Glas *«FANT IZ OKLAHOME«. Predstave: v petek in soboto ob 20. uri; v nedeljo" ob 16., 18. in 20. uri. KINO »SORA« ŠKOFJA LOKA Od 25. do 27. avgusta (izjemno), ameriški barvni film »POSLEDNJI APAS« z Bert Lankasterjem. KINO »KRVAVC« CERKLJE 25. in 26. avgusta, italijanski film »NA KONICI MECA«. Predstave: v soboto ob 20.30 uri in v nedeljo ob 16. in 20. uri. , Prodam dobro ohranjeno kompletno točilnico za pivo 60X72X160, en nastavek iz hrastovine z roletami in predali k pisalni mizi, 1 m1 prima suhe borovine v plohih. Naslov v upravi lista. Prodam 2 prašiča od 60 do 70 kg. Cirče 16. Prodam novo spalnico in globok otroški voziček. Cirče 107. Dne 26. avgusta pohitite v Kropo na meddruštveno gorsko hitrostno Avto-moto dirko: Kropa—Jamnik. Tekmovali bodo znani slovenski vozači za republiško prvenstvo LRS. Dirka bo pod pokroviteljstvom ljudskega poslanca in podpredsednika OLO Kranj tov. Bertoncelj Ivana-Johana in tovarne »Plamen« iz Krope. Obvezni trening bo dne 26. avg. ob 10. uri, začetek dirke pa točno ob 14. uri. — Vstopnina din 50. Na vstopnice bo izžrebano moško kolo. Po dirki bo velika športna veselica pri Gasilskem domu v Kropi. Zveze z vlakom ugodne, prevoz Podnart—Kropa zagotovljen. — Vljudno vas vabi Avto-moto društvo Podnart. EKONOMSKA SREDNJA ŠOLA V KRANJU: pričetek popravnih, razrednih in naknadnih sprejemnih izpitov bo dne 28. avg. 1956 ob 7. uri zjutraj. Pričetek pouka na redni šoli za vse razrede bo dne 5. septembra 1956 ob 8. uri zjutraj, pričetek predavanj v Pripravljalnem tečaju I. in III. pa bo dne 10. sept. 1956 ob 8. uri zjutraj. Ravnateljstvo. RAZPIS ŠTIPENDIJ za šolsko leto 1956/57 Komisija za štipendije pri Občinskem ljudskem odboru Kranj razpisuje na osnovi temeljnega zakona o štipendijah (Uradni list FLRJ št. 32/55), odloka Zveznega izvršnega sveta o višini štipendij (Uradni list FLRJ št. 33/55) in Pravil sklada za štipendije občine Kranj sledeče štipendije: 1. eno štipendijo za študij na tehnični fakulteti oddelek za geodezijo oziroma na srednji tehnični šoli za geometra, 2. eno štipendijo za študij na srednji administrativni šoli, 3. eno štipendijo za študij na šoli za socialne delavce, 4. eno štipendijo za študij na višji upravni šoli, 5. eno štipendijo iza študij na šoli za fizioterapevte. Štipendije bomo delili za čas, ki je prosilcu po predpisih določen za dokončanje študija. Višina štipendije je 4000 din mesečno za srednje strokovne šole in 5000 do 6000 din mesečno za študente visokih šol. Štipendije se znižajo za otroški dodatek, ki ga prosilec prejema ali bi ga prejemal, če ne bi imel davčnega predpisa. Prosilci naj takoj v lože pri Občinskem ljudskem odboru v Kranju prošnje, kolkovane s 180 din državno takse in 95 din občinske takse. Prošnjam morajo prilo/.iti: 1. Podroben življenjepis, 2. zadnje šolsko spričevalo ali potrdilo o vpisu v šolo ali fakulteto z navedbo letnika oziroma semestra, 3. potrdilo o imovinskem stanju prosilca in staršev, 4. potrdilo podjetja, ustanovo ali zavoda, v katerem sta zaposlena stariša prosilca glede višino plačo in otroškega dodatka, 5. potrdilo študentske oziroma mladinske organizacije in SZDL glede članstva