritürd. li ni! mla - me pa kanja, je bila igra dobro pripravljena in igrana. Šercerjeva dvorama je bila veliko premajhna, da bi mogla sprejeti vse, ki so se hoteli igre udeležiti. Okrog Velike noči bomo igro ponovili. Igra je zelo poučna in vsebinsko globoka, zato jo zelo priporočamo tudi drugim, da bi jo igrali. Malo nerodno je to, ker je treba oder premenjati desetkrat; pa, da niso bili odmori predolgočasni, smo vsi v dvorani prepevali slovenske narodne pesmi. S tem smo vršili še drugo narodno dolžnost: Zopet obnoviti med koroškim ljudstvom našo lepo narodno pesem, Hodiše V četrtek 14. marca Hodiški šolarji niso imeli nič šole. Pa vendar je bilo tudi na ta dan vse živo v šoli. V šolo so prihajali namreč starši od naših šolarjev na posebno povabilo učiteljev. Bil je ta dan nekak informacijski dan, ko sta oče ali mati zvedela od šolskega vodstva, kako se njihov otrok v šoli uči. Velika večina staršev je čula pohvalne besede o pridnosti svojih otrok. Drugi pa so morali slišati iz ust učitelja tudi grajo. So nekateri starši, ki neredno pošiljajo svoje otroke v šolo. In tak otrok nič ne napreduje v učenju, ker se ne more vsega naučiti, če ga več dni vsak teden ni v šolo. Drugi otroci pa so spet zanikrni v izpolnjevanju svojih nalog in v učenju. Za vse te je še dovolj časa, da se v drugem delu leta poboljšajo, da ne bo na koncu leta, ko se bodo delila spričevala, jok in stok, „zakaj pa naš nima dobrih redov." dinje Letošnji predpust je bil kratek, zato je bilo treba pohiteti, kdor se je odločil za sedmi zakrament. V naši fari so se ojunačili trije pari. Zgled sta dala g. Jan Possegger, vdovec iz Podljubelja, in ga. Jožefa Ogris iz Trate. Poroka, ki je bila v Glinjah, obenem s sv. mašo in lepim nagovorom, je privabila mnogo radovednega občinstva. Tudi na svatovski pojedini je baje bilo zelo živahno, zakar je poskrbel znan pevski kvintet iz Medboravnice. Največ aplavza je bila deležna „angeljska pesem”, ki so jo peli na koncu in katere svatje najbrže ne bodo tako hitro pozabili. Druga dva para sta šla drugam. Hudobni jeziki pravijo, da zato, ker sta se ustrašila „firbca" in babjih jezikov. I&t mChutes SngUsU: Important irregulär verbs — Važni nepravilni glagoli I fiee — bežim I fled — bežal šem I h a ve fled — sem bil bežal I fly — letam I flew — letal sem I have flown — sem bil letal I say — rečem I said — rekel sem I have said — sem bil rekel I see — vidim I saw — videl sem I have seen — sem bil videl I seli — prodam I sold — prodal sem I have sold — sem bil prodal I send — pošljem I sent — poslal sem I have sent — sem bil poslal I shake — tresem I shook — tresel sem I have shaken — sem bil tresel I shine — sijem I shone — sijal sem I have shone — sem bil sijal I shoot — streljam I shot — streljal sem I have shot — sem bil streljal I show — kažem I showed — kazal sem I have shown — sem bil kazal Leam! — Nauči se! In forty years — v štiridesetih letih in a month or so — v približno enem mesecu next week — prihodnji teden to-morrow — jutri to-day — danes the day after to-morrow — pojutrišnjem yesterday — včeraj the day bevore yesterday — predvčerajšnjim a few days ago — pred nekaj dnevi last week — pretekli teden some years ago — pred nekaj leti What we often hear — Kar pogosto slišimo I am pleased to meet you — Veseli me, da sem Vas srečal How do you like being here? — Kako Vanj ugaja tukaj? I hope to see you to-morrow — Upam, da se bova jutri videla Many thanks for your kindness — Hvala lepa za prijaznost That is very kind of you — To je zelo lepo od Vas I do not understand — Ne razumem Did you not understand me? — Me niste razumeli? Please, come in — Vstopite prosim Želje — moje spremljevalke .,. Nikdar, nikdar ne molčite, niti takrat, kadar spim; v sanjah ste celo pri meni, čakate, da se zbudim. Ve ste moje spremljevalke koder hodim, kamor grem. S trudnim srcem se igrate, varate me dan za dnem. Vendar ste tako prijetne, kadar dvigate srce zmeraj više .dalje, dalje čez doline in gore... Ni ga hipa, da nobena mi iz prsi ne vzkipi; brž ko ena mi ugasne, druga že se porodi. Tista bo pa le poslednja, ki jo čutil bom nekoč — smrtni dih jo bo ohladil, zagrnila grobna noč... POLJE,, življenjska skupnost Narava je celota, je kot božje tkivo, v katerem se prepletajo najrazličnejše niti v lepo celoto; kakor ni v tkanini poedina nit nič izrednega, marveč pride do izraza šele skupaj z drugimi, tako dobijo poedini deli narave vso svojo lepoto in pravo vrednost, če jih vzamemo kot celoto. Naravoslovec opazuje naravo kot celoto. Kdor hoče imeti od narave užitek, jo mora vzeti kot celoto. Oglejmo si s tega vidika polje. Polje kot celota! Daleč se razprostira pred našimi očmi ;zdaj pozimi ga pokriva sneg, da se zdi še obširnejše in večje kot je v resnici; spomladi ga ozaljša Vesna z zelenim plaščem, ki ga preplete z raznobarvnim cvetjem, poleti valovi na njem morje žita, v jeseni pa leži golo in zapuščeno pred našimi očmi. Sredi izbranih, zaželjenih rastlin, ki jih je zasejal kmetovalec, se vsiljuje nadležni p le v e 1 in jemlje koristnim rastlinam namenjene hranilne snovi. Mnoge rastline, ki veljajo za plevel, so prišle k nam iz toplih, tujih krajev; tako n. pr. rdeči ali poljski mak, ki pozibava svoj rdeči turban sredi zlatega žita in modri glavinec s temno-vijoličastimi cveti v košku. Obe rastlini sta pravzaprav stepni rastlini in sta dobro zavarovani proti izhlapevanju; imata namreč globoko narezane liste,- glavinčevi so poleg tega še pokriti z nežnimi dlačicami. Plevel ima med žitom težko življenje; najprej mu grozi suša, pripekajoči sončni žarki sesajo iz njega življenske šoke, brana mu grozi z izkoreninjenjem, srp in kosa s smrtjo. Kar pustijo ti, napravi plug. Toda plevel je trdoživ; njegovo življenje je sicer težko, a ne nemogoče. To ve dobro naš kmetovalec, ki se zagrizeno bori proti plevelu,- če se ne, je njegova skleda bolj prazna. Zato skrbno obdela njivo, seje v očiščeno seme. Vse to pa plevela ne uniči, le omeji mu razširjanje in zmanjša vpliv nekaterih rastlin, kot strupenega kokalja. Nekatere med plevel vštete rastline, kot kurja čevca, lapuh, plešec, se ohranijo, ker odcveto in razvijejo seme zgodaj spomladi; druge, kot njivska mačeha, pa šele po žetvi. Razni osati so zakoreninjeni globoko, da jim hiti plug ne pride do živega, druge, kot pirika, pa so tako krepko razrasle, da jih je skoro nemogoče uničiti; tudi ca jo razrežeš v kose, se ti iz vsakega kosa razvije nova rastlina. Plevel, ki se plodi s semeni, raztrese seme, še preden dozori žito. In živali! Tudi živali spadajo v življensko skupnost polja; kajti, tudi njim nudi polje ne le stanovanje in zatočišče, marveč tudi hrano. Poljski zajec si rad privošči" mlado setev; pod zemljo zro korenine bramor in ogerci (ličinke rjavega hrošča); koristni krt išče pod zemljo v njej živeče