Izdaja Tovarna emajlirane posode vsako drugo soboto. Urejuje uredniški odbor: dr. Zupančič Franc, Emil Jejčič, Metka Rozman, ing. Danilo Fajs, Tone Ivanič, Ivan Gostečnik in Vlado Smeh. Glavni in odgovorni urednik Vlado Smeh. Uredništvo Celje, telefon 39-21. Interna št. 207. Rokopisov in slik ne vračamo, časnik izhaja v nakladi 3.500 izvodov in ga dobijo vsi člani kolektiva brezplačno. Tisk in klišeji ČP »Celjski tisk« v Celju.
LETO VIII. ŠTEV. 16 Celje, 19. decembra 1964
MILAN
KAVČIČ
REFERAT Z VČERAJŠNJE LETNE KONFERENCE ZVEZE KOMUNISTOV
GOSPODARSKI IN DRUŽBENI RAZVOJ
ZAHTEVATA SPREMENJENO DELO KOMUNISTOV
Tovarišice in tovariši!
Poročilo, ki ga podajamo, obsega dejavnost Zveze komunistov za obdobje od letne konference, katera je bila dne 19. 1. 1964 in na kateri so bili sprejeti sklepi, kot smernice za naše delo. Sklepi konference so bili in so še zelo pomembni za delo komunistov naše organizacije. Med letom smo te sklepe pregledali na predkongresni konferenci dne 20. 5. 1964. Ob-
enem smo pregledali naše delo, našo politično dejavnost in naše uspehe v razdobju med sedmim in osmim kongresom ZKJ. Na predkongresni konferenci smo ugotovili velik napredek, ki smo ga v našem kolektivu dosegli. Analizirali smo tudi napake, ki smo jih storili pri našem delu, z namenom, da jih odpravimo. Sprejeli smo napotke, da dejavnost članov ZK še bolj okrepimo.
Kongres je spregovoril z našimi besedami
PRVEGA DNE ZASEDANJA SO SE ZBRALI ČLANI NAŠEGA KOLEKTIVA IN POSLALI VIII. KONGRESU ŽELJE ZA CIM BOLJŠE IN KAR SE DA PLODNO DELO. IN OD TISTEGA TRENUTKA SMO JELI POZORNO SLEDITI SLEHERNEMU REFERATU, VSAKI RAZPRAVI IN SLEDNJI BESEDI VSE DO ZAKLJUČKA PLODNEGA DELA OSMEGA KONGRESA. DELAVCI V PISARNAH IN OBRATIH KOMENTIRAJO SMERNICE RESOLUCIJE SE ZDAJ, KO JE KONGRES ŽE PRENEHAL Z DELOM. DELO KONGRESA BO ZASAJENO GLOBOKO V NAS PRAV ZATEGADELJ, KER JE KONGRES SPREGOVORIL Z NAŠIMI BESEDAMI IN IZRAZIL NASE MISLI.
V zvezi z VIII. kongresom smer vprašali nekatere člane kolektiva za njihovo mnenje.
Ing. Lojze ligo: Osmi kongres je izredno konkretno in izčrpno ugotovil pomanjkljivosti v našem družbenem razvoju predvsem v zadnjem obdobju in začrtal smernice za uspešnejši in hitrejši razvoj naše družbe.
Tovariš Tito je poudaril v zaključni besedi, da bo kongres zgodovinskega pomena predvsem takrat, če bodo smernice in sklepi dejansko izvršeni.	_	,
Kot gospodarska organizacija bomo lahko k temu veliko pripomogli s še popolnejšim prehodom na intenzivno gospodarjenje. To pa vključuje čimboljše izkoriščanje obstoječih kapacitet ob nujnem dopolnjevanju in modernizaciji proizvodnih naprav, nadalje vključuje dosego čimboljše pripravljenosti človeškega faktorja v proizvodnji; se pravi, da se mora vsak-da za svoje konkretno delo čim bolje kvalificirati. To pa pomeni za vodilne in strokovne kadre vlaganje maksimalnih naporov za dosego izboljšanih tehnoloških postopkov in boljšo organizacijo dela nasploh.
Smatram, da bo morala tudi letna konferenca Zveze komunistov v podjetju podati izčrpno analizo stanja v odnosu na resolucijo VII. kongresa in s tem konkretizirati smernice in sklepe za nadaljnjo uspešno rast podjetja in zadovoljstvo celotnega kolektiva.	.
Sodim, da morem v imenu celotnega kolektiva pozdraviti sklep VIII. kongresa, ki bo zagotovil gospodarskim organizacijam večjo udeležbo v ustvarjenem dohodku. To bo nedvomno delovalo silno stimulativno na poglobitev intenzivnejšega gospodarjenja in s tem tudi na realno in ne samo nominalno povečanje standarda delovnih ljudi.
Mirko Dobršek: Kongres sem spremljal ves čas. Menim, da je resolucija odraz naših trenutnih razmer.
Spoznal sem tudi, da je naša navezanost na tovariša Tita iz dneva v dan močnejša, vendar bi morali to ljubezen izkazovati s tem, da bi njegove misli, želje in zahteve oživljali pri vsakdanjem delu.
Ivan Golihleb: Nisem član Zveze komunistov, vendar sem poslušal poročila o delu VIII. kongresa. Ker zaslužim 23 do 28 tisoč dinarjev pričakujem, da se bodo osebni dohodki popravili, če bodo odpravljene pomanjkljivosti, ki jih je nakazal kongres.
Ing. Mirko Jančigaj: Poglavitna se mi zdi Titova misel: »Preiti je treba, z besed k dejanjem!« Ce bi nam uspelo, da bi bili člani Zveze resnično taki, kot predvidevata statut in program; taki z vsem srcem — potem bo VIII. kongres postal resnično zgodovinski mejnik našega dela.
Stane Gorišek: Kongres se mi zdi spodbuden predvsem zato, ker je osnova in orientacija za moje delo v prihodnje še trdnejša. Resolucije, ki jih je sprejel VIII. kongres in zadevajo naše delo, bomo mogli uresničiti, če bomo enotni, trdni in dosledni.
V tem poročilu pa bomo dali pregled in obračun političnega dela naše partijske organizacije v letošnjem letu, kot tudi pregled doseženih gospodarskih rezultatov, ki so odraz našega dela. S tem bomo ugotovili realizacijo po konferenci sprejetih sklepov, ki so usmerjali našo dejavnost v letošnjem letu na:
—	večjo skrb za delovnega človeka;
—	povečanje ideološke vzgoje;
—	vključevanje novih članov;
—	reševanje perečih aktualnih stanovanjskih problemov;
—	povečanje vloge delavskih svetov ekonomskih enot in zborov proizvajalcev;
—	izvedbo volitev v samoupravne organe;
—	funkcionalni povezanosti izobraževanja s potrebami v proizvodnji;
—	pripravi prehoda na 42-urni delovni tednik;
—	pospeševanju aktivnosti mladinske organizacije;
—	uveljavljanju statuta;
—	informiranosti kolektiva v celotni gospodarski dejavnosti in odklanjanju škodljivih pojavov.