v organizaciji in odnosa prosilca do današnje družbene stvarnosti. Otroci padlih in žrtev fašističnega nasilja naj priložijo tudi potrdilo ZB. Priloge k prošnji je kolkovati vsako s 25 din državne takse. Rok za vlaganje prošenj je 31. avgust 1956. Istočasno obvešča Svet za socialno skrbstvo pri Občinskem ljudskem odboru Kranj, naj vlože prošnje za štipendije vsi otroci padlih borcev v NOV, žrtev fašističnega nasilja in ostali socialno ogroženi dijaki oziroma študenti. Prošnji je priložiti iste dokumente kot zgoraj od 1. do 5. točke. Tlfj 20 Amigos, da bi vam prihranil trpljenje, Kompaniji pa velike otroške — razen tega bi vas prikrajšali pri mezdi in vam nalovili težje delo — vam svetujem in vas prosim v imenu vseh svetcev, bodite pametni!« Nato si oddahne in da oddahniti tudi nam. Indios šepetaje staiknejo skupaj glave, Angleža pa se nam smejeta. »Peljite ljudi v skupinah po pet mož po dvorani za rekonvalescente, Antoni©!« zapovo zdravnik in Antonio se vljudno Prikloni. Rahlo, po prstih, stopam za njim skozi druga vrata v čisto, zračno dvorano, v kateri je deset postelj, toda le na PHih leže bolniki — upadeni, pod zagorelo barvo bledi obrazi ^arn radovedno zro nasproti. »Madre de Dios, novi zelenci v Muzo!« vzklikne neobrit kaddino in se s stokom dvigne v postelji. »V desetih dneh smem sPet ven, nikoli več ne požrem nobenega smaragda! Gringi ti Presvetijo trebuh, potem te pa načno kot crknjeno vodno prase! ^aj boli ne prav posebno, bi dejal, ker te omotijo, hudo je pa Vendarle zelo! — In Manuelitto, brat moje botre iz Bogo te je Pretekli teden po operaciji umrl!« nadaljuje prevzet. »Res«, pritrdi drugi tam iz kota, rumenkast, gladko obrit ^ožak. »Res, vse najdejo ti gringU — Kdo bi si mislil, da je Mogoče narediti koga prozornega kot ribji mehur, potem ga ^Preti in spet nazaj zašiti?« Vodnik nas priganja: »Senores, dajte, stopite skozi onale Vra'ta na prosto, peljati moram skozi dvorano še druge amigos! Pa pametni bodite in ne letajte preveč naokrog, dokler še 116 Poznate okolja, da ne zaiidete na minska polja!« Potem pa stopim na prosto, kjer me objame žareča vročina 2 fieusmiljeno silovitostjo. Ladinci in mestici preklinjajo in tolcajo na vse pretege. Dva se začneta prepirati in preklinjata a Prepir z najbolj čudnimi rotenji, kaj je večji greh in bolj krščansko: Požirati smaragde aH parati trebuhe. Počasi in jamj>šljeno stopam proti barakam, ne da bi se zmenil za ostale. Ozračje miglja v sončni svetlobi. Oblaki bleščečega peska, drobnega kot prah, me zagrinjajo in padajo name. Piskanje, repot, šumeči curki vode vsepovsod naokrog! Vojaki ogorelih, topih obrazov sede na rdečkasto rjavih kupih in se malomarno igrajo s puškami. Sonce in strašna pripeka od vseh strani! V grlu me davi, ko se pred našo barako spustim na grobo izdelano klop. »Kaj pomenijo posmehljive besede neznanca, ki me ni nikoli prej videl? Iz kakšnih razlogov jih je spregovoril, in čemu ravno meni? Ali sem jih zaslužil? S čim? Čutim, kako mi odteka ves pogum, vsa odpornost, kot bi mi v curku odtekala kri in bi v meni plahnelo življenje. S stokom zrem v bleščeče sonce, dokler mi solze ne zalijejo oči. INTERMEZZO