živali; škrjanec, jerebica in prepelica so na polju doma. Ko dozori žito, prehite poljedeljca urne miši in voluharji, boječi hrček in poljski ter domači vrabec. V zraku pa preže mišar, skobec in srakoper. Med bilkami se plazita velika in mala podlasica in ponekod celo lisica zvitorepka. Vsi ti skrbijo, da se uničevalci žita preveč ne razpasejo. Tako vlada na polju skupnost med najrazličnejšimi rastlinami in živalmi, ki so drugo na drugo navezane. Ravnotežje, ki so ga ohranjali njihovi predniki, ohranjajo tudi potomci. Nekatere živali so dobro opremljene in zavarovane, druge imajo malo sovražnikov, druge se naglo plode, da jim tudi velike izgube preveč ne škodijo; tako vzdrže tekmo za obstoj. Kulturne rastline pa obstoje le, ker jih goji človek. Njegov poseg v življensko skupnost odločilno vpliva na vso sestavo skupnosti. Če n. pr. poseje namesto žita repo ali deteljo, se izseli ves plevel, ki sicer uspeva med žitom, pa tudi vse živali, ki se hranijo z žitnimi zrni in končno živali, ki zalezujejo med žitom živeče živali. Tudi to nam potrjuje, da je narava celota. !i o ro s lu h mož Poljub pozabljenih spominov Ovčice izgubljene ob prepadih ne slutijo globin nevarnih vrelcev, ki so stvaritve prsi mladih. ANDREJ EINSPIELER Kjerkoli omenimo koroške velemože, moramo vselej lin povsod postaviti na prvo mesto našega borilca Andreja Einspielerja. Njemu v čast in spomin lepšega povedati ne moremo kot, to, kar je povedal naš pesnik Gregorčič Einspielerju v neminljivo slavo ob njegovi zlati maši v Svečah dne 21. avgusta 1887.: Zvesto si delal pol stoletja, zvesto pogumno in krepko. Kar sil ti dalo je nebo. posvetil ti si vse mladini, posvetil vse si domovini. Ti domu si buditelj bil, za dom si vrl boritelj bil. Ti delal si, jesen je tu, prišel je tebi čas sadu. Naš dom odeval gost je mrak, Slovenija je tožno spala. A čvrsto je vesela vstala. In narod si gojil krepak In tvoj premili Korotan že tudi dviga se, se vzbuja, Prihaja mu vstajenja dan! In peša, gine sila tuja, Prebuja se Sloven povsod! FRANC GRAFENAUER dolgoletni deželni in državni poslanec koroških Slovencev, ni bil Nemec, četudi nosi nemško ime. Domačija mu je stala ob zemljišču, ki je bilo nekdaj grofovo in se imenuje Grafenau. Koroški Slovenci niso imeli dosti svetne inteligence ih je bilo težko za tak posel najti spretnega, zanesljivega človeka. Našli so ga v Grafenauerju. Bil je mož orjaške postav* in izredno nadarjen, poprej in najprej voditelj Slovencev na Žili. Zilska ni bogat kraj, četudi se s konjerejo, ki je na Žili udomačena, lepo zasluži. Ljudstvo živi skromno: polenta in compe, compe in polenta je njih življenje. A ljudstvo je močne rasti in silno inteligentno. Mladi Grafenauer se je naučil orglanja v domači cerkvi in popravljanja . orgel. Kmetija in obrt skupaj sta mu dajale dosti kruha. Kot poslanec je užival veliko ugleda. Po plebiscitu so ga zaprli in obtožili veleizdaje. Vlada je bila ruskim ujetnikom prepovedala znanje s koroškimi ženskami, Grafenauer pa se je izrazil: „Pustite jih, da bo kaj močnih otrok." Zato so ga v Celovcu obsodili na smrt. Cesar ga je pomilostil na dvajsetletno ječo. Ko so ga ponovno pomilostili, je šel iskati kruha v Jugoslavijo, kjer se pa tu ni mogel udomačiti, kakor se tudi drugi begunci niso. Vrnil se je domov. Par tednov pred Božičem je šel nek njegov prijatelj k deželnemu glavarju dr. Le-mizu in prosil za vrnitev Grafenauerjeve obrti. Deželni glavar je Grafenauerja poznal in spoštoval, ter mu obrtno pravico takoj podelil. Dolgo zapiranje in pomanjkanje, ki ga je pretrpel, je razrušilo zdravje sicer tako krepkemu možaku. Na Brdskem pokopališču spi zadnje spanje mož ,ki je skozi leta nosil vse skrbi in težave koroških Slovencev. Grafenauer je bil eden najodličnejših rodoljubov, kar jih pozna Koroška. VINKO POLJANEC Ena najbolj znanih oseb zadnjih desetletij je bil Vinko Poljanec, župnik v Škoci-janu. Bil je izredno zmožen ter izboren govornik. Trajno je sodeloval pri naših listih: „Koroškem Slovencu" in „Nedelji". Pomagal je pri prosvetni zvezi, ki je večji del slonela na njegovih ramah. Poljanec je bil sam izboren pevec, zato je tudi mladino neprenehoma navduševal za pevska društva. Ob nastopu nacizma je škofijski urad takoj čutil nevarnost za Poljanca in mu je svetoval, naj odide na dopust toliko časa, da se razmere nekoliko ublažijo. Poljanec je odšel domov in prišel do Pliberka, kjer so ga zgrabili gestapovci in razglasili, da je nosil s seboj veliko vsoto denarja, kar pa je bilo izmišljeno. Z ujetnikom so ravnali, kot da bi bil že obsojen. Zvezali so ga in privlekli v Celovec, kjer so ga odvedli v zapor. Po par tednih so ga morali končno izpustiti, ker niso imeli dokazov za policijsko postopanje. A prišel je iz ječe bolan. Zdravnik ni mogel dognati, kaj mu je. Verjetno, da so mu v zaporu pridajali strupa v jed. Za posledicami zapora je kmalu umrl. Ljudje so se v velikem številu udeležili njegovega pogreba in mu prekrili gomilo z venci, katere pa je nekdo ponoči polil z bencinom in zažgal. FRANCE TREIBER Sedaj živi kot 85 letni starček v Slovenjem Gradcu. Treiber je sin Podklošterskega okraja. Bil je kot ustvarjen za duhovniški poklic. Priden kot čebela se je posebno zanimal za zgodovino, pri čemer mu je dobro služil njegov neutrudljiv spomin. Kot duhovnik je služboval na fari isv. Ilija v Celovcu. Bil je ves čas zelo priljubljen. Ob času plebiscita se je Treiber precej izpostavljal. „Volksvrekr" je vkorakala v St. Rupert in Treiber je moral oditi. Tedaj je deželni glavar sporočil piscu teh vrstic: „Danes je bil župnik Treiber ustreljen pri begu čez dravski most." Pa ni bilo tako. Treiber je prišel srečno v Ljubljano, kjer je živel v skromnih razmerah, a je bil vkljub temu zadovoljen. Velika bi bila naša nehvaležnost, če bi pozabili, kaj je nesebični Treibet storil za Koroške Slovence. Poljub pozabljenih spominov. Sedaj ne ti, ne jaz ne veva, kaj naju druži ob ločitvi, kaj skozi vonj cipres odseva, kaj toži v žalostni molitvi. Poljub pozabljenih spominov — še enkrat skozi solze dahni — potem za vekomaj usahni. Dr. JANKO BREJC zavzema v življenju Koroških Slovencev odlično mesto. Po rodu sicer ni Korošec, ali večji del svojega dela in življenja je bil na Koroškem. V Celovcu je imel strica, kanonika Aljančiča, ki je vzeli dijaka k sebi in ga nadzoroval. Janko je bil odličen dijak in se je odločil za pravne študije. Ko so potrebovali koroški Slovenci spretnega zagovornika, se je dr. Brejc preselil iz Vencajzove pisarne v Celovec. Tu je kmalu zaslovel kot eden najboljših odvetnikov. Bil je spreten in zelo marljiv — prava gorenjska korenina. Njegovo družinsko življenje je bilo vzorno. Soproga Mara Vencejz mu je rodila deset otrok. Živahna odvetniška pisarna je dr. Brejcu tudi precej nesla, tako, da si je lahko kupil lepo graščino pri Brezah, katere lastnik je bil prej Konte Veit. Brejec je imel s to graščino dalekosežne načrte, ki se pa niso dali izvesti, ker je prišla vmes vojna in po njej plebiscit, po katerem se je moral tudi dr.