USPEHI NAJ NE BODO OVIRA PRI UGOTAVLJANJU SLABOSTI
Uspehu na področju proizvodnje in storilnosti, na ustvarjenem dohodku in osebnem dohodku, ki je v primerjavi s prejšnjim letom stalno v porastu in v primerjavi
z drugimi kolektivi zadovoljiv, je plod političnega dela naših komunistov. Organizacija ZK je imela vedno pred očmi življenjski standard delavca proizvajalca in preko svojih članov v organih upravljanja in političnih organizacijah vplivala na njegovo zviševanje ob povečani proizvodnosti dela in zadovoljnem delu delavca proizvajalca in upravljalca. Ti uspehi so vidni brez navedbe številk in grafikonov. Pri tem se nam vsiljuje misel, ali bi naši uspehi bili večji, če bi se brez izjeme vsi po svoji zmožnosti zavzemali za odstranjevanje preprek, ki se nam ob teh uspehih postavijo na pot. Ali bi kvaliteta našega dela — našega proizvoda bila boljša. Odgovora na to vprašanje ni potrebno navajati, ker je tako jasen in umeven, da se vsakemu posamezniku samo po sebi vsiljuje novo vprašanje, ali smo si vsi res prizadevali in dali vse od sebe, da bi bilo naše delo uspešnejše. Jasno nam je, da smo vsi skupaj veliko naredili, zato nam uspehi našega dela to potrjujejo, kar je razvidno iz gospodarskega dela tega poročila. Da pa vsega nismo naredili in da bi lahko naredili več, tudi drži. Zato nam uspehi naj ne bodo prepreka, da danes ugotovimo vse slabosti, ki nas pri delu spremljajo in da jih po možnosti odstranimo. Poudarjamo »po možnosti«, ker se vseh slabosti ne da odstraniti čez noč in ker so nekatere slabosti objektivnega značaja. Mi ne moremo kar čez noč odstraniti ovire, ki so vezane na velika finančna vlaganja, katerim nismo kos. Dobro je, da za te ovire vemo in na njih mislimo, da bi v do-
glednem perspektivnem času prišli do sredstev in te prepreke odstranili. Torej to lahko programsko predvidimo skladno našim možnostim. Pri tem pa moramo paziti ravno na naše možnosti, da ne gremo v drugo skrajnost in da ne delamo računa brez krčmarja. Računati moramo s tem, kar imamo in s tem, kar lahko ustvarimo. In to kar lahko ustvarimo, uresničiti do naj višje možne mere in ravno tako te možnosti izkoristiti. Samo naša praksa pri takem delu nam kaže na slabosti. Mi rešujemo probleme v proizvodnji in planiramo odstranjevanje teh problemov. Kaj se nam pri tem dogaja? Dogaja se namreč to, da pri tem ni medsebojne koordinacije, ni medsebojnih posvetovanj in povezovanj. Vsak dela individualno, posvetovanj in koordinacije pri delu se izogibljemo, kar vpliva na to, da ustvarjamo nove probleme in zapravljamo prepotreben čas. Kar precej je primerov, da se strokovna dela ne koordinirajo in so rezultati .takega dela slabi oziroma nesprejemljivi ter ustvarjamo dodatne in nepotrebne probleme. Imamo slabo lastnost, da vsak dela za sebe in hoče biti vsak za sebe strokovnjak. Strokovni delavci težijo, da so pri strokovnem delu individualisti. Zato vsak za sebe programira, planira in zagovarja oziroma propagira. Mi nismo proti ambicijam posameznika. Smo pa proti metodi, da se doseže prestiž tega in onega na račun kolektiva. Ali lahko s takim delom pridemo daleč? Ali se tovariši, ki opravljajo strokovna dela, čutijo odgovorne in ali se morda pri svo-
(Nadaljevanje na 2. strani)
H
■
M| \
Prvi dan VIII. kongresa je naš politični aktiv poslal VIII. kongresu ZKJ pozdravno brzojavko
Foto: Fotoklub LT Emajl
2

GOSPODARSKI IN DRUŽBENI RAZVOJ ZAHTEVATA
(Nadaljevanje s 1. strani)
jem strokovnem delu ne izživljajo? To nam daje misliti, ker ponekod pride do takih idej, ki so za naše zmožnosti neuresničljive, pa jih kljub temu forsiramo. Ob vsem tem pa pozabljamo, da moramo združevati, ne pa cepiti naše moči in da se moramo vrniti v stvarnost. Mi moramo izkoristiti to, kar imamo, do tolike mere, da nam da možnost večjega ustvarjanja sredstev in bi na ta način v proizvodnji irj drugod z novimi stroji in napravami povečali našo proizvodnjo in kvaliteto naše proizvodnje. S tem hočemo reči, da vseh možnosti nismo izkoristili in da se z izkoriščanjem teh možnosti premalo ukvarjamo. Tekoče probleme gasimo in krpamo, namesto, da bi jih sistematično reševali.
Gre za neposrednost upravljanja
Po drugi strani je šel razvoj našega upravljanja vidno naprej. Naša ustava je pri tem odigrala pomembno vlogo, ker je uzakonila to. kar delamo in cilj, h kateremu gremo. V našem kolektivu smo tudi mi dosegli vsekakor pozitivne od zborov proizvajalcev po ekonomskih enotah, delavskih svetov rezultate na področju upravljanja ekonomskih enot in centralnih samoupravnih organov. Da so naši samoupravni organi aktivni v reševanju obstoječih problemov, so vsekakor dejstva, ki se odražajo na naše delo in življenje v kolektivu. Razprave, predlogi, pripombe sklepi itd. na organih upravljanja so čedalje bolj konkretni in bolj stvarni. Pa vendar imamo pri našem upravljanju določene slabosti in določene težnje, ki nikakor ne koristijo razvoju našega delavskega samoupravljanja in z upravljanjem nimajo kaj opraviti. Razvoj samoupravljanja nam gre počasi zato, ker temu samoupravljanju posvečamo premalo skrbi in ga v določeni meri celo zaviramo. Mi še vedno mislimo, a to nam dokazuje tudi naša dose-
Komunist Ferdo Šibanc pri delu
dan j a praksa, da je upravljanje od vrha navzdol najbolj primerna oblika in edino pravilno, da pa istočasno govorimo o upravljanju po neposrednih proizvajalcih, po zborih proizvajalcev. Imeti zbore proizvajalcev in druge oblike samoupravnih organov ne pomeni, da imamo tudi upravljanje po neposrednih proizvajalcih. Mi smo lahko prepričani, da bi nam zbori proizvajalcev dobro delali, če ne bi videli v ekonomski enoti samo delavski svet ekonomske enote, v okviru celotnega podjetja pa samo UO in CDS. Sredstva, katera ustvarjamo, še vedno razporejamo v-okviru celotnega podjetja. Težnje posameznih ekonomskih enot, da pridobijo čim več sredstev iz skupnih sredstev, ne da bi istočasno mislili na večje ustvarjanje teh sredstev, prihajajo čedalje bolj do izraza. Te težnje niso samo v ekonomski enoti, temveč tudi pri članih posameznih enot, ki so v centralnih organih upravljanja, ki se borijo samo za svojo ekonomsko enoto. To je zelo nevaren pojav, ki lahko silno škoduje celovitosti podjetja in njegovemu napredku, da ne govorimo o slabih odnosih, ki jih s takimi težnjami ustvarjamo. Istočasno, ko se razvijajo te lokalistične težnje — a iniciatorji teh teženj so tudi člani ZK — pozabljamo na druge, važnejše naloge, ki jih moramo izvršiti, da hi naše samoupravljanje bilo boljše. Nujno je, da pričnemo z decentralizacijo sredstev po ekonomskih enotah in da te s temi sredstvi tudi razpolagajo.