Svetloba zvezd se motno prebija skozi meglo. Vampirji obletavajo modrikaste kroge obločnic, zajadrajo med glavami, zgi-nevajo in spet prihajajo. — Kot srebrni zvončki in otožni glasovi gonga valove po zraku mandolin in kitar. Ob sosednjem ognju stoji nekdo in poje. Čudovito, kako zna ta fflovek peti! Kako pride vendar tak pevec v Muzo? »La donna e mobiie«, mu vre srebrno iz grla in se razliva po kampu. Ploskanje ga poplača, ko umolkne in sede. »Italijan«, godrnja lovec in pokaže nanj s palcem. Ta človek dela za dva, zaslužiti si hoče toliko denarja, da si bo lahko izobrazil glas. Caruso mu pravimo. Dostikrat mora peti pred gospodi uprave, ki ga zelo cenijo in mu tudi lajšajo deio. Saj je tudi prav tako! Ce bi bil jaz prezident te zanikrne republike, bi ga takoj odpoklical v Bogoto, kajti peti zna prav res, to razločim celo jaz. Caruso se je spet dvignil in mrzlično, v divje naglem tempu zapela tarantela doni v temno noč. Spet jo vso tiho. »Kajpa, srečo mora imeti človek!« začno Harkensmith.* Jaz sem jo tudi žo držal v pesteh, pa sem bil toliko neumen,* da nisem boljo zagrabil! Potem bi bil dekle, katero je odpeljal oni drugi, nazadnje lo dobil. Nekaterega prekrasnega samca sem iz čredo slonov pripeljal temu lordu ali onemu vojvodi pred puško, da mu jo bilo treba samo sprožiti, a sem bil preneumen, da bi znal to izkoristiti. Na usta si nastavi steklenico in jo izprazni. S težavo se dvigno in odide brez besede, ne da bi so ozrl, v svojo bajto. Groteskno so gibljejo njegova nenavadna ušesa. Ognji so povsod dogoreli, možjo izginili. Ko se ozrem, zapazim, da sem ostal sam pri žareči žerjavici. Tudi jaz vstanem in ko namerim svoje korake k mrežnici, sem žalosten. Kajti Muzo jo tako žalosten, vsa atmosfera skoraj otipljivo izžareva nekaj, kar polni ozračje kot tisoč zdrobljenih upov neštetih mož. Strahotno, nepopisno žalostno! JUANITA tr Obed v družbi trudnih, s potom oblitih mož, je pri kraju. Popoldne po obedu je bilo vroče, dolgočasno in izpolnjeno z razmišljanjem. »Mon Dieu« — mi pride na misel zaupni vzklik starega, ne- Zvačerilo se je! Ognji plamte in prasketajo. John Adams srečnega Julcsa. Vendar mu jo morebiti bolje tam v hladnem meni, ko mi pri srečanju hudobno zbadljivo zabrusi v obraz: Safegrace Harkensmith nas je obiskal. *Razgovarjali smo se o grobu pri tambu rdečelasega župana, kot je meni tu v Muzu! dečko, ste si ogledali vse? Kaj ne, prav čedno je paranje tem in onem, vendar je pogovor kmalu zastal. Vsak se ukvarja Kajti, mon Dieu, kako težaško je to delo, ki ga moram oprav- z lastnimi mislimi, ki se večinoma vrte okrog jutrišnjega dela. ljat:! &pet me sreča večni Jud! Sveta jeza me zgrabi in kar zavre ebuhov, in vi boste kar kmalu na vrsti!« 446 M * L -A* D ® A* * R -A r njega gradu. Ko zagleda to čudo, uka- zrak in letel do plemičevega dvorca. že konje ustaviti in vstopi v hišo. Ker ne ve, kako bi s starcema navezal pogovor, reče: »Ves dan sem že na polu. Izmučen sem in lačen. Ali bi mi mogli s kako jedjo postreči?« »S čim naj bi vam postregla, gospod? Gotovo imate doma vs?ga v izobilju. Tam je sedel na okno in začel peti: »Kikiriki, kikiriki! Visoki gospod, vrni ubogim ljudem ukradeni mlinček!