-Brejc vrniti na Kranjsko. Pri industrijskih podjetij, katerim se je posvetil, pa ni imel sreče. Prišel je skoro ob vse imetje. Kap, ki je končala njegovo načrtov polno življenje, nam je vzela velikega Slovenca, ki se je vsega žrtvoval za svoje koroške brate. JURIJ TRUNK Trunka je rodila okolica Baškega jezera. V šoli je bil izboren učenec ,zmožen in delaven. Velik in krepak fant je pa v osmi gimnaziji po neznanem naklučju začel bruhati kri tako, da so vsi mislili, da bo kmalu umrl. Pa ni. Mlademu duhovniku so svetovali, naj se gre zdravit v Kairo. Šel je, prišel je do moči in sad njegovega bivanja na Jutrovem je bila knjiga Mohorjeve družbe „Na Jutrovem", ki jo slovensko ljudstvo kaj rado bere. Iz Svete dežele se je vrnil na Koroško in tu pastiroval dolga leta v Kazanah pri Dobrli vesi. Nemirni duh pa ga je gnal zopet čez morje in sicer v zagonetno Ameriko. Tam se je seznanil z uredništvom „Ameriškega Slovenca "in frančiškanskimi misijonarji ter družbe sv. Rafaela. Trunkovo potovanje v Ameriko je rodilo sad v krasni knjigi „Amerika in Amerikanci", ki jo je krasno ilustriral občeznani Vaupotič. Gospod Trunk sa-motari sedaj nekje v Koloradu. Veselilo bi nas, če bi se srečno vrnil v domače kraje. Ne zanemarjaj samega sebe! Posvetovanje telesnih organov Krojač Štefan Šivanka je bil priden kot malokdo. Vstajal je rano zjutraj, presedel je pri šivanju ali prestal pri urezovanju in likanju skoraj cel dan in delal pozno v noč. Delo se mu je kopičilo, tako da je imel vedno naročil za vsaj en mesec vnaprej. Tako so tekla leta. Nekega dne so imeli njegovi telesni organi burno posvetovanje. Niso se zbrali v kakšni dvorani ali posebni sobi vaške gostilne, ampak so kot sodobni ostali na svojih mestih, vršili svoje delo naprej in se po-služili najmodernejših brezžičnih naprav za razgovor. Zborovanje je vodil jezik kot najglasnejši in najrazgovornejši med njimi. Pozdravil je vse sodelujoče, ugotovil polnoštevilnost in izvajal: „Že 45 let smo vsak na svojem mestu in vršimo neprestano vsak svoje dnevno in nočno opravilo. Za nas ne velja ne 7-urni, ne 8-urni delavnik, mi nimamo niti nedeljskega, niti prazničnega počitka, niti wee-kenda, da, večina izmed nas dela bolj ali manj naporno 24 ur na dan, ne da bi potem sledilo 24 ur počitka. Dan za dnem, mesec za mesecem, leto za letom delamo neprestano brez štrajkov. Našemu podjetju tozadevno ne more konkurirati nobeno drugo podjetje na svetu. Celo nikakega plačila nimamo za naše vestno delo. Naš gospodar skrbi edino za potrebne surovine, pa še to včasih precej površno. Vem, da ste vsi zelo zaposleni, zato so naši razgovori redki. Tudi danes bi vas ne bil sKlical na posvetovanje, če ne bi naš položaj postajal od dne do dne težavnejši radi malomarnosti našega gospodarja. Skrbi samo za zaslužek, da bi lažje preživel sebe in svojo družino, da bi si pridobil premoženje, nas pa bolj in bolj zanemarja. Ako se bo to še naprej nadaljevalo, potem to vodi v gotovo propast nas in gospodarja. Ker se mi zdi ,da gospodar ne vzame časa za skrb za sebe in za svoje telesne organe, kot da bi mislil, da smo večni, zato ga moramo nase in na naš težavni položaj opozoriti. Predlagam, da vsak izmed nas pove, kaj ga teži, da bi mogli ugotoviti celoten položaj, saj smo med seboj trdno povezani in drug od drugega presneto odvisni. Kot eden izmed najvažnejših organov naj začnem kar jaz. Več dolžnosti in skrbi imam, ki jih moram vršiti. Najprej pridno mešam in premetavam hrano po ustih, tako, da me večkrat mišice bole, če je hrane kaj veliko. Zadnje čase me pa gospodar sili, da to delam hitro in površno, tako da grižljaje kar hitro pošiljam skoro nepremešane v želodec, ker pravi gospodar, da se mu mudi. Glede dela pri govorjenju se ne morem pritožiti, ker gospodar ni ravno preveč zgovoren. Pač pa me zadnje čase večkrat ranijo zobne škrbine in me vznemirja preslaba gospodarjeva skrb za zobe, zato dajem besedo zadnjemu desnemu kočniku, da pove svoje težave." Oglasi se škripajoči glas kočnika: „Gospodar nas je v mladih letih vsak ve- čer ali jutro lepo osnažil, da smo se lesketali in mu delali čast, ako je usta odprl. Zadnja leta pa nas zanemarja, da je od sile. Cela vrsta nas je piškavih in gnilih, nekaj jih je že padlo iz ust, čisti pa nas sploh ne več. Da bi šel k zobozdravniku, da bi nas vsaj za silo popravil, mu še v glavo ne pride. Ako bo šlo tako naprej, bodo po par letih usta brez zob in potem, gorje vama, želodec in črevesje! Poklicali smo na pomoč razne glivice, da bi pospešile vnetje okrog živca, tako da bo v par dneh gospodarja začelo pošteno boleti, nakar bo prisiljen iti k zobozdravniku. Čudim se, da se sicer tako pirdni gospodar noče držati zdravstvenih navodil iß redno zvečer in zjutraj par minut čistiti zobe z zobno ščetko in zobno pasto. Njegovi otroci, ki hodijo v šolo, to redno delajo in imajo krasne zobe." „Prav imaš, prijatelj zob, odkar se v ustih drobitve hrane komaj dotaknete in je skoro nič ne preslinite, se je delo pri nas ogrmno pomnožilo, tako da ga tudi jaz ne zmagujem. Poleg tega naš gospodar neredno je. Včasih sploh ne zajtrkuje in je do kosila lačen, tako da se samo želodčni sok sprehaja po želodcu in postaja vedno bolj siten in kisel ter nevaren za želodčno sluznico, da jo na enem ali drugem mestu pregrize-Včasih dobim opoldansko kosilo šele okrog tretje ure, že postano in kar na hitro zmetano v usta in poslano k nam. Večerja p8 gospodar šele pozno v noč, ker ima pre! razne seje. Hrana je zopet postana in je včasih že čisto hladna. Komaj oslinjeni kosi se valijo varite in me napolnijo do vrha, da postanem napet kot boben. Že nekaj let im8 gospodar navado, da večerjo zalije z neko pekočo tekočino, ki se kaj hitro vsrka i® se preseli v glavo, tako da gospodarja zanaša, ko vstane. Pravi, da pije zato, da pozabi dnevne težave in da misli, da se nahaja v „rožicak". On se sicer dobro počuti nekaj trenutkov, jaz pa in ostali deli tele5® trpimo radi tega veliko škodo, ker tista Pe' koča tekočina vso našo sluznico uničuje i® zmanjšuje delazmožnost drugih organov. In tako, mesto da bi na stara leta počival* j imam od dne do dne več dela, ki ga ne zmorem, in moram radi tega še neprebavije®® dele hrane pošiljati naprej v črevesje." „Da, res je!" se oglasi Črevo, „tudi me®^ je gospodar vse delo zmešal. V mladih 1® tih je bil tako lepo naučen izprazniti črevesje zjutraj, čim je vstal, potem je im®1 celi dan mir. Sedaj se ne zmeni za vse moj® vsaj trikratne dnevne pa tudi nočne oporni®®1 in tako ostane zaprt vsaj nekaj dni, prede® se izprazni. Zato pa je ves betežen. Z zasajanjem blata v črevesju se namreč vsrkaj® razne strupene snovi, ki zastrupljajo tel®; Radi tega postaja blato tudi pretrdo, ra° česar so otekle dančne žile in začela se !