Pripravo materiala za seje organov upravlajnja in obveščanje kolektiva o teh zasedanjih moramo še nadalje izboljševati. Moramo doseči to, da so naši proizvajalci seznanjeni s problemi in uspehi. Na ta način bi se proizvajalci in člani posameznih organov upravljanja pravočasno pripravili za razpravo na sestankih in zato bolj sodelovali ter dajali svoje pripombe in predloge in da pravilno zavzemajo svoja stališča. Neobveščenost se nanaša tudi v tem, da se važne sklepe in odločitve obravnavajo pod točko razno, za kar niso člani predhodno obveščeni in
Foto: Fotoklub LT Emajl
niso seznanjeni z vsebino. Pod točko razno bi se po našem mnenju dajala samo posamezna obvestila in ne sklepalo o važnih odlo-
Pravilnike je treba vskladili s statutom
Poleg tega se čestokrat poslužujemo določenih metod, da se sprejme nek sklep, medtem ko na posledice niti ne pomislimo. To se pravi, da dejansko člani ZK nimamo dovolj posluha na odmeve, ki se po takem sklepu slišijo med kolektivom. Ker so naši člani ZK člani posameznih organov upravljanja in zborov proizvajalcev, bi bilo nujno, da se v tem pogledu odgovornost teh tovarišev s strani osnovnih organizacij analizira in predlagajo ustrezne rešitve. Ne bi bilo pametno, da bi še nadalje podpirali neodgovornost in mlačnost posameznikov.
Ozrimo se nekoliko na naše interne predpise, kateri bi morali regulirati naše delo in poslovanje. Naše pravilnike moramo vskladi-ti z našim statutom, ker so sedanji preživeli svojo dobo in so zastareli. To delo nas še čhka in bi bilo nujno to čimprej narediti. Na naših pravilnikih je toliko sprememb, da se na njih nihče več ne spozna. To posebno velja za pravilnik o delitvi osebnih dohodkov, katerega spreminjamo, dopolnjujemo ali dajemo tolmačenja, da danes težko ugotovimo, kaj je od tega pravilnika pravzaprav še ostalo. Moramo se sistematično in temeljito lotiti dela na vsklajeva-nju naših internih predpisov, da nam bodo ti koristili pri delu in ne da bi nam ustvarjali zmedo.
V tem letu smo podvzeli ukrepe, da organizacijsko utrdimo naše osnovne organizacije. Predvsem pa je bil namen, da se doseže večja informiranost in razgledanost članstva. To smo naredili tako, da se je članstvo ZK iz osme ekonomske enote povezalo s članstvom v proizvodnih in vzdrževalni ekonomski enoti ter tako te osnovne organizacije okrepili. Člani ZK iz posameznih služb so bili razdeljeni po vseh osnovnih organizacijah navedenih ekonomskih enot. Namen je bil tudi ta, da se člani ZK ne ločujejo po osnovnih organizacijah na fizične in umske ter da eni kot drugi delajo skupaj, da medsebojno kontaktirajo in izmenjujejo izkušnje, da se na ta način seznanjajo s problemi, ki se tičejo enih in drugih članov ZK. Tako naj bi se najlaže seznanili s problemi ter stanjem in poslovanjem našega kolektiva. O tej združitvi osnovnih organizacij je hila predhodno diskusija na sestankih samih osnovnih organizacij in je vsepovsod prevladovalo mnenje, da bo tako delo naših osnovnih organizacij veliko boljše, da se bo obzorje naših članov širilo in da so bo s tem nivo razgledanosti članov dvignil. Na osnovi takih razprav po osnovnih organizacijah je komisija, ki je bila imenovana s strani komiteja, izdelala dokončni predlog o priključitvi članov osnovnih organizacij osme ekonomske enote k osnovnim organizacijam v proizvodnji in vzdrževanju. Po izvršeni fuziji smo pričakovali boljše rezultate, vendar teh kljub pričakovanju in začetnemu poletu ni bilo. Da teh pričakovanih rezultatov ni bilo, je vzrok v tem, da se člani ZK še niso znašli pri delu v pogojih nove organizacije, katero predstavlja večia skupina članov iz različnih služb oziroma oddelkov. Sestanek večje skupine zahteva boljšo pripravo ne samo tistega, ki sestanek vodi, temveč tudi tistih, ki se oglašajo k diskusiji. S samo združitvijo pa je nastal tudi širši delokrog dela članov ZK, katerega je treba spoznati. Čeprav ni možno v celoti meriti aktivnost članov ZK samo na sestankih osnovnih organizacij, je treba ugotoviti, da člani ZK v organih upravljanja in drugod ravno tako ne odigrajo vedno svoje vloge. Predvsem je popraviti dejavnost članov ZK v organih upravljanja,
političnih organizacijah, društvih itd. in povečati odgovornost vsakega posameznega člana.
Medtem se naše osnovne organizacije in člani v njih na svojih sestankih pogostokrat ukvarjajo s precej nepomembnimi stvarmi, ki so med člani ZK najmanj zaželene.
Čedalje bolj se pojavlja vprašanje partijske članarine in to vprašanje postavljajo člani ZK na svojih sestankih. Zaradi članarine, ki
je dejansko precej visoka, posamezniki vračajo partijske knjižice. Sicer pa vračilo partijske knjižice z izgovorom, da je članarina previsoka, ni dejanski argument in so vzroki za izstopanje iz članstva drugi. Ob tej priliki menimo, da je članarino potrebno ' korigirati na realno višino, ker je v sedanjih pogojih član ZK pri življenj skem standardu prikrajšan za cela 2 % v odnosu do drugih državljanov, poleg dolžnosti in odgovornosti, ki jo ima kot član ZK. Niso osamljeni primeri, ko se nečlani po tihem smejijo članom, ko plačujejo visoko članarino. Marsikateri, ki bi želel biti član ZK, noče pristopiti v članstvo samo zaradi tega, ker mora plačevati tako visoki članski prispevek.
Omenili smo, da je pojav vračanja članskih partijskih knjižic ,in da posamezni člani na ta pojav različno reagirajo. Dejansko tako izstopanje negativno vpliva na ostalo članstvo posebej, če izstopajo starejši člani, ki so v svojem partijskem stažu opravljali tudi vrsto odgovornih partijskih in drugih dolžnosti. Pri svoji odločitvi ne navajajo dejanskih vzrokov, ki so jih pripeljali do tega dejanja. Temu dejanju pa lahko dodamo samo en komentar, a to je, da ti člani niso nikoli bili zavedni člani ZK. Zato je tudi pravilno, da takih ni v vrstah ZK in da sami izstopajo.