« Ko je knez zaslišal to zanj žaljivo petje, se je zelo razhudil in ukazal slugi, da vjame petelina kričača tn vrže v vodo. Grajski hlapec vjame po Z mesom vam ne morem postreči, ker telina in ga vrže v vodnjak. Petelin Živela sta dedek in babica. Bila sta zelo revna in sita se z veliko težavo počakal, da je vetrček pognal oblak s petelinčkom in mlinčkom k drevesu v prebijala skozi življenje. Največkrat njegovo bližino. Ko se je to zgodilo, nista imela kruha, zato sta hodila v iztegne desnico in že drži petelina, z gozd un nabirala želod. Želod sta pri- levico pa hop in že je mlinček v nje- nesla domov ter sta ga kuhala in pe- govi oblasti. Potem pa spravi plen v kla ter se tako hranila. vrečo in hajde nizdol. Nekoč je babica pripravljala večerjo. Dedek je porabil mnogo časa, da je Pregleduje želod za želodom ter ga opravil to delo. Babica je ta čas opra- meče v lonec. Pa ji pade plod iz rok, vila vsa hišna opravila in ker dedka se kotali po podu in ker je bil ta zelo ni bilo, je mislila, da so ga na Jre- slab ter je imel mnogo špranj in lu- vesu raztrgali orli in druge ptice ro- kenj, zdrkne v klet. Tu vzkali, v zem- parice. Ker ji je bilo hudo in ker je ljo požene koreninice, v zrak pa šibko bila prepričana, da bo morala ž:vcti stebelce. Koreninice se zarijejo v črno sama, se je bridko razjokala: zemljo ter srkajo hrano, jo dovajajo »Kaj naj počnem sedaj? Moj dobri ga nisva že več let okusila. Morda bi pa pojedli kak kolač ali štrukelj. S tem vam lahko postrežem. — Starka vzame mlinček, zavrti, dvakrat... in postreže plemiču z okusnim pecivom. Plemič je in je. Ko je bil sit, reče: »Prodaj mi, starka, ta mlinček!« »O, ne gospod. Tega mlmčka pa ne prodam.« čepi v vodnjaku, pije vodo in govori: »Kljunček, kljunček, kar pij vodo!« In petelin popije vso vodo. Iz suhega vodnjaka zleti na plemičevo okno in zopet zakikirika: »Visoki gospod! Visoki gospod, vrni ubogim ljudem ukradeni mlinček!« Gospodar je sedaj ukazal kuharju, da vjame petelina in ga vrže v ogenj debelou, ki se krepi in raste ter do-raste do poda. Babica to opazi in reče dedku: »Čuj, dedek! Hrastič hoče rasti in ne more. Izsekaj pod in omogoči drevesu, da raste v naši izbi. Ko doraste, nama ne bo treba hoditi nabirat želod v gozd, imela ga bova doma.« dedek mi je vselej prinesel želoda in drugo hrano, kdo bo skrbel zame, za staro ženico, siroto? Joj, kaj bo sedaj, joj. joj! Kako bi bilo prav, da bi še jaz umrla!« Tako je tarnala babice, ko je skozi razbit strop prilezel dedek v izbo: »Ne joči, babica! Saj sem že tu pri tebi, jaz tvoj stari dedek. Hotel sem Dedek je ubogal in storil tako, kot t{ prinest; želoda) pa sem ga na naji_ je babica želela. Hrast je rasel in ra- nem drevesu zaman iskal Lačna ne sel In dosegel strop izbe. Zopet je šel moreva ostatu dedek na delo in izsekal v stropu T_ . . ' „ v, . dovolj veliko odprtino, da je mogel »Ka' ?a vc"df, lma« v .vreoi ki sa- hrast nadaljevati z rastjo. In ko je ma klopjo?