® delati takoimenovana zlata žila) ki krvav ob vsaki priliki. Kdor je dal tej bolezni i®1® „zlata žila", ta je pač hotel samo osmeši resne človeške težave." Zasliši se močno kašljanje in že se čuj® glas Pljuč: (Dalje prihodnjič). J* Us 1 I t i t e® —-- , Čebela delavka V zadnjem čebelarskem članku smo si Ogledali matico in njeno kraljevsko vlogo. Sedaj pa poglejmo „navadne državljanke" v čebelji družini. Morda bomo ob tem razmišljanju prišli do še jasnejšega spoznanja, kako je v naravi vse natančno in smoterno Urejeno. Tu je bil na delu um, ki neskončno Presega vse človeško znanje in vsa prizadevanja. Čebela se izleže — kakor matica — iz oplojenega jajčka. Zavoljo mnogo manjše zibke in mnogo bolj skopo odmerjene hrane, jo tudi slabša, se iz jajčka ne razvije po-Polnoma razvita samica {kakršna je, kakor vemo, matica), temveč bolj šibko, zakrknje-n° bitje — čebela. Toda narava je po Stvarnikovi zamisli do podrobnosti dosledna, "ebela ima drugačne naloge mimo matice. Pretežni dele njenega življenja je namenjen ^zunanjim" poslom. Zato ima sijajno razvit v'd in vonj, njeno letalsko mišičevje je sploh rrekaj izrednega. V vsem tem matico močno ^adkriljuje. Saj nosi, kadar je paša izredno d°bra, takšne tovore sladkega naktarja tudi 4 km oddaljenih pasišč domov, ki doma-*a dosegajo težo njenega telesca. V takem Primeru pa seveda pri doletu pade na brado panja kot čok. Dostikrat ji moči že toli-opešajo, da zajadra kar na tla pred če-°6lnjakom. V takih trenutkih čebelarjevo Srce poskakuje od veselja. Samo škoda, da So bolj redki... Razvoj čebele traja 21 dni. Ko matica lepo °čiščeno čebeljo (to je navadno) celico na sätu zaleže, stoji belo jajčece na dnu celi-po koncu kot v tla zapičena turška sab-Ja- Drugi dan se nagne, tretji dan pa se vle-j-® po tleh. Četrti dan se iz jajčka izleže drobcena ličinka, ki se nato godni 7 dni, ^äkar jo čebele pokrijejo s pokrovcem, da ?® v ii dneh preobrazi (metamorfoza) iz ®rva v žuželko. Enaindvajseti dan je mogo c® opazovati zanimiv prizor: na videz po R°lrioma ne produšni pokrovec (ki pa v res dioi ni neprodušen, saj so čebele vosku pri ^šale nekaj cvetnega praška, da skozi Pranje ličinka diha!) začne dobivati v sredini majhno luknjico, ki se bolj in bolj veča. končno pokuka skozi pregrizeni pokrovec j“lva glavica mlade čebelice. Nato pa se mo a in zvija ter polagoma zrine skozi odprti 0 še oprsje. Tedaj je njeno „rojstvo" goto-jadrno smukne v čebelno gručo in se P°nieša med starejše sestrice. Te imajo z vlo dovolj opraviti. Po vsem telescu se je s® drži bila „srajčka", v katero se je kot buba zapredla. Zato so starejše pridno na de-*U' plešejo okrog nje in jo snažijo. Nato jo asitij0, saj je revica stradala skoro 14 dni, ^otem pa: hajdi na delo! Ko se je pa za mla-*c° delo enkrat začelo, ga ni konca do zad-J®3a dne njenega življenja. Sprva je še premalo otrujena, da bi mogla .etl po nektar ali obnožino. Pa saj je doma ke), iz katerih je zlezla mlada zalega, da jih more matica ponovno žaleči. In koliko je dela in truda š pripravljanjem hrane za ličinke, ki so strašansko požrešne! To nalogo izvršujejo samo mladice, ki imajo še prav posebno dobro razvito krmilno žlezo za produkcijo „mlečka". Starejše „izletne" čebele se za vzrejo naraščaja sploh ne brigajo. Dovolj je zanje dela zunaj! V panju je treba skrbeti tudi za novo satje. Spet nov posel za mladice! V gotovi starostni dobi začno silno slastno uživati med in ga pojedo mnogo več, kakor je za vzdrževanje njihovega telesca potrebno. Na spodnji strani zadka se jim v posebnih žlezah nabira tol-šča, ki jo tekočo stiskajo med obročki na dan. To je vosek, iz katerega izdelujejo satje, lepo belo-rumeno, kot cekin. Med vsemi temi notranjimi deli se pa mladice ob lepih dneh pridno vadijo v letanju, gredoč pa še vodo nosijo v panj. Čez 14 dni so popolnoma godne za zunanje delo. Med tem je v panju na delu že nov naraščaj. In tako gre rod za rodom po isti delovni poti iz življenja v smrt. V poletnem času (t. j. od marca do septembra) je čebelno življenje kratko — živi nekako 6 tednov. V tem kratkem času dela 14 dni v panju, 4 tedne izletava na pašo. Proti koncu življenja njen organizem močno opeša. Telesce postane vse oguljeno in zavoljo tega črno, krilca so pa razcefrana kakor staro bandero. Do smrti zgarana se Stariča zavleče v kako skrivališče izven panja in počaka smrti. Družini prihrani celo delo in sitnosti „pogreba". Zares, življenje čebele je sam delaven dan! Zato velja pri ljudeh po vsej pravici za zgled marljivosti. Oddiha dn zabave skoro ne pozna. Le tiste čebele, ki živijo v dobi rojenja, dožive svatovsko rajanje, kadar se roj vsuje iz panja in veselo zapleše v sončnih žarkih. Toda pirovanja je naglo konec, nato se spet začne delo, delo do zadnjega diha. Kadar uživaš, prijatelj moj, sladko strd in se ti prijetna sladkoba razliva po telesu, pomni: mnogo in premnogo truda je v tej ambroziji. In zahvali modrega Stvarnika, da je dal drobni živalci tak silen nagon: če bi ga ne imela, bi človek ne jedel sladkega medu. Prašen j e svinj ^®la "Milili t>a pretek! Treba je čistiti lončke (zib- V govejem in konjskem hlevu ima pri nas gospodar glavno besedo, v prašičjereji pa gospodinja. Njej je v večini primerov prepuščena vsa skrb za vzrejo in krmljenje prašičev, le pri gradnji svinjakov poseže tudi gospodar vmes. Mnenja smo, da bi se morali gospodarji tudi za prašičjerejo malo bolj zanimati, s čemer bi delo gospodinji v mnogočem lahko znatno olajšali. Svinjereja je na vsaki kmetiji zelo važna gospodarska panoga, saj preskrbi družini dvoje najvažnejših živil, meso in mast. Največ previdnosti zahteva vzreja prašičev prve tedne po rojstvu. V tem času nam dostikrat cela gnezda poginejo. Ker plemenske svinje prezgodaj pripuščamo k merjascu, pridejo prašički že na svet slabotni in podvrženi raznim boleznim. Sele po devetem mesecu je mlada svinja toliko razvita, da moremo od nje pričakovati zdrave in dobro razvite pujske. Tudi ves nadalnji razvoj svinje je ogrožen, če jo prezgodaj pripuščamo. — Plemenske svinje morajo biti močne narave in ne prenežno vzrejene. Poleti naj imajo na razpolago dobro pašo. Brez paše ali vsaj večjega izpusta, kjer se plemenske svinje gibljejo na prostem zraku, je trajen uspeh v prašičjereji ogrožen. Tudi pozimi je priporočljivo, spuščati plemenske svinje ob lepem vremenu vsaj za nekaj ur v izpust. Plemenske svinje moramo dobro krmiti, nikdar pa ne tako kakor one, ki jih debelimo za zakol. Ni potrebno, da so plemenske svinje debele, važno je, da so čvrsto razvite in zdrave. Poleg paše poleti ter pese in krompirja pozimi, jim moramo nu- diti tudi krepko krmo. Dnevno zadostuje 1 do 1,3 kg krepke krme. Predvsem