Pasivnost posameznikov
Naš gospodarski in družbeni razvoj terja od članov ZK ravno take napore, kot so to bili za časa NOB in pozneje pri obnovi in izgradnji naše domovine. Morda so ti napori v današnjih pogojih celo težji. Gospodarski :in družbeni razvoj zahtevata drugačno delo članov ZK od dosedanje prakse in maksimalno angažiranost pri delu in lastnem usposabljanju. Zaradi tega je tudi odgovornost posameznega člana neprimerno večja. Mi sicer vemo za to, da moramo na vsakem mestu in povsod delati kot komunisti. Napačno pa bi bilo, če v tem primeru ne bi priznali naših slabosti. Radi se izogibljemo problemov in neradi prevzemamo še več dela na svoja ramena. Posebno je to težko, kadar si del članov ZK zastavi kako' nalogo in se res zavzame za neko delo, pri tem pa drugi stojijo ob strani. V takih primerih prihaja do malodušja in negodovanja pri tistih, ki delajo in ki se trudijo, da bi bilo delo organizacije zadovoljivo.
ne sprejemajo radi nalog in odgovornosti. Določeno število članov je pa takih, ki absolutno stojijo ob strani in niso nikjer vključeni oziroma nikjer ne delajo. Imamo tudi posameznike, ki si želijo, da bi bili za vse, kar so naredili, nagrajeni oziroma plačani, drugače pa nimajo časa za izvrševanje partijskih nalog oziroma so istim par-'tijske naloge postranska stvar. Zato ni čudno, da na naše. sestanke
Pogosti so primeri, ko se komunisti želijo otresti posameznega dela, na osnovnih organizacijah nekateri člani ne prihajajo oziroma se opravičujejo na vse mogoče načine, ker imajo delo, ki jim prinaša osebne koristi. Ti posamezniki ne prihajajo niti na druge sestanke kot na sestanke organov upravljanja itd.
Odgovornost članov ZK se odraža ne samo na sestankih osnovnih organizacij, temveč še bolj na sestankih organov upravljanja po ekonomskih enotah in v okviru celotnega podjetja, da ne govorimo o članih ZK, ki bi morali delati v organizaciji SZDL, krajevni skupnosti in drugod, kjer članov ZK skoraj ni videti z izjemo samih odborov teh organizacij. Nedejav-. nost se odraža tudi v pasivnosti, čeprav člani ZK sestanku prisostvujejo. Nekateri člani so najpogosteje tiho, ne iznašajo svojega mnenja in ne nastopajo proti negativnim tendencam, ali napačnim pojmovanjem in podobno. Smatramo, da bi vsaj člani ZK, ki so voljeni v razne partijske oziroma politične in samoupravne organe, morali biti aktivni na sestankih, kar pri nas ni vedno slučaj. Ali lahko potem vemo, kaj takšen član ZK misli in kdo je on, ali ga lahko ocenimo in ali mu lahko zaupamo, da bo dosledno izvrševal partijske naloge. Med temi razlikujemo one člane, ki so zmožni razpravljatuod onih, ki to res ne morejo. In pri takih članih se ravno največ motimo. Ker je pač več tiho, imamo o njem lepo mnenje, o tovariših pa, ki kritizirajo, postavljajo vprašanja, predlagajo rešitev ali dajejo predloge, pa čestokrat dajemo negativno oceno oziroma jih negativno ocenjujemo. Izven sestanka pa radi diskutiramo v grupah in dajemo svoja mnenja in predloge, posebno pa radi pokritiziramo tega ali onega člana ZK, ki se je drznil odkrito povedati svoje mnenje.
Gospodarski rezultati kljub težavam ugodni
S tem, ko bomo odpravili naše slabosti, ki smo jih navedli in še druge, ki se bodo v diskusiji obravnavale, pričakujemo, da bodo naši uspehi neprimerno večji od doseženih. Naše politično delo ni bilo zaman, ker so naši gospodarski rezultati v tem letu pozitivni. Poudariti moramo, da pri našem delu moramo hiti potrpežljivi in vztrajni in da ne rešujemo vseh (Nadaljevanje na 3. strani)
Tovarniški komite ZK	Foto: Fotoklub LT Emajl
3
Em^ikec
SPREMENJENO DELO KOMUNISTOV
(Nadaljevanje s prejšnje strani) problemov naenkrat, ker bi nam to zaviralo našo dejavnost. Pri delu moramo biti dosledni in si moramo medsebojno pomagati.
Nezaupljivost enega do druga nam samo škoduje, a te nezaupljivosti je čedalje več. Mi ne smemo iti po tej poti in med ljudmi ustvarjati prepade, izolirati ene od drugih, omalovaževati in podcenjevati. Lotimo se koristnega dela in za razne intrige ne bo časa.
Kaj smo dosegli v tem letu in kakšni so naši uspehi? Izdelali bomo po količim za 16 % več, kot smo izdelali v letu 1963 in za 6 % več kot smo planirali. Vrednost proizvodnje letošnjega leta ocenjujemo za 6 % več kot smo proizvedli v letu 1963 in za 5 % več kot smo planirali za letošnje leto.
2e samo ti številčni pokazatelji nam povedo, da količinsko presegamo proizvodnjo v višjem odnosu kot vrednostno, kar se pravi, da povečujemo proizvodnjo v tistih grupah naše proizvodnje, v katere je vloženega manj dela in več materiala.
Uspehi v letošnjem letu bi bili vsekakor večji, če ne bi imeli v tekočem letu več nepredvidenih izpadov proizvodnje zaradi okvar na sredstvih za delo od stiskalnic, strojev za luženje, kotlov za pocinkanje in delne proizvodnje v izdelovalni« koles in odpreskov zaradi poplave v mesecu oktobru. Kljub prizadevanju kolektiva ni bilo mogoče to proizvodnjo nadoknaditi. Nadoknadili smo izpad lahko samo v emajlirnica. Največ težav pa smo imeli zaradi nepravočasne dostave posameznih surovin, tako domačega kot uvoženega porekla. Tu naj omenimo pomanjkanje cinka skozi vse leto. Proizvodne kapacitete so namreč dosti večje, hkrati pa je tudi veliko povpraševanje tako v osnovni dejavnosti te proizvodnje, to je v pocinkani posodi in v kantah za smeti, kakor tudi uslužnostnega pocinkanja za drugo proizvodnjo, predvsem za proizvodnjo bojlerjev itd. Dodeljeni kontigent cinka ni zadostoval niti za planirane količine osnovne dejavnosti. Zato smo bili primorani manjkajoče količine nadoknaditi z odkupom platin, odpadkov, pa tudi samo cinkovo pločevino, ki smo jo nabavljali v trgovski mreži skoraj po dvakrat višji ceni od običajnega cinka. Skozi celo drugo polletje smo občutili pomanjkanje debele pločevine ter ene ali druge kemikalije.
Ce ne bi bilo teh nepredvidenih preprek bi bili rezultati proizvodnje kakor tudi realizacije še boljši kot so bili v prvi polovici letošnjega leta, ko smo dosegli rekordno proizvodnjo, realizacijo, storilnost in ustvarjali najvišji dohodek.
Zato je bil sklep samoupravnih organov, da preidemo v bodoče v tako proizvodnjo, da bomo s čim manjšo vrednostjo vloženega materiala ustvarili čim višjo proizvodnjo in to na račun več vloženega dela, popolno utemeljen. Ze naš program za leto 1965 predvideva količinsko povečanje letošnje proizvodnje za 5 %, dočim vrednostno še za 16 %, kar pa ne gre na račun povišanih cen, ker so iste do danes v istem odnosu, niso se spremenile in program oziroma vrednost programa je Izračunana na bazi današnjih cen. Ta kvaliteten premik je že za sam začetek izvajanja sklepa samoupravnih organov zelo izrazit, potrebno pa bo v naslednjih letih to razmerje do vrednosti proizvodnje še povečati oziroma povečevati.
Tudi naš izvoz, katerega smo za leto 1964 planirali v višini 1,000.000 dolarjev, bomo presegli za 100.000 dolarjev, kar znaša 10 %. Preseganje plana za leto 1965 pa smo po vrednosti pov.ečali za nadaljnjih 14 % v primerjavi z letošnjo predvideno realizacijo.