« je radovedno hrast dospel do krova, je dedek ne- babica. kega dne zlezel na streho in odstranil »Skoraj bi bil pozabil! Le poglej, nekaj škodel, tako, da je vrh hrasta 'babiea! Skoraj na vrhu drevesa sem Plemič pa ni dolgo časa prepričeval Ta stori tako, petelinček pa zapoje v dedka in babico, pograbil je mlinček, peči: zapustil stara, skočil na kočijo in se »Kljunček, kljunček, bruhaj vodo!:< odpeljal domov. \z kljunčka se je vlila v vodnjaku po- Zaman sta kričala starca za vozilom, pita voda in ugasi ogenj. Petelinček Vrniti sta se morala v hišo brez mlinč- zleti iz peči in prileti v plemičevo soka. Hudo sta se razjokala, ker sta bo, kjer sede na omaro in zapoje: »Kikiriki, kikiriki! Tat, tat, vrni ubogim ljudem ukradeni mlinček!« V sobi je bilo poleg plemiča mnogo gostov. Sedeli so okoli mlinčka in jedli štruklje, kolače in druge sladke dobrote. Ko so gostje slišali, kaj petelin poje, so se razbežali na vse strani. Tudi tatinski plemič je tekel za njimi, ker ga je bilo sram. Petelinček z zlatim grebenom pa je pograbil mlinček in ga odnesel v borno kočico, iznad katere se je dvigal hrast brez želoda. Tu izroči mlinček užaloščeni babici in dobremu dedku, ki sta spet vrtela ročico in jedla dobre štruklje, kolače in drugo pecivo. Le najdite otroci to hišico, obiščite tega dedka in to babico, zavrtite mlinčkovo ročico in jedli boste orehovo tortico. pokukal na svetel dan. Odslej je drevo še bolj rastlo, in glej čudo, njegov vrh je kmalu segel do oblakov In še više. Babici je zmanjkalo hrane, tako, da ni bilo pri hiši niti želoda, niti kaj na hrast. Leze, leze, vzpenja se vedno više in više, tako, da se izgubi babici izpred oči. Zlezel je do oblakov pa ku petelina z zlatim grebenčkom poleg njega pa prekrasen mlinček. I>e-dek ni dolgo razmišljal. Le toliko je Za brihtne glavice m da 'bosta morala od gladu opazil na oblaku tega petelina z zlatim grebenom in ta mlinček. Vjel sem petelina in vzel mlinček, ker nisem hotel priti praznih rok.« Lepa žival je ta kokot. Kako lepo se mu sveti roža; morda je pa res iz drugega.^Dedek 'vzame" vrečo in" zleze Pjavega zlata. In mlinček? Dober bo. Ko nabereva želoda, ga preprazim, na mlinčku zmeljem in kavo bova pila. Pravijo, da je želodova kava tečna in mu še ni dovolj. Kar zapazi naobuTč- d<*»h Da* mi mlinček, da poizkusim ?7 ^< vrteti!« m,\'.-^ST""- * Babica stisne v krila mlinček in zavrti. Pa glej čudo! Za vsakim vrtljajem izpade iz mlinčka štrukelj, da, pravi štrukelj z medom, orehi in rozinami. Babica je sukala kljuko, iz mlinčka pa so padali štruklji in kolači, da sta se jih starec in starka do vedela, Stric Tomo je prinesel z vrta tri s^ega najedla. umreti, različno velike hruške. Praskal in pra- Odslej sta jedla štruklje in kolače »Počakajta! Pomagam vama! se cgla-skal se je za vušesi, premišljeval \n in dobro ,se jima je godilo. si petelinček z zlatim grebenom. »Od- gruntal na debelo, pa ni znal noža Nekega dne se je peljal po cesti prita md duri, da odletim na plemičev tako obrniti, da bi pravično razdelil mimo borne koče, iz katere je izrasel dom. Tam vzamem mlinček in ga va-prve sadove med svoje tri ljubljence, hrast velikan, bogat plemič iz bliž- ma vrnem.