uporabljamo otrobe in druge mlevsfce odpadke. Izvrstna krepka krma za svinje je tudi ovsen ali ječmenov zdrob. Približno 3 mesece 3 tedne in 3 dni po pripustitvi pridejo mladi pujski na svet. V koledarju ali beležnici zabeležimo dan zadnje pripustitve in predvideni dan prasitve, sicer to kaj lahko pozabimo. Ker popolnoma natančno ne moremo določiti dneva prasit-ve, moramo zadnje dneve svinjo pogosteje opazovati. Vedno je priporočljivo, da pra-senje svinje nadziramo. Svinja rije po svinjaku sem in tja ter si prizadeva napraviti gnezdo. Svinjak dobro nasteljemo s kratko slamo ali praprotjo. Svinji nabrekne in pordeči vime. Približno en dan pred prase-njem lahko izmolzemo par kapljic mleka, če svinjo stiskamo za sesec. Od tedaj naprej je ne smemo več za dolgo pustiti izpred oči. Ponoči pustimo v svinjaku luč, pri svinjah pa, ki bodo imele prvič prašičke, čujemo. Porod pri svinjah je navadno lahek. Z roko posežemo le v skrajnem primeru, naprimer zaradi napačne^ lege. Roke moramo preje dobro umiti in razkužiti. Ko se pujsek prikaže na dan, lahko deloma pomagamo in ga za nogo ali pri glavi nalahko potegnemo. Mir je svinji v tem času najbolj potreben. Kdor nima kaj iskati naj se odstrani od svinjaka. Rojstvo posameznih pujskov se vrši v razdobju četrt do pol ure. Popkovina se navadno sama pretrga nakar nastopi malenkostna in brezpomembna krvavitev. Da pre- prečimo vsako možnost okuženja, namažemo popkovino na mestu, kjer je odtrgana, z jodom. Če se popkovina ne pretrga sama od sebe, potem naredimo to mi, in sicer 5 centimetrov pod trebuščkom. Vsak pujsek je ob rojstvu obdan s sluznasto kožico, ki navadno ob rojstvu sama od sebe poči. Če bi se pa to ne zgodilo, jo moramo takoj pretrgati in odstraniti. Če glave takoj ne osvobodimo, se pujsek zaduši. Trajanje prasenja je odvisno od števila pujskov in od presledka med rojstvom posameznih prašičkov. Običajno je končano vsaj v teku 24 ur. Če se to ne zgodi že nastanejo pri prasenju večje težave, moramo takoj poklicati živinozdravnika. Kadar svinja vstane ter hodi s povešenim telesom po svinjaku in sprejme krmo, ki ji jo ponudimo, lahko smatramo v splošnem, da je prasenje končano. V tem času se novorojeni pujski, ki smo jih dali v košaro, obloženi s slamo ali senom, toliko opomorejo, da jih lahko damo k svinji, da sesajo. Kako pridobivamo seme glavnate salate Za kmečko pridelovanje zelenjave je primerna le zgodnja in poletna salata. Glavnata salata ima rada humozno, rahlo ilovnato zemljo ter dosti vlage. Na suhi zemlji tvori salata le majhne glave. Kljub temu, da salata ne ljubi suhe zemlje, moramo dajati sončnim legam prednost. V času cvetenja julija meseca je najbolje, če vlada suho vreme. Če je ta čas deževen, moramo računati le s pomanjkljivim nastavkom semena. Tudi po končanem cvetenju bolj prija semenski salati suho vreme. Kraji, kjer je poleti veliko padavin, niso primerni za pridelovanje semena glavnate salate. Za salato bomo pripravili jesensko brazdo in istočasno podorali dobro preperel hlevski gnoj. Spomladi dodamo na 10 arev 6 kg čistega dušika, 7 kg čiste fosforne kisline in 12 kg čistega kalija. V navadi sta dva načina pridelovanja semena, in sicer saditev sadik ter setev. V prvem primeru sejemo salato začetkom marca v tople grede in sadike nato presadimo začetkom ali sredi aprila v razdalji 15X45 cm. Posebno moramo paziti na to, da sadik ne posadimo pregloboko, sicer rade segni-jejo. Srčni list ne sme nikdar biti pokrit z zemljo. — Zaradi enostavnosti sejemo salato večinoma kar na stalno mesto, in to čim bolj zgodaj spomladi, da more seme dobro dozoreti. Sejemo približno 1 cm globoko, razdalja med vrstami naj znaša 45 cm. Po ozelenitvi je potrebno okopati in rastline na 15 do 20 cm preredčiti. Okopavanje se ponavlja, dokler salata ne začne delati glav. Ko se glave lepo razvijejo, porežemo one, ki nam za seme niso všeč, ter jih prodamo ali porabimo v lastnem gospodinjstvu. Cveteti začne salata praviloma konec julija. Pri salati vlada samooplodba, zato brez nevarnosti križanja pridelujemo več vrst salat eno poleg druge. Seme salate zori konec avgusta do septembra. Oprezni moramo biti pred ptiči, da nam ne pojedo vsega semena. Z žetvijo začnemo čim je seme pri večini rastlin zrelo. Salato požanjemo s srpom zjutraj, dokler se rosa še ne posuši, drugače nam seme preveč izpada. Požeta stebla povežemo v snope ter jih dalje sušimo, da seme naknadno popolnoma dozori. Salato omlatimo navadno s cepci, manjše količine tudi kar z roko. Omlačeno seme moramo dobro izčistiti in še nadajle dobro sušiti. nimil,llllll!llll""M"iMiiiiiiiiiiiiiiiiiui....mili.......im.....milili...................................................................umu..................................mili............................................mm....................miimimmmi.............mmm.......................mimmimmi ^ ^fišel je tvoj najlepši dan — materinski k Spomnila se boš davnih, srečnih dni, ° je še živel naš oče, in si nas imela še vse sebe. Atek je vedno kupil rdečih na-i ‘jekov — ali se še spominjaš, vsako leto t0]i* bilo več — vzel jih je namreč vedno ‘bo, kolikor let je bilo od vajine poroke, .^atje je dal zjutraj navsezgodaj meni, p TOlajši, da ga ponesem, tebi, o mamica, (jj. s'a sem k tebi v srajčki in se z nerodni-Zasedami voščila k materinskemu dne-Sv' si se mi zdela najlepša žena na WtU' bežala si še v postelji, tvoji razple-t^-.1 ‘asie so padali po beli blazini. Nisi >e]t* a «mogo govoriti, le tvoje oči, tiste "s 'vlažne oči, ki so tako značilne za » engko mater, so izražale vso tvojo ma-p^bo srečo. l^1’5^0 je trpljenje, očetu je zavratna bo-bte5n Pretrgala nit življenja. Kako vdano in ^0c*rnianja si vzela vse breme na svoje ® rame. Ali še veš kako so nas ljudje ^Ož Zgon. in svoje življenje posvetila le naši J1- Mati, morda nikdar ne boš zvedela, koliko smo ti mi, tvoji otroci hvaležni za to! Sedaj ko sem odrasla, šele pričenjam razumevati tvoje besede, ki isi mi jih izgovorila vedno kadar sem te izpraševala zakaj si tako žalostna. Takrat si se vedno bolestno nasmehnila in odvrnila „moji otroci naj nikdar ne zvedo za moje trpljenje", in še si se vrgla na delo za nas. Mučenica si bila kakor toliko tvojih vrstnic na slovenski zemlji, nikdar bi ti ne mogla povrniti, kar si ti meni dala. Le ena zavest, mati moja, naj te bodri in ti daje zadoščenja: tvoja žrtev ni bila zaman! Nisi nam dala na pot v življenje ne zlata, ne srebra, saj ga sama nisi imela. Toda vzgojila si nas, kakor pridni vrtnar žlahtno cvetje in nas obsipala z žarki neizmerne ljubezni. Ali se še spominjaš, ko sem tudi jaz, tvoja najmlajša, morala iti v tuji svet, da si zaslužim boljšega kruha, kakor si mi ga mogla rezati ti. Na pragu si stala in v roki, tresoči od žalosti, držala kropilnik. Pokrižala si me in dejala: Naj se zgodi karkoli