Pri domači prodaji lahko ugotovimo samo to, da smo v letošnjem letu vse premalo proizvedli za domači trg, ker smo vso proizvodnjo kontinuirano prodajali brez kakršnih koli zastojev. Že v letu 1964 smo skrčili krog naših odjemalcev, računamo pa tudi v bodoče še.na nadaljnjo skreitev, poleg tega pa se mislimo posluževati za vse naše
tehnične proizvode specializirane trgovine, oziroma specializirano trgovsko mrežo.
Naloge v prihodnje so j ^ zahtevne
Vprašanje izpolnitve našega programa za leto 1965 je predvsem odvisno od pravočasne oskrbe s surovinami, predvsem iz skupine 114 (pločevina). Iz domačih železarn nimamo kritja niti za količine, ki smo jih sprejemali v 'letošnjem letu, predvsem nam ni zagotovljena iz domačih železarn potrebna količina pločevine za eno naših najmočnejših grup proizvodnje — odpre&ke in kolesa, ker je Železarna Jesenice za leto 1965 nehala proizvajati kvaliteto, ki nam je potrebna, z utemeljitvijo, da se preusmerja s proizvodnjo na kvalitetnejšo pločevino — dinamo in trafo pločevino. Zato bo potrebno za dosego proizvodnega programa v letu 1965 uvoziti več iz grane 114, to je pločevino, kot smo jo uvozili v letošnjem 'letu in prej. Pri tem pa se postavlja vprašanje pravočasne dodelitve deviznih sredstev. Ze v letošnjem letu smo imeli težave, ker nam merodajne banke niso dodelile deviznih sredstev za reprodukcijski material. Mi sicer iz leta v leto povečujemo izvoz in smo prav v letošnjem letu z ozirom na stanje naše devizne situacije postavili vso skrb in dali še poseben poudarek, čeprav je to šlo na škodo dohodka podjetja. Ne moremo pa izravnati našega izvoza s potrebami uvoza. Kot smo že omenili, povečujemo program za leto 1965 pri izvozu za 14 %. Večje povečanje izvoza je sicer možno, vendar le z dodatnimi investicijami, za kar pa potrebujemo tako devizni kakor tudi dinarski kredit. Po vprašanju teh kreditov smo že v pogovoru z Jugobanko Ljubljana, vendar še ni dokončnega stališča.
Za izvršitev proizvodnega plana za leto 1965 morajo naše strokovne službe res z odgovornostjo podrobneje preanalizirati tako samo tehnologijo v proizvodnji, pravilno kadrovsko zasedbo za izvršitev zadanih nalog, pravočasno preskrbo z materialom in posvetiti končno tudi vso pozornost ' in skrb planskemu vzdrževanju sredstev za delo. To še posebno zato, da ne pride ob precej napetem programu za leto 1965 do izpada proizvodnje zaradi nepredvidenih kva-r-ov na sredstvih za delo, katerih remont traja dosti več časa kakor organizirani — planirani remont.
Obstoječe kapacitete tudi v letu 1965 ne bodo povsod izkoriščene in to zaradi naslednjih dejstev:
1.	pomanjkanje tako domačega kakor uvoženega reprodukcijskega materiala (cink, pločevina);
2.	zaradi ozkih grl na posameznih postrojenjih (hidravlična stiskalnica, -lužilni stroj itd.).
Na vseh postrojenjih, kjer so ozka grla in pa v radiat-orskem oddelku ter v sami ema j tirn ici pa smo že v letošnjem letu proizvajali v treh izmenah. Poudarek pa je še vedno na pravočasni in zadostni preskrbi z reprodukcijskim materialom, za katerega pa nismo gotovi, z ozirom na devizno situacijo ali ga bomo dobili ali ne.
Vodilo in gledanje pri načrtovanju proizvodnih količin, izvoza, investiranja in ostalega gospodarjenja, naj bo realno tako že za leto 1965 kakor tudi za program za naš perspektivni 7-letni razvojni program. Postavljajmo si take načrte, ki so uresničljivi in ki smo jih z našim finančnim potencialom tudi zmožni uresničiti.
V podjetju delajo posebne grupe strokovnih oseb na izvajanju 7-letnega razvojnega programa, ki je bil kot osnova za nadaljnje obravnavanje že odobren s strani samoupravnih organov. Potrebno je, da te grupe izluščijo iz celotnega programa predvsem tiste grupe naših proizvodov, ki so s strani podjetja najbolj interesantne, v pogledu plasmana, rentabilnosti in ekonomičnosti. Z ozirom na majhna sredstva, ki bodo ostala podjetju pri delitvi dohodka za leto 1964
zaradi angažiranosti, pokrivanja obvez iz prejšnjega obdobja še na razpolago, je potrebno res dobro in premišljeno odločiti, v katero smer oziroma v razvoj katere grupe proizvodov jih nameravamo potrošiti v letu 1965.
Skrajšani delovni čas in dohodek
Kljub prvotnemu sklepu CDS, da bi že v decembni 1964 imeli samo 42-u-rni delovni teden, smo morali to ponovno preštudirati in uresničitev sklepa podaljšati v leto 1965. Ob sedanjih pogojih ne bi bili v stanju izkoristiti vseh ugotovitev po elaboratu za prehod na 42-urni delovni teden, ki ga je izdelala posebna strokovna grupa. Proizvodnja b.i ob prehodu zagotovo padla, hkrati s tem pa bi se znižali tudi osebni dohodki, kar pa ne bi bilo v skladu s smernicami o uvajanju 42-urnega delovnega tedna. Potrebno je, da se v elaboratu nakazani ukrepi hitreje realizirajo, hkrati pa, da se za izvedbo nekaterih ukrepov, za katere so potrebne investicijske izboljšave, odprava grl in slično, zagotovijo potretfna finančna sredstva ali iz delitve dohodka po zaključnem računu za leto 1964, ali pa iz mase, predvidene za investicijsko vzdrževanje v letu 1965. Teh sredstev v letu 1964 žal ni bilo na razpolago in od meseca maja naprej koristijo člani kolektiva mesečno samo eno prosto soboto. Iz podatkov pa je razvidno, da so se osebni dohodki kljub temu večali.
Glede osebnih dohodkov smatramo, da je bil sistem nagrajevanja sicer stimulativen, ne pa povsem zadovoljiv. Nujno je potrebno sistem nagrajevanja še vnaprej izpopolnjevati predvsem pa poenostaviti. Dosedanji način izračuna osebnih dohodkov bazira že na tolikih pokazateljih in to od obračunske postavke, individualnega učinka, učinka ekonomske _ enote, prihrankov na režiji in amortizaciji, dodatkov za kruh I. in II., draginski dodatek odobren od skupščine, dodatek za kvaliteto itd., ter je zaradi teh pokazateljev obračun zelo otežkočen, zahteva ogromno časa, na koncu je pa nerazumljiv preprostemu delovnemu človeku.
Povprečni neto zaslužek znaša za prvih 9 mesecev 44.600 din, dočim je bil povprečni zaslužek v septembru že 49.200 din za 200 ur dela, kolikor ga zaradi ene proste sobote mesečno opravimo. Povprečni neto osebni dohodek za prvih 9 mesecev je za 30 % višji od povprečnega osebnega dohodka v letu 1963. Če primerjamo povprečno preseganje storilnosti po kg v primerjavi z letom 1963 ugotovimo, da se je storilnost povečala količinsko za 14,8 %, vrednostno za 12,85 %, se pravi, da smo na račun povečanega ustvarjenega dohodka povečali osebne dohodke za ca. 15—16 %. Ta odstotek bi bil sicer nižji, če hi v letu 1963 skozi vse leto imeli enake osebne dohodke.