« Petelinček je zletel v Tudi stehtal jih je in ugotovil, da ima____ prva hruška tri četrtine teže tretje ^ hruške, in da je tretja dvakrat tako ' težka kakor druga. Po tehtanju je še malo premišljeval in žo se mu jo po-blisnilo kako bo treba hruške razdeliti. No, če se vas ni le preveč prijela počitniška lenoba, pa še vi določite koliko sladkega sadu je dobil vsak otrok. IN SE ENA: Stric je imel na vrtu tudi lepo češnjo, ki je posebno letos naredila toliko sadov, da je bilo drevo podobno veliki rdeči kopi. Pa je le bilo teh češenj vedno manj; razumljivo, nekaj so mu jih poklapali, ko njega ni bilo doma fantalini iz soseščine, mnogo pa so jih pozobali tudi kosi, ki kaj radi obirajo ta priboljšek. Pa je strica vso to le malo togotilo in je nekega dne zjutraj privlekel vehko strašilno pištolo in pogumno pihnil med kose. In čudo. Le polovica kosov je odletela in še eden se je kmalu vrnil, ko se mu je zdelo, da je nevarnost mimo. Zdaj je bilo na češnji prav toliko kosov kakor prej. Koliko kosov je bilo na drevesu predno je stric sprožil pištolo? No, bistre glavice, sedaj pa na delo! m maren »Crni muren, dober dan! Mar še vedno si zaspan? Sonce sije, kje le ždiš, moje sence se bojiš? Ce pa tak si mi junak, da te splaši vsak korak, ti pomagati ne vem, raje dalje v polje grem. Čakaj, prej še s slamico dregnem v tvojo jamico.« Pa se slamice je zbal, brž iz luknje pribežal. MARTINA BIDOVCEVA Preko planinskih grebenov Kritične beležke slučajnega potnika Dokaj visoki planinski grebeni ločijo dolino Trente od Gorenjske; pri Vršiču pa Gorenjska preide v prekrasno alpsko dolino Trento. Kljub nenadnemu prehodu je moč opaziti med dolino Trente in Gorenjsko nekaj razlik; le-te gredo v pretežni meri v prid Trente. Trenta slovi kot najlepši del našega alpskega sveta. Poznajo jo — vsaj po pripovedovanju — nešteti, tudi obiskujejo jo radi; glas, ki kroži o tej pre-lestni dolini, ni brez odmeva. Pesem o Soči Simona Gregorčiča dovolj nazorno opeva bohotnost te reke, njene barve in muhavosti. Bela skalnata gorska pobočja, ki se zar iva j o v ozko dolino, pa še povečujejo privlačnost te 70 km dolge doline. Toda to ni vse. Tu se križata dva svetova. Kljub te- MOTIV S PODKORENA mu, da ne slišimo domačina govoriti italijansko, opazimo vpliv Primorja. Ob večerih so gostišča polna mladih fantov, deklet pa na cestah skoraj ni opaziti. Na cestah se lenobno prevažata prijatelja s kolesi, pogosto se ustavljata in klepečeta. Tega na Gorenjskem ali v katerem koli drugem predelu Slovenije ni videti. Poleg izredne naravne mikavnosti je Trenta zanimiva tudi po svoji zgodovini. — Na poti iz Trente proti Bovcu vidito ogromno italijanske bunkerje, pred Bovcem italijanska vojaška pokopališča iz prve svetovne vojne, v Kobaridu pa veliko grobnico 7000 italijanskih vojakov. Nehote pomislite na tri davke, ki jih plačujejo državljani imperialističnih dežel. Najprej davek v topovih, nato davek v človeški krvi in da bi potolažili razjarjene in užaloščene pobirajo zopet davek, to pot za grobnice in pokopališča. »Blagodati« teh treh davkov lahko vidimo tudi v Trenti. Popotnik, ki se je odpravil v dolino Trente in spotoma obiskal vsa važnejša letoviščarska mesta na Gorenjskem, je v Trenti nad marsičem prijetno presenečen. V Kranju je vse