ne poteptaj svoje vzgoje dn na Boga ne pozabi. Na ovinku ceste, ki je vodila k postaji sem se ozrla, toda nisem ti pomahala z robcem, ker me je obšla neizmerna bol. Hotela sem se vrniti in vedno ostati pri tebi, todä ne, klic sveta je bil močnejši. Prisegla pa sem takrat, da ne bom nikdar pozabila tvojih svetih be- sed. To prisego, verjemi mati, sem držala do danes in je ne bom nikdar prelomila, četudi bi me usoda tirala na konec sveta. Ti nisi bila tako srečna, da bi tvoji otroci živeli doma pri tebi. Preveč nas je bilo. Vendar si se vdala v usodo in si kljub temu ustvarila toliko nevidnih vezi s tvojimi otroci, da vseeno nisi bila sama. Ono leto, ko sem prišla na počitnice, si mi pokazala vsa naša pisma, povezana z različnimi trakovi. Moja pisma so imela rožnatordeč trak. Vprašala sem te zakaj si za moja pisma vzela ravno to barvo. Dejala si, da ti je vedno tako toplo in rožnato pri duši, kadar prebiraš moja pisma. Toda niti to veselje ti ni bilo dano. Prišla je vojna in zahtevala od tebe novih žrtev. Mnogo noči si prejokala, kadar dolgo nisi dobila pisma od tvojega sina edinca, ki je odšel na branik naše domovine, ali hčerke Marice, ki je odšla k Rdečemu križu, da bi hladila rane sinovom naše zemlje. O mati, še danes se mi oči zalijejo s solzami če pomislim, koliko je krvavelo tvoje srce, ko si ono jesen — ko so že zorela jabolka — prijela vest, da je mož tvoje najstarejše, ki je imela že tri nebogljene otroke, padel za domovino. A še hujše si bila bičana, ko te je spomladi zadelo najstrašnejše kar mora zadeti ljubečo mater — padel je tvoj edini sin... Že so cvetele črešnje takrat, toda ti si hodila žalostna okrog kakor senca. Ostala sem ti le jaz v podporo in tolažbo. Toda niti jaz ne morem danes k tebi, kajti življenje me zahteva drugje. Žalost mi razjeda srce ob misli, da ti za tvoj najlepši dan nikdo ne bo podaril cvetic, nikdo poljubil tvojega trpinčenega čela. Mamica moja, pro- sila bom veter, da ti prinese pozdrav, saj pismo bi morda šele po dolgem času ali sploh ne dobila. Lastovka pa bo potrkala na okno tvoje sobe in ti prinesla vest, da nisi sama, da tvoja hčerka vedno misli nate ter moli k ljubemu Bogu, da bi prišel čas, ko bo mogla za vedno k tebi v tvoje naročje. * * * ... Mati je vir ljubezni, ki nikdar ne usahne; iz njega črpajo otroci moralno oporo za vse življenje. ... Mlada mati, čeprav so samotne tvoje ure, vendarle nisi nikdar sama. Pod srcem nosiš novo življenje, ki priča, da naš narod ne bo nikoli izumrl. .... Mati! Koliko milobe izraža ta beseda — toda koliko gneva in bolesti je v dveh samih besedah; brez matere. ... Venček iz pomladnih rožic bi spletel človek in ga posadil materi na glavo kot krono. Saj ona je junakinja, ki je večkrat pripravljena žrtvovati lastno življenje samo, da bi dala življenje svojemu otroku. Mati, v tvojem najvišjem trenutku stopaš vedoma v senco smrti, toda ne bojiš se, kajti izza tvojega trpljenja že gledaš večno jutro našega naroda. Pred materjo naj bi sklonil glavo sam kralj in cesar. Njo je Bog blagoslovil z rodovitnostjo telesa ter jo obdaril z največjo mero ljubezni in moči. ... Če bi zbral vse materine solze, ki jih povzroča nehvaležni otrok, bi nastalo ogromno jezero. Toda materino srce vedno odpušča... ... Kar je mati dala otroku na pot v življenje, ne sme izgubiti nikdar Naš ljudski oder Počasi se bodo začeli odpirati tudi naši ljudski odri. Prav je, da zavzememo tudi do naših ljudskih odrov pravilno mišljenje. Poznamo tri vrste igralskih nastopov na odru: 1. Poklicno igranje po naših državnih ali narodnih gledališčih, kakršna imajo vsi kulturni narodi sveta. Namen teh odrov je gojiti igralsko umetnost, ki vsebuje najprej umetniško vsebino dela, ki jo je napisal avtor-umetnik, nato to kar je pisatelj napisal vpodobi v živih ljudeh, kateri še morajo približati kolikor mogoče zamisli pisatelja in pa življenju, ki ga opisani ljudje predstavljajo. Sem spada pa tudi pravilna izgovorjava, ki mora pokazati vso lepoto naše slovenske govorjene besede. Pri tem prideta pa do izraza tudi umetnost glasbe, petja in plesa. 2. Diletantski oder se hoče v vsem približati poklicnemu igranju in se ga poslužujejo zlasti oni, ki imajo veselje in sposobnost za poklicne igralce, pa ne morejo k poklicnemu gledališču. Teh vrst odrov se pa poslužujejo tudi oddaljeni provincialni kraji, manjša mesta in trgi, kjer ni narodnih gledališč. 3. Ljudski oder je pa tisti, ki prihaja za nas, ki imamo v mislih prosvetno udejstvovanje naših ljudi v poštev. Površni opazovalec ne loči med vsemi tremi, ker na zunaj ni dejansko nobene razlike. Igralci vseh treh odrov, poklicnega, diletantskega in ljudskega stremijo za enim samim ciljem, da bi kolikor mogoče dovršeno podali svoje vloge. Kakor je namen poklicnega odra umetnost, diletantskega posnemanje prvega, ima ljudski oder popolnoma svoj namen: pošteno zabavo združeno z vzgojo. j Na poklicni oder, pa morda tudi na diletantskega more samo človek, ki ima poklic za tako nastopanje in je njegovo nastopanje tudi dejansko umetniško. Za ta svoj poklic mora biti primerno izobražen in v svojem poklicu do kraja vzgojen, ker ni vsak nastop na odru že umetnost, kakor ni vsaka šolska naloga umetnost. Koga ljudski oder vzgaja? Na to vprašanje moremo odgovoriti, da vsakogar, kdor se ga poslužuje, in to so: gledalec, igralec in vodja igre ali režiser. Seveda vzgaja vsakega po svoje. Za gledalca je igra pravzaprav razvedrilo. Kakor pa pri knjigi, tako tudi pri odru ne moremo izključiti vpliva, ki ga imata na bralca oziroma na gledalca, ako ravno oba knjigo bereta ali pa gledata igro radi razvedrila in ne zato, da bi se vzgajala. Oder vzgaja gledalca zlasti z vsebino igre (moralno); z lepoto naše slovenske govorjene besede (narodno), vseskupaj pa vpliva na njegovo srčno izobrazbo. Bolj kot gledalca vzgaja ljudski oder igralca. Najprej ga uči lepega, hitrega in pravilnega branja, ker se mora svoje vloge učiti. Nato ga uči lepega, pravilnega govorjenja, da vsako besedo lepo, celo in pravilno izgovori, da ni čenčač ali gofljač, ampak človek, ki zna lepo in razumljivo govoriti. Uči ga pravilne slovenske izgovorjave in povdarka, kar šele daje naši lepi slovenski besedi pravo vrednost. Naslednje, kar si igralec pridobi je lepo kretanje, da ni neroden v nobenem položaju, da ima fine geste, lepo vedenje in prikupnost. Vse te spretnosti pa koristijo vsakemu izobraženemu človeku, ki hoče živeti v družbi. Poleg tega pa ne izostane tudi vzgoja, ki jo je deležen gledalec. In kako vzgaja ljudski oder vodjo igre-režiserja. Pri njem gre vzgoja še bolj na globoko. Poleg vzgoje, ki jo igra nudi gledalcu in igralcu vzgaja v vodji tudi voljo, razsodnost, voditeljske spretnosti, čut za lepoto. Pravijo, da je igralce in pevce najtežje voditi. Kdor jih je že vodil bo to rad pritrdil. Zato so