Spremenjena organizacijska struktura
Še ena od pomembnih nalog stoji pred rešitvijo v našem kolektivu v teku tega leta in začetkom prihodnjega leta. To je nova organizacijska struktura, ki jo je skladno z določili statuta potrebno vskladiti z ozirom na nove pogoje in planirano proizvodnjo v prihodnjih letih. Od nje pričakujemo, da bo uredila poslovanje, da bo natančneje določen delokrog dela služb, oddelkov, grup in posameznikom, kar bo omogočilo skladnejši napredek na vseh področjih. Pri tem pa pripominjamo, da je novo organizacijo nujno smotrno in premišljeno uvajati, da nam prehod ne hi oviral delo in zmanjšal delo oziroma zmanjšal naša prizadevanja in uspehe. Sedanji čas moramo izkoristiti, da pripravimo člane kolektiva na to uspeš-
Sindikalna delegacija Luksemburga
Kot gosti centralnega odbora industrije in rudarstva Zveze sindikatov Jugoslavije je obiskala dne 19. novembra 1964 naše podjetje delegacija nacionalne federacije delavcev Luksemburga, ki jo je vodil Bernard Berg, podpredsednik federacije. S sindikalnimi delavci in predstavniki podjetja so vodili razgovore o delitvi dohodka in osebnih dohodkov ter o delavskem samoupravljanju in delu sindikata v našem podjetju. Razgovora se je udeležil tudi član republiškega odbora industrije in rudarstva Slovenije in predsednik okrajnega sindikalnega sveta Vlado Črešnik.	Fr
nejšo organizacijsko strukturo in da preprečimo nasprotujoče malodušje in počutje negotovosti, ki zna negativno vplivati na spro-vajanju novih organizacijskih ukrepov. Tovariši, ki pripravljajo in delajo na organizaciji podjetja pa morajo z vso odgovornostjo natančno opraviti postavljeno nalogo brez ozira ali so člani ZK ali ne, zavedati se namreč morajo, da bodo za to delo nosili odgovornost, ki je dolgoročna in ne samo trenutna. To poudarjamo zaradi tega, ker. je od tega odvisno politično vzdušje, zadovoljstvo članov kolektiva in gospodarski uspeh podjetja.
Če hočemo, da 'bomo opisane naloge in probleme uspešno reševali ¡in da bomo še v nadalje izboljšali tehnologijo naše proizvodnje in uspešno tekoče osvajali naše proizvode, so nam potrebni strokovni kadri. Tega se zavedamo in postopoma izpopolnjujemo kvalitetni nivo strokovnosti tako med fizičnimi kakor tudi umskimi delavci. Danes že zaposlujemo 32 oseb z visoko šolsko izobrazbo 9 oseb z višjo šolsko izobrazbo, 99 oseb s srednjo šolsko izobrazbo. \
Ti kadri so povečini mlajše osebe, ki so šele pred kratkim dokončale svoje študije. Razumljivo je, da od njih takoj po nastopu službe še ne moremo pričakovati samostojnosti in odgovornosti v taki meri, kot to lahko zahtevamo od starejšega kadra. Pri tem pa maramo voditi pravo kadrovsko politiko, to se pravi — potrebno je, da se kader po dokončanem študiju najprej obvezno spozna s podjetjem, s proizvodnjo, s tehnologijo, z ostalo problematiko, ker le tedaj bomo iste lahko koristno zaposlili. . Paziti moramo predvsem, da zaposlujemo na posameznih delovnih mestih take osebe, ki so za določeno delovno mesto najbolj primerne, ki imajo poleg tega veselje in dovolj razvit čut odgovornosti do zaupanega dela. Ker pa ima že večina zgoraj omenjenih kadrov več kot dveletno prakso že v samem podjetju, moramo od njih zahtevati, da z delom in čutorh odgovornosti opravičijo svojo namestitev na posameznih delovnih mestih. Prav tako moramo še v bodoče bolj kot dosedaj Skrbeti za nadaljnjo, -tako strokovno, kakor -tudi splošno izobraževanje tistih članov kolektiva, ki sicer nimajo zahtevane šolske izobrazbe, so pa sedaj v
vseh povojnih letih s svojim delom dokazali svojo privrženost tako podjetju kakor tudi družbi. V prvih 'letih po vojni v podjetju, razen dveh inženirjev in nekaj tehnikov, ni bilo strokovno izobraženega kadra. Vsa obnova po vojni in vsi uspehi razvoja podjetja do nekaj let nazaj, so ležali prav na ramah teh naših tovarišev. Delo so opravili z velikim čutom odgovornosti in nadoknadili z veliko truda svojo pomanjkljivo strokovno izobrazbo, zato so vredni spoštovanja, ker so še -danes in -bodo tudi v bodoče največja opora pri izvajanju gospodarskih nalog -in novim kadrom.
Politika štipendiranja
Prepričani smo, da je štipendiranje potrebnega kadra nujno, pa bodisi, da so to redni štipendisti na rednih višjih in visokih šolah, -bodisi da v eni ali drugi obliki štipendiramo na rednih ali večernih šolah prav zgoraj navedene tovariše, ki so do -danes še zasedali f;odgovorno -delovno mesto, jih je * pa delokrog dela ali po-rastei; ali pa s-o postale zahteve tako obsežne, da teh ne zmorejo več prav zaradi tega, ker jim manjka strokovna dzobražba. Mišljenja pa smo ¡da se ¡naj štipendiranju na celjskih srednjih šolah posveča več pozornosti in sicer v tem smislu, da ugotavljamo ali je tako štipendiranje res potrebno ali ne. Redni dijaki na teh šolah so še vedno v domači oskrbi in je tako šolanje mnogo cenejše, kot če so primorani študirati izven domačega kraja. Izjeme bodo sicer še vedno, bodisi iz same deficitarnosti -poklica v gotovih primerih pa tudi iz povsem socialnega položaja prosilca štipendije. Smatramo tudi, da podjetje naj ne b-o vezano, da v 'vsakem primeru zapos-li štipendista, ki je končal študij. Smatramo za primernejše, da odslovimo takega absolventa, ki že pri samem študiju ni pokazal dovolj interesa za bodoči poklic, ki ni imel pravilnega odnosa -do podjetja in družbe, ali pa, ki je celo izpadel z nepravilnimi dejanji, ki niso bili v čast -državljana, posebno še ne strokovno izobraženega. Obvezno naj vsi absolventi opravijo predpisano prakso po naših internih pravilih, -delo, interes in prizadev-(Konec na 4. strani)
€Musfóhe&
Gospodarski in družbeni razvoj zahtevata spremenjeno deio komunistov
(Nadaljevanje s prejšnje strani)
nost pa se naj v tem času še posebno pazljivo oceni. Ce absolvent že pri samem študiju ni pokazal posebnega zanimanja, niti potem v sami obvezni praksi, je namreč vprašanje, v koliko lahko pri njem računamo, da bo postal dober strokovni delavec ali celo vodilna oseba v našem kolektivu. Potrebno pa je z vsemi našimi štipendisti navezati takšne stike, da jih že sedaj v času študija spoznamo, za katero delovno mesto je posamezna oseba najbolj primerna. Moramo se skušati vživeti v njihove težave, jim pri študiju eventualno pomagati, pripraviti naloge in delovna mesta, ko končajo študij, tako da ne nastopijo problemi, kje in kako jih zaposliti ob dokončanju njihovega študija.