lepo; posebno privlačna je »Delikatesa«, ki je odprta do desete zvečer. V Radovljici je že precej slabše. Sobota zvečer. Obiskali smo restavracijo »Triglav«. V času, ko smo čakali na postrežbo, bi se lahko povzpeli na vrh Triglava. Podobno je bilo tudi v gostiščih na Bledu, Gozd Martuljku. Čakanje, čakanje in zopet čakanje in nehote dobiš dojem, da so v sezoni nastavljeni v kavarnah, gostilnah in gostiščih le petorazredni natakarji. Nisem se vpraševal, ali je tako, dejstvo pa je, da so zelo nespretni, počasni in neuslužni. To je negativna stran gorenjskega turizma. Vsega tega v Trenti nisem doživel. Postrežen sem bil takoj. Postrežba v lokalih pa tudi ni vse. Na potovanju po prelepi Gorenjski sem, hočeš — nočeš prispel tudi v Kranjsko goro; usoda je hotela, da sem dospel z večernim vlakom. Naslednjega dne sem hotel prečkati Vršič, prenočiti pa sem nameraval v hotelu ali kakšni sobi pri privatniku. Vso zaman. Hoteli . so bili polni, pa tudi pri 25 privatnikih nisem dobil niti skromnega ležišča. Tega si sprva nisem vedel razložiti, kasneje pa sem dojel. Po nerodnosti sem vsakemu povedal, da bi rad prespal le noč. Menil sem, da mi bodo zaradi tega še prej priskočili na pomoč. Toda, napaka je bila prav v tem, da sem hotel pre-spati le noč. V Trenti sem dobil na podobno prošnjo prenočišče takoj. Moram reči, da so v Trenti prožnejši, hitrejši, bolj turistično usmerjeni. Površnost in počasnost sta za turizem kaj slabo spričevalo. Prenočišče in hrana sta za popotnike — letoviščarje najvažnejša, takoj nato pa sledijo prometne zveze, udobnost v hotelskih sobah, privlačnost krajev, urejenost in snaga. Vse to, posebno pa zadnje je v Trenti zelo privlačno. Prometne zveze sicer niso kdo ve. kako urejene in tudi hoteli nimajo stalno tople vode, zato pa so kraj* vzorno urejeni, snažni, na cestah ni videti živalskih odpadkov, kakor na cestah, ki vodijo skozi gorenjske vasi. Gorenjska je znana po rožah na oknih kmečkih hiš. V dolini Trente so še mnogo bolj iznajdljivi. V Kobarid se pripeljete skozi alejo oleandrov. Naselja so čista, gručasta. Gorenjska, kakor Trenta sodita v alpski svet, zato so drobne toda očitne razlike na tako majhnem območju tembolj opazne. Verjetno jih je ša več, toda slučajni potnik jih ni opa- (jorenjske bodice mw ESTE, ZADNJIC sem srečal pri-OV jatelja. Skoraj vznak me je po-™ drlo, tako sem se ga bil prestrašil. — »Ta pa ne bo dolgo zemlje tlačil,« sem si mislil in milo se mi je strilo. Saj pravim — usoda je pa res krivična — vedno dobri ljudje »gor plačajo«. Morda boste vprašali, kaj mi je dobrega storil, da ga tolikanj hvalim? Kaj bi ga ne hvalil! Še vselej, kadar je imel v hiši kakšen posebno vesel dogodek, me je ljubeznivo povabil k udeležbi. Kar premislite: tri žene so mu že umrle in vselej me je povabil k pogrebu. Res, kar nerodno mi je. Enkrat se mu bom moral re-vanširati. . . »Le kaj ga je tako grdo zdelalo.« sem dalje razpredal misli. »Gotovo se mu je stožilo po umrlih ženah . . .« Vprašal sem ga: »Ja, Miha, kaj si bolan? Nič kaj »ta prav« nisi videti!« Miha je globoko vzdihnil in zasukal oči. »Saprabolt!« sem se ustrašil, »pa g* menda ne bo kar pred mano stisnilo!