dobri režiserje ljudje, ki znajo ljudi navdušiti in navduševati, ki zna-ju ljudi spraviti skupaj. Tudi režiserji se ne rodijo, ampak se morajo teh svojih spretnosti priučiti Upamo, da je razlika med poklicnim umetniškim odrom in ljudskim odrom dovolj jasna. Umetniški oder potrebuje poklicnih umetnikov, ki morajo biti za svoj poklic temeljito izvežbani,- ljudski oder hoče pa čim-več ljudem privzgojiti kolikor mogoče neprisiljeno tistih lepih lastnosti in kreposti, ki jih večina ljudi vsak dan v svojem življenju potrebuje, da lahko vsak od teh lažje dosega svoj namen in da vsi skupaj kot narod in celota čimbolj dvigajo splošno izobrazbo slovenskega naroda. Voditelji ljudskih odrov morajo imeti to vedno pred očmi. Kdor ima to pred očmi, ta gleda na to, da v igrah nastopa čimveč „Kovač naj bom?" vprašujete. Fant me debelo pogleda: „Nak, kovač pa ne bom!" Deklica pa se posmehljivo namrdne: „Kako morem jaz, dekle, biti za kovača?" — Pa vendar, fant in dekle, oba bodita kovača, pridna in tvegavna, ki kujeta od jutra do večera. Ne mislim na podkve za konjske noge in okove za voze, ampak na nekaj drugega ,bolj važnega in pomembnega, lepšega in dragocenejšega: Skovati si morate značaj! Ali veš, kaj pomeni beseda značaj — z več kot dvatisoč let staro grško besedo povedano: karakter? Gotovo si že slišal, da so ljudje o kakem človeku rekli: ta je pa res značajen, ali pa so kakega umrlega hvalili: to je bil značajen mož! Kakšen je neki tak mož? Morda je to človek, ki laže, da mu ne moreš verjeti ki besede ne drži, da se ne moreš nanj zanesti, ki goljufa in vara, da ni dobro imeti z njim posla, ki danes s tem, jutri z onim drži, ki ne more biti zvest in zanesljiv prijatelj? Saj takoj sam ugane tak človek ni značajen .ampak neznačajen, švi-ga-švaga, danes tako, jutri drugače. Značajen je tisti, ki se resnice drži in ne laže, četudi ba zaradi resnice moral kaj trpeti; ki svojo besedo drži in kar obljubi tudi izpolni ;ki je v vseh poslih pošten, vsak mu lahko zaupa, v prijateljstvu je zvest in zanesljiv, kdor najde takega prijatelja, je vesel. Tak značajen človek moraš tudi ti postati! Ali isd si že kdaj ogledal zvonik domače ] farne cerkve? Le poglej ga, kako močno in igralcev. Tu ne mislimo, da bi zbirali take igre z mnogimi osebami, ampak mora gledati, da pridejo vsi, ki hočejo igrati na vrsto, čeprav niso toliko okretni in za oder sposobni kot nekateri. Ti so odra še bolj potrebni. Kdor hoče res vzgajati ne bo dajal vedno glavnih vlog najboljšim igralcem in igralkam, ker bi vsled tega postali domišljavi in bi na ta način dosegli ravno nasprotni učinek, mesto, da bi igralce vzgajali bi jih kvarili. Res je treba pri igranju gledati na to, da dobi vsak igralec tako vlogo, ki mu z ozirom na starost in značaj in morda še njegov poklic najbolje pristoja, vendar pa moramo imeti pred seboj vedno vzgojni pomen igranja. Vodja, ki bo tako delal, bo imel vedno na razpolago dovolj dobrih moči, dočim bo vodja, ki bo vedno igral samo z najboljšimi ljudmi večkrat zašel v težave, ker so dobri igralci navadno vedno tudi muhasti in se kaj radi izberejo svojega režiserja za tistega, ki ga najprej opikajo. Da ne zaidemo predaleč. Ni naš namen učiti igralcev in režiserjev, čeprav bi bilo tudi to potrebno, ampak smo hoteli pokazati samo razliko med enim in drugim igranjem, da bomo v pravo smer uravnali pot našega bodočega ljudskega odra. Ni naš namen iz članov naših društev vzgojiti igralce umetnike, ampak dati vsem: igralcem in gledalcem pošteno zabavo in s tem tudi vzgajati. Ako se bo pa našel med našimi igralci kdo, ki bo čutil v sebi igralski poklic, naj študira in se nanj pripravlja preje ali sleje mu bo dana prilika, da mu bo mogoče ta poklic izvrševati. trdno stoji. Viharji se zaganjajo vanj, enkrat piha od juga, drugič zopet burja pritiska, dež bušči ob njegove sive stene, sneg zanaša skozi line, a zvonik se ne gane, trdno stoji v vseh nevihtah že več kot sto let. Tak je značajen človek. Trdno stoji na pravih in resničnih življenskih načelih. Na vrhu zvonika pa je na drog nataknjen pločevinast petelin — poglej, morda je na vašem stolpu tudi — v vetru se suče. Odkoder veter vleče, tja se obrne. Ljudje pogledajo nanj in vedo, odkod veter veje ter presodijo, kakšno bo vreme. To je vetemica, podoba neznačajnega človeka, ki se obrača po. vetru nestalnih mnenj in svojih lastnih strasti, po pravici mu dajemo ime „veternjak". Tega malo častnega imena gotovo ne bi rad zaslužil. Če ga ne maraš, moraš svojo voljo vzgojiti v trden značaj. Človekova volja je čudovita stvar. Mehka je kakor vosek, toda če jo kuješ in utrjuješ, je kakbr jeklo trdna in prožna. Besedica „hočem" ,če jo izgovoriš odločno in ise je držiš vzbudi v tebi skrite moči in sile, da se jim sam čudiš. Svobodna volja je človeku prirojena, a da si jo utrdiš, jo moraš s. trudom in vztrajnostjo vzgajati. Dvoje je pri tem potrebno: prvič, spoznati in si zapomniti prava, resnična ži-vljenska načela; drugič, po teh načelih ravnati v vsem in vsak dan: v mišljenju, v govorjenju in v vsakom delu in do vsakega človeka. Prvo ni posebno težko. V preteklih letih so se sicer širili krivi nauki in napačna načela, po katerih se ne morejo vzgojiti lepi in plemeniti značaji. A ti nauki so ro' dili tako strašne sadove nasilja, krivice Ö» nečloveškega trpljenja, da je ves svet spoznal, kako krivi in lažnjivi So bili in jih danes odklanja. Danes vsi resni in odgovorni državniki in učenjaki trdijo, da so edino krščanske resnice tista prava in trdna načela, po katerih se morejo vzgojiti tudi pravi, dobri in plemeniti značaji. To ne trdi samo papež .ampak tudi angleški ministrski predsednik in prezident ameriških združenih držav. Teh pravih krščanskih načel se pri nas more vsak naučiti, kdor le hoče priložnosti je zdaj zopet dovolj. (Dalje prihodnjič) MAILII ©GLASU Kot gozdar iščem stalno službo. Pravze-mem vsako gozdno delo. Obenem iščem zraven stanovanje za svoje petčlansko družino Ponudbe poslati na: Založnik Anton, Oberrainz 8, p. St. Georgen L Lav Zamenjam C krilovko (C Fliegerhorn) in delavske čevlje št. 44 za dobro ohranjen prenosni gramofon (kovčeg s ploščami). Ponudbe poslati na: Ukovic Peter, Sv. Jakob p. Velikovec (Völkermarkt). Iščem radijsko žarnico „25 z 6". Plačam dobro, ali dam kaj v zameno. Naslov ne upravi „Kronike". Menjam velik pisalni stroj „Ideal B" (z dolgim valjkom), za zelo dobro ohranjeni prenosni pisalni stroj. Naslov v upravi „Kronike". Krojaško delavnico išče v najem popolnoma zanesljiv in pošten, samski, 39 let star krojač. Najemnino plača po dogovoru. Cenj-ponudbe poslati na upravo „Kronike". Stalno službo dobi Slovenka, ki zna nemško brati in pisati, po možnosti trgovka aU šivilija, stara do 35 let. — Ponudbe posla ti upravi „Koroške Kronike". fF&izvedfoe: Kdor kaj ve o Prihoda Juriju in Eli (po domače Otojac), doma iz Škofje Loke, katera sta bila preseljena iz Jugoslavije letošnjega januarja, naj to spodoči na nasl&v: Matteveber Gabrijel, Celovec (Klagenfurt)i Bahnhofstraße 12/11. Kdor kaj ve o Povše Jožetu, doma iz Čateža na Dolenjskem, kateri je baje sedaj tu nekje na Koroškem, naj javi na naslov: Urbančič Rajko, D. P. Camp, Spittal ob Dravi bar. 18. Komur je znano, kje so dr. Böhm Oskar, §a lehar Marija in Jurček, Jurkovič Elza iJ5 Alenčica, naj sporoči na naslov: Bob®5 Oskar, Lienz, Nußdorferstr. 