Vprašanje višine štipendije je v našem kolektivu rešeno že 2 leti in to z zvišanimi štipendijami in dodatnimi posojili.
Pri tem štipendiranju in izobraževanju se nam pojavlja problem, ki je sam po sebi pozitiven, vendar pa na samo delo v kolektivu vpliva negativno. Gre za to, da večina naših štipendistov po končanem študiju, takoj ko se zaposlijo in zasedejo predvidena odgovorna delovna mesta, želijo dalje študirati in se vpisujejo na šolo višje stopnje. Pri tem pa zahtevajo vse ugodnosti kot šolnino, dopust itd., kot pri rednem študiju. Njihovo delo na delovnem mestu pa zastaja in se ne izvršuje tako kot bi bilo nujno. V tem je tudi problem, da nam dela, ki bi jih morali izvršiti, zaostajajo. Smatramo, da si v podjetju ne moremo privoščiti večnih študentov in da osebe, ki so se za določeno delo odločile, to delo v redu izvršujejo in da z delom dokažejo svojo pripravljenost, obenem pa potrebo za njihovo nadaljnjo izobrazbo.
Izobraževanje proizvajalcev
Tudi izobraževanje neposrednih proizvajalcev na samem delovnem mestu moramo v bodoče posvečati več pozornosti. K temu izobraževanju moramo pristopiti sistematično in ¡načrtno. Pomislimo samo, koliko nepotrebnih gibov se še opravlja pri našem delu. Z odpravo teh bomo sprostili proizvajalca samega fizičnega napora, odvišni čas pa koristno uporabili za povečano proizvodnjo in storilnost. Že sama sprostitev proizvajalca nepotrebnih gibov, boljše kvalitete pri njegovem osebnem delu, bo istega napravilo zadovoljnega, kar pomeni, da bo tudi efekt dela večji, medsebojni odnosi boljši, hkrati pa bo s povečano produktivnostjo tudi sam bolje nagrajen oziroma stimuliran.
Ko že govorimo o izobraževanju, ne smemo Izpustiti iz vidika izobraževanje članov ZK in ideološke vzgoje. Se vedno je treba iskati najboljše možnosti za izobraževanje oziroma ideološki dvig našega članstva in to izobraževanje ne smemo stihijsko prepuščati posameznim članom. Na ta način vplivamo na boljšo razgibanost članstva v organizaciji,
V prihodnji številki bomo objavili
Pred zaključkom novega leta bo izšla še ena številka »Emajlirca«. V njej boste lahko brali:
Poslanico glavnega direktorja;
sestavek: Bodo v prihodnjem letu plačne ovojnice zajetnejše?
potopis: Alžir — dve leti po osvoboditvi;
poročilo o razpravi na letni konferenci komunistov;
zanimiv in poučen sestavek v rubriki Strokovni feljton in kopico drugih člankov, komentarjev in poročil.
kar bo pogojevalo, da bodo sestanki zanimivejši in da bo posledica tega večji sprejem novih mlajših članov. S sprejemom novih članov še nismo popolnoma zadovoljni. Sedanje število je isto kot v preteklem letu in je med letom sprejeto število komaj nadoknadilo naravni odliv članov; tistih, ki so odšli iz podjetja, in tistih, ki so bili izključeni ali podobno. Zato se moramo nenehno zavzemati za sprejem novih članov in našo organizacijo tudi številčno povečati.
Ko zaldjučujemo naše poročilo, opozarjamo članstvo na to, da vse uspehe dela naše organizacije kot tudi pomanjkljivosti, nismo navedli v tem poročilu in da je potrebno, da se v diskusiji po poročilu dopolni in navedejo konkretni primeri. Ravno tako je v diskusiji treba dopolniti material, ki je kot pripomoček za pripravo na razpravo dostavljen vsem članom ZK. Zato tudi v tem poročilu ne navajamo niti statističnih podatkov, ker so ti navedeni v dostavljenem materialu.
Diskusija naj bo konkretna in stvarna, nanaša se naj na celotno organizacijo. Izogibajmo se stvarem, ki smo jih, ali jih lahko rešimo na osnovnih organizacijah, za kar so tudi osnovne organizacije poklicane. Diskusija naj nakaže tudi rešitve posameznih problemov in pomankljivosti, kar bo pripomoglo k boljšim uspehom našega dela v naslednjem obdobju. Pri tem imejmo pred očmi dejstvo, da smo kljub navedenim slabostim in tistih, ki bodo še izne-šene v diskusiji, pa le dosegli pomembne rezultate in to s pomočjo naših političnih organizacij, kot sindikata, mladinske organizacije, organov upravljanja na vseh nivojih in vseh članov kolektiva, za kar se dosedanji komite za prizadevnost vsem iskreno zahvaljuje. Posebno se zahvaljuje sekretarjem osnovnih organizacij, ki so imeli veliko dela in skrbi za pravilno delo osnovnih organizacij. Se enkrat vas pozivam k plodni razpravi.
Konferenca osnovne organizacije Zveze komunistov vzdrževalnih obratov
Dne 27. 11. 1964 je bila prva konferenca članov osnovne organizacije ZK vzdrževalnih obratov in članov, ki so vključeni v to osnovno organizacijo iz strokovnih
služb. Ob polnoštevilni udeležbi je konferenco otvoril dosedanji sekretar osnovne organizacije tov. Ilija Ivančič, ki je v referatu orisal delo osnovne organizacije. V
referatu in v diskusiji posameznih članov je bila poudarjena aktivna dejavnost članov ZK, njihova odgovornost in doseženi uspehi kot tudi pomanjkljivosti. Nakazani so
TUDI SUROVIMI ZA IDEOLOŠKO DELO
Vse osnovne organizacije so morale imeti pred redno letno konferenco Zveze komunistov letne sestanke, na katerih so analizirali delo osnovne organizacije skozi vse leto.
Pregled dela OO ZK pa temelji na tem, da se ugotovi, kaj je OO ZK obravnaval med letom, s katerimi problemi se je največ ukvarjala, kaj je pri tem uspela in kaj bo še morala obravnavati in katerim problemom bo treba posvetiti več pozornosti.
Tako je tudi OO ZK grupa I poleg ostalega razpravljala in ugotovila na svoji letni konferenci OO ZK dne 8. 12. 1964 med drugim naslednje:
—	kakšni so vzroki izstopov članov iz članstva ZK,
—	vprašanja, ki se nanašajo na organizacijo ZMS,
—	nedisciplina nekaterih članov ZK,
—	udejstvovanje članov ZK v terenskih organizacijah, predvsem v SZDL,
—	o medsebojnih odnosih,
—	o zaostritvi discipline članov ZK,
—	o kvalitetnejših temah na sestankih OO ZK, predvsem pri temah, ki se nanašajo na gospodarska področja.
