1 
l 
GDK: 629 
Fotografija- dokument časa in prostora 
Tomaž KOČAR' 
Fotografija znanega objekta s pripisanim 
datumom, kdaj je bil posnetek narejen, 
nam nemalokrat lahko veliko pove. Po 
navadi je večina gozdarjev vsaj malo 
fotografa- amaterja, nekateri so celo pravi 
mojstri. Tudi sam se ukvarjam s foto-
grafiranjem skoraj 40 let, a le ljubiteljsko. 
Go~darsko terensko delo je moje fotogra-
firanje še spodbudilo, obogatilo in po-
pestrilo ter še marsikaj poleg navedenega. 
Ker sem bolj "uradniške sorte", sem si 
veliko zapisoval; od uporabljenih elemen-
tov fotografiranja, vrste filma, do datuma 
in objekta posnetka. V sedemdesetih letih 
sem se s posebnim veseljem "vrgel" na 
fotografiranje divjadi (totolov), kar mi je 
omogočalo terensko delo (revirni gozdar). 
Tista leta (1973) je bil ustanovljen pri LZS 
tudi foto klub Diana in sem bil zraven že 
pri ustanovitvi - ustanovni član (lovec nisem 
bil nikoli in še danes nisem). Nikoli mi ni 
bilo in mi ne bo žal napornega lazenja za 
divjadjo, napetih trenutkov "v zviti drži in 
zadrževanju sape", ko sem zalezoval div-
jad. To je nekako po desetih letih minilo 
(manj je bilo časa in priložnosti pa tudi 
veselja); danes me pri fotografiji zanimajo 
drugi objekti, predvsem statični. 
Gozdarstvo je neposredno vezano na 
stanje in podobo krajine. Zato nam ni in ne 
sme biti vseeno, kakšni sta podoba in 
stanje "naše" krajine, našega okolja. 
Primerjava fotografij odnosno stanja, ki 
ga kažejo isti objekti nekoč in danes, je 
poučna in zanimiva. Na to temo sta pisala 
v GV L. Eleršek in mag. l. Smolej (GV-4/ 
81, str. 184-190). Na koncu članka je 
opomba uredništva: "vse uspele tovrstne 
posnetke bomo z veseljem sprejeli in 
objavili". V upanju, da so moji posnetki in 
• T. K., dipl. inž. gozd., ZGS, OE Ljubljana, 
Tržaška 2, 1000 Ljubljana, SLO . 
posnetki neznanih avtorjev, ki jih prilagam 
za primerjavo, "uspeli" in da ta opomba 
uredništva še velja, dodajam tudi moj 
prispevek. Slednje je že upošteval eden 
od navedenih avtorjev .članka v GV-4/81, 
L. Eleršek, ki je pozneje (GV-1/86, str. 24-
27 oz. s popravkom uredništva v GV-2/86, 
str. 68-69) objavil še en članek na to temo. 
Od takrat je preteklo sicer že 10 let, upam, 
da je tema vseeno zanimiva in aktualna. 
Ce primerjamo fotografije iste vsebine, 
vendar iz različnega časa, so to prav 
dokumenti časa, enako tudi stara raz-
glednica, ki je v bistvu tudi fotografija, 
razmnožena v določeni nakladi in ima svoj 
prvotni namen v besednem sporočilu (poz-
dravi, obvestila ipd.), drugotni pa v podobi 
pokrajine oz. česa drugega. Tudi razni stari 
bakrorezi, lesorezi, litografije, slike slikarjev 
ipd., so lahko dokument časa; tudi v 
gozdarskem smislu, če gre za pokrajino 
odnosno kaj podobnega. Vendar je tu 
zanesljivost neprimerno manjša - slikar 
namreč nariše po svoji zamisli, lahko tudi 
dejansko stanje (realist), fotograf pa najbolj 
verna posname dejansko stanje. Vidni 
dokument je pravzaprav najbolj nepo-
sredna oblika predstavljanja določenega 
objekta, besedilo je le dopolnitev in obo-
gatitev tega prikaza. 
Ni moj namen spuščati se v kakršnekoli 
globlje analize in primerjave, tako v glo-
balnem kot v konkretnem smislu, pač pa 
bi rad le na posameznih primerih - po-
snetkih, ki so mi na voljo, prikazal razlike 
odnosno, kako se krajina skupaj s četrto 
dimenzijo - časom - spreminja. Narava in 
človek sta bistvena dejavnika teh spre-
memb. Krčenje gozdov v srednjem veku 
vsled pridobitve predvsem poljedelskih 
obdelovalnih in pašnih površin, danes pa 
na račun urbanizacije na eni strani, na 
drugi strani pa obratno - opuščanje polje-
delskih površin, predvsem v obdobju po 2. 
svetovni vojni, so glavne poteze v spre-
minjanju podobe krajine. 
Gozd V 54, 1996 165 
1 
il 
..,;, 
Za predstavljanje sem uporabil deloma 
stare razglednice, večinoma pa fotografije 
(svoje in neznanih avtorjev). Komentar k 
posnetkom je po obsegu, razumljivo, dan 
glede na podatke, ki sem jih imel na voljo 
(op.: primerjava fotografij z enako arabsko 
Slika 1 a: Spodnji Brsniki- Kamniška Bistrica- okrog l. 1935 (razglednica) 
166 Gozd V 54, 1996 
,l 
'1 
1 
1 
številko, a z različno črko, s tem, da je 
starejši posnetek pod "a", mlajši pod "b"). 
Komentar k fotografijam: 
1 a: Makrolokacija: Kamniška Bistrica 
Mikrolokacija: Spodnji Brsniki (nekdaj "Brus-
niki") 
Slika 2a: Družinska grobnica Auerspergov (Turjak)- v letih 1900-1910 
Slika 2b: Družinska grobnica Auerspergov (Turjak)- december 1