29. Kateri od vojnih povratnikov kaj ve c Schmiedmeier Brihu, F. P. C 16220 — za® njo pošto poslal v aprilu 1945 iz Italije naj javi na naslov: Schmiedmeier Simo®’ Podljubelj (Unterloibl), p. Podgora (Unter bergen)._______________________________ Iščem dobro ohranjen šivalni stroj, plača®5 po dogovoru ali menjam za kaj drugeg^ naslov poslati na upravo „Kor. Kronike Roman; KRIZ NA GORI Ljubezenska zgodba WAN CANKAR „Kaj bi ne bilo mogoče, da bi kdaj tudi tu sem zasijalo solnce? Vsaj do klanca naj bi prodrlo, razgnalo najgostejše sence, potisnilo jih globlje dol? ... Učitelj se je zasmejal s hripavim glasom. „Nikoli, prijatelj, nikoli! Tudi jaz sem mislil, sanjal veliko... Pred tremi leti ko sem prišel... o, kak mladenič, kak idealen fant! O nalogah sem sanjal le pomisli, o delovanju za narod in tako dalje... Kako lepa in poželenja vredna je naloga učitelja! Le preberi, kar smo pisali ob preizkušnji, pa boš iridell Jaz sem verjel... Toda glej, komaj sem začutil te prijazne, hladne sence, že sem se čisto ponevedoma izluščil iz tiste idealne skorje! Ne dotakni se teh senc, prijatelj, ne poizkusi se jih dotikati! Ne pokaži ljudem, da sl drugačen od njih, ne povej jim nikar, da je zunaj, daleč za hribom, drugačen in svetlejši svet! Komaj bodo spoznali, da niso iz njih testa, pa te bodo kamenjali... Verjemi, dasi sem pijan!” Kmetje so govorili glasneje, časih je udaril kdo ob mizo in kozarci so zažvenketali. „Če ni naš, če nismo zanj, naj gre, kamor ga žene! Ne maramo nikogar ,da bi nas gledal od strani — odprta mu je pot!" Tudi Mateju so se zalile oči; truden je bil od dolge poti in od vina, zato so bile misli slabotne in sočutne. „Drugače so me sprejeli zdaj; mnogo sem videl prijaznih obrazov... In če se kdaj zgodi, da dosežem svoje sanje, ustvarim svoje velike misli — kaj bi me ne bili veseli, umetnika?" „„Ne bili bi te veseli! Lepo bi te pozdravljali ob belem dnevu in zdelo bi se ti morda, zaupljivemu otroku, da so ponosni nate. V srcu pa bi bilo sovraštvo in bi skipelo v odkritosrčni pijanosti... O, ne vdajaj se mehkemu upanju! Odkar so drugačne tvoje misli, si njih sovražnik! Odkar si si bil prvikrat po svoje zavezal pentljo pod vratom, si njih sovražnik!... Poglej one obraze tam, — kaj si jim storil? Ne Žale besede, ne zbadljivega pogleda — in vendar te sovražijo! Zapazil sem natanko: tisti dan, ko sem se zaljubil, ko sem malo pomislil ter spoznal, da mi je dolgčas v tej samoti, so se odmek-nili od mene, kakor sem se bil tudi jaz od-meknil od njih... Če bi mi zdajle prišlo na misel, da bi zares spravil na tisto delovanje, ki sem časih po otročje sanjal o njem, bi me ubili!... O, prijatelj, težko je človeku samemu.. „Kdo te je priklenil?" „„Tudi sam sem že mislil, da bi šel; pobral šila in kopita ter pustil šolmaštrovanje. Šel bi k železnici; tam bi me preganjali od kraja do kraja; ne imel bi toliko časa, da bi mislil in se naposled klavrno zamislil... Morda pojdem!... Skoro vsak večer, vselej kadar sem pijan, mislim, da pojdem... Toda nikar ne verjemi, ne zgodi se nikoli! Napo- sled se še navadim tega kraja, pozabim popolnoma, da sem mislil kdaj drugače in da je tudi zunaj svet... O, da bi že prišel tisti čas!"" Ko je govoril, bolj zase nego za Mateja, so se mu oči izbistrile, resnična žalost se je prikazala v njih. „Ali ti je Hanca kaj pravila o meni?" Mate se je začudil. „Zato sem prašal, ker sem zaljubljen vanjo." Nelep nasmeh mu je raztegnil ustnice in sočutje, ki je bilo obšlo Mateja, se je izpre-menilo polagoma v stud. En sam trenotek — toda Mate je zapazil skrito potezo na njegovem obrazu. Zgenilo se je bilo nekaj živalskega in je takoj izginilo. „Zakaj mi vse to pripoveduješ? Kaj sem te prašal in kaj me zanima? Zdi se mi, da nameravaš vse nekaj drugega in da je vse zlagano ... Čemu si me sploh pozdravil tako nenadoma, ko te nisem klical? Nekaj bi rad od mene!..." „„Od tebe? Siromak!"" Iz glasu je že izginila vsa pijanost, jasen je bil in trd. „In da sem lagal? Vse kar sem ti pravil, si čutil sam. Povej, če nisi čutil!... Zakaj si pomežiknil, prijatelj? Luč dremlje... No, ne raspriva se nocoj, ne bilo bi lepo — zdaj, ko vsa si povedala toliko zanimivega..." Kmetje so se hrupno odpravljali. Nekdo se je opotekel in je sunil Mateja ob ramo. Dobro, da mu nisi bil še bolj napoti! Pomisli, da je nocoj noč pred praznikom in da imaš gosposko zavozlano pentljol Učitelj se je zasmejal naglas, Mate je vstal in je odhajal. „Nič ne zameri! Jutri ne bom vedel več besedice, morda se še tikala ne bova Pojdem mimo, zopet do vratu in še Bog, c, te pogledam postrani... Nič nikar se ne b0) mojega prijateljstva!" „Gnusoba!" je odgovoril Mate in je 3 j loputnil duri za sabo; še v vežo je čul veS® in glasen smeh iz krčme in hitel je po ki®11 cu navzdol. . Segel mu je bil v srce nerazumljiv str®. Odpel si je suknjo in si pomeknil klobuk soko na čelo, da bi se ohladil. Zdelo se ®5^ je, da je stopil šele par korakov po klan® pa je bila vas že visoko nad njim in s ve okno krčme je gledalo z rdečim, krmežD vim, očesom v globel. g „Vse kar mi je pravil — vse je bilo P® sama vada ... Premeril me je hitro od ®®s do glave, pogledal mi bistro v obraz i® j je vedel, s kom ima opravka... Napo3* niti tako pijan ni bil: kako bi bil drug8®, tako natanko govoril besede, ki so bile ®1^) je in ki sem jih komaj slutil v svojem src Premeten fant je in ne zaupam njeg0^ očem ... Invkakor se je nosil prihuljeno-si človek ne bil mislil nič hudega o njei®^ Nameraval je nekaj z mano, izvabil hi , rad nekaj iz mene — in zdaj bi le rad ve če sem izpregovoril tisto besedo ..." Prišel je bil globoko v dolino, v 9°Sjg. noč. Tudi poslednje zaspano oko, ki j® dalo iz vasi, je pomežiknilo in je uga3®1^) Pregloboko so ležale sence v globeli, “® jih dosegla svetloba nočnega neba. j Srce mu je bilo nemirno; otresel bi s® ^ težkih misli, posegel v tiste jasne visa0ti kjer je čakala prihodnost v vsej svoji *eP„jf Toda glava je klonila, misli niso ®®° vzdigniti peroti. (Dalje prihodnjič) „Koroška Kronika izhaja tedensko vsak petek in stane dostavljena po pošti ali raznašalcu 90 grošev mesečno. Naročnino je treba plačati v naprej. — List izdaja Britanska obveščevalna služba. Uredništvo in uprava lista sta v Celovcu, Völkermarkter Ring 25/1. Telefon 2001. Rokopisi se ne vračajo.