Mnogi izmed članov so v svojih diskusijah razpravljali o ideološkem izobraževanju članov ZK, pri čemer so ugotovili, da je bilo vse premalo pozornosti posvečeno temu področju. Zato so člani ZK odločno zahtevali organiziranje raznih seminarjev in tečajev, na katerih naj bi bili seznanjeni o vlogi ZK, o programu in statutu ZK. To pa naj bi bilo namenjeno predvsem tistim članom ZMS, ki imajo vse druge vrline, da postanejo člani ZKJ. Predvsem si želijo člani ZK več predavanj — podobnih kot je bilo eno izmed zadnjih — pri tem pa si predvsem želijo kvalitetnih predavanj. Skratka, bilo je čutiti, da si člani ZK želijo več izobraževanja, in bi jim nedvomno pripomoglo h kvalitetnejšem delovanju na družbeno političnem področju, za kar pa bo morala v prihodnje skrbeti osnovna organizacija in pa tovarniški komite.
Osnovna organizacija je na svoji letni konferenci izvolila tudi novo vodstvo, katero naj v novi mandatni dobi posveti čim več pozornosti realizaciji tistim vpraša-
njem, ki so bila na letni konferenci osnovne organizacije iznešena. Po končani razpravi je osnovna organizacija sprejela tudi predlog za razrešnico dosedanjemu vodstvu in izvolila novo. Za sekretar-
Komunisti so ugotovili, da se še vedno dogaja, da se nakopičijo funkcije posameznim članom in sklenili, da se v bodoče to ne bo smelo več dogajati.
Pri kritičnem pregledu svojega dela so ugotovili, da je potrebno več pozornosti pri izvajanju nalog. Niso namreč redki primeri, ko se o nekaterih problemih razpravlja in sklepa, potem pa ostane vse na mrtvi točki.
Člani te grupe so se tudi zelo zavzeli za pravilno in pravično nagrajevanje po delu. Sklenili so, da se bodo v bodoče še bolj kot doslej zavzemali, da se v okviru možnosti izboljšajo delovni pogoji njihovi ekonomski enoti. Pri njih so sanitarije v zelo slabem stanju, saj so umivalnice brez tople vode in premajhne za tako število delavcev v tej ekonomski enoti.
Iz poročila in razprave je bilo razvidno, da se nekateri člani odmikajo od kritike raznih napak, ki jih opazijo bodisi v proizvodnji ali pa pri posameznih tovariših. To izmikanje izhaja iz bojazni zaradi morebitnih posledic. Tako postajajo nekateri člani neaktivni in zaprti sami vase. Sklenili so, da bodo to v bodoče odpravili, kajti le zdrava kritika in samokritika lahko pomaga, da dosežejo večje uspehe v svoji delovni enoti.
Grupa je ugotovila, da je njihova ekonomska enota dosegla lepe gospodarske uspehe v letošnjem letu, saj je bil doslej vsak mesečni plan proizvodnje presežen. Čeprav si je kolektiv enote mnogo prizadeval, da bi bila delovna disciplina na višku, so še vedno primeri, da nekateri tovariši zamujajo na delo, zapuščajo predčasno delovno
ja osnovne organizacije grupe I je bil izvoljen tov Čedomir Deletič, diplomirani ekonomist iz P. A. O., za namestnika sekretarja pa tov. Drago Cvek, delavec iz surovinskega oddelka.	V. K.
mesto in podobno. Tu bo treba še precej storiti, da bo pri vseh članih enote oblikovana res zavestna disciplina.
Na konferenci so izvolili za sekretarja tov. Zvonimirja Goloba, za namestnika tov Emila Jejčiča in za blagajnika tov. Antona Marolta.
ej.
Izvršen
letni
plan
Pred zaključkom redakcije smo izvedeli, da smo 11. decembra izpolnili naše letošnje planske obveznosti.
Kljub težavam, ki so kazile našo redno proizvodnjo, smo do tega dne presegli planirane planske obveznosti po količini za 3 tone, medtem ko smo vrednostno plan presegli za 11 milijonov din. Nedvomno je izpolnitev planskih obveznosti pred zaključkom leta uspeh celega kolektiva našega podjetja, predvsem zastran tega, ker skorajda ni bilo meseca, ko ne bi beležili kakšnih objektivnih faktorjev, ki so vplivali na proizvodnjo.
Plansko analitski oddelek predvideva po realni cenitvi, da bomo do konca leta presegli planirane obveznosti v tem letu količinsko in vrednostno za 5 °/0.
Izobraževanje in delo
Člani ZKJ v četrti grupi so na letni konferenci temeljito in kritično pregledali rezultate svojega dela v letu 1964. Ugotovili so, da je bilo zanimanje za politično ideološko izobrazbo med članstvom veliko, vendar bi bili uspehi še boljši, če bi delali bolj načrtno, kar pa bodo v letu 1965 upoštevali in popravili. Ugotovili so, da je imela njihova grupa dvaindvajset sestankov, na katerih je bila obravnavana razna tekoča problematika.
bili problemi, ki so se pojavljali v proizvodnji in krepitvi delavskega samoupravljanja po neposrednih proizvajalcih. Ugotavlja se, da je za razvoj delavskega samoupravljanja premalo storjenega in da delavsko samoupravljanje ni dosti napredovalo. Zelo malo je narejenega, da bi ekonomska enota razpolagala s sredstvi, kar je osnova za razvoj samoupravljanja. Delitev dohodka se vrši v okviru podjetja, na katero imajo ekonomske enote in proizvajalci zelo malo vpliva. Ugotovitev, da nižje samoupravne enote ne razpolagajo z nobenimi sredstvi, dokumentira dejstvo, da se delavsko samoupravljanje v ekonomski enoti razvija počasi.
Člani ZK so skupaj z drugimi političnimi organizacijami in organi upravljanja v ekonomski enoti vso svojo prizadevnost usmerili na reševanje proizvodnih problemov, hitrejši porast proizvodnje, proizvodnosti in ekonomičnega poslovanja in s tem tudi povečanje življenjskega standarda proizvajalcev.
Konferenca je nadalje razpravljala o reševanju perečih stanovanjskih problemov in izobraževanju. Izrečena je tudi kritika glede kadrovanja. Novi kadri naj bi predhodno opravili določeno pripravniško dobo. Mladi strokovni kadri se postavljajo na vodilna mesta, ne da bi si predhodno pridobili praktičnih izkušenj in so povečini postali samo administratorji. V referatu je s tem v zvezi rečeno: »-Vidimo jih posedati na raznih sestankih, komisijah itd., ne da bi imeli priliko svoje znanje posredovati tam, kjer je najbolj potrebno, a to je pri napredku proizvodnje.-«
Nepremišljeno sprovajanje rotacije pod vsako ceno sposobnih, idejno političnih in razgledanih kadrov je povzročilo praznino v delu posameznih političnih organizacij ¡in ustvarila določene politične probleme. To napako naj bi čimprej popravili, da nam taka praksa ne bi še več škodovala. Mladi im perspektivni kader pa usmerjati in politično pripravljati. Ugotavlja se, da se mladina premalo zanima za politično dejavnost in da se v glavnem usmerja na pridobivanje osebnih materialnih koristi. Mladi se branijo, da prevzemajo odgovorne funkcije in da pristopijo v vrste ZK, ker je v tem primeru potrebno delati in žrtvovati tudi svoj prosti čas.
Konferenca je kritično obravnavala še druge negativne pojave v kolektivu in pri delu članov ZK ter na zaključku izvolila novega sekretarja. Novo izvoljeni sekretar osnovne organizacije je tov. Ludvik Krajec iz konstrukcijskega oddelka.	p.r