« Nepotreben strah! Takole mi je pojasnil: »Veš, pred 14 dnevi se je zgodilo in odsihmal skorajda ne spravim grižljaja vase. Za malico sem si bil odrezal kos kruha in . . .« Tu je Miha obmolknil, grdo spačil obraz in si trudoma obrisal potno čelo. »Nekaj mi je zaškrtalo pod zobmi .• • Prekleta svinjarija, to me bo spravilo pod zemljo! Grižljaj sem pogoltnil i» hotel vnovič vgrizniti v kruh, ko . • • Veš, kaj je bilo? Pol tolstega ščurka sem požrl, druga polovica pa je tičala v kruhu, ki sem ga ravno hotel nesti v usta.« »Kje so ti pa postregli s tistim kruhom?« sem butnil vanj. »V trgovini na Gorenji Savi...« Vsak komentar je odveč! Zanim'vo bi bilo vedeti, v kateri pekarni nabavlja ta trgovina kruh? — Mar v tej pekarni ne vedć, da je treba moko presejaiti, predno se zamesi kruh? ALI ZE VESTE... — da na blagajni železniške postaje v Radovljici pogosto nimajo drobiža. Cene vozovnicam kar zaokrožijo, seveda na škodo potnikov: Bržčas so »prihranki« te nabiralne akcije namenjeni »zamorčkom«. — da so uslužbenke trgovine ob cesti v Podnartu res prave »higieničar-ke«. Košare za kruh kaj rade odlagajo pred trgovino in se ne menijo za prah, ki pada vanje. — da se ponaša Tržič z dvonadstropno hišo, le-ta pa se ponaša z dvema hišnima številkama: Ulica JLA štev 8 in Ljubljanska cesta 11. — Čedno razvedrilo za pismonoše, saj v službenem času rešujejo posebne sorte »rebus«. OPOZORILO! VSE POTNIKE, ki se nameravajo poslužiti avtobusa na progi Bled—30-hinj opozarjam na epidemijo morske bolezni, ki razsaja na tej »vzorno asfaltirani« cesti, ki s svojimi jamami in luknjami spominja na ementalski sir. Poglavje zase je tudi avtobus, ki skrbi za prevoz potnikov med Bohinj' sko Bistrico in Zlatorogom. Po udobnosti lahko tekmujejo z njim cel° poštne kočije z Divjega Zapada pred 100 in več leti. —o— ONDAN ME JE zaneslo na vrt Ka' zine na Jesenicah, ki so ga preuredili za 85-letnico jeseniške železarne, i11 vanj vtaknili lepe milijončke. Toda groza! — Vrt, ki je nedvomno eden najlepših na vsej Gorenjski, je zanemarjen kot le kaj. Po stolih in mižali' ki leže križem kražem je za prst de' belo prsti in prahu. Plevela je na pretek... Bife je zaprt. Povpraša1 sem, kaj pomeni ta zanemarjenost, P8 so mi pojasnili, da je vrt odprt le ob sobotah in nedeljah zvečer. Torej cel kup milijonov (menda. 17) za nekaj večerov na leto! Svojo zaprepaščenost sem šel »P0' kroftat« na stari vrt, pa sem le slabo naletel, ker so mi postregli z ^opoj" nim« Šiška — vinom. Tokrat sem obiskal tudi letni kin° na dvorišču Delavskega doma na Je' senicah. Kino upravlja Mestno kin° podjetje. Vse bi bilo v redu, če bi nG bilo med predvajanjem filma tak0 dolgih odmorov. Ze sem mislil, °;3 gre to na račun tistih, ki si privošči]0 med odmorom kozarček vina, pa mi Je. pojasnil sosed, da so te pavze zarad1 čakanja na filmski trak. Kino podjetie ima baje predstave tako organizirane-da kroži isti film s »Plavža« na K°" roško Belo in od tod na Jesenice-včasih pa tudi v Žirovnico. — Upra^8 kina menda meni, če kroži narodfl8 pesem od ust do ust, pa naj kroži &e film. Vas pozdravlja VAŠ BODlCAB zil. mrk Hitro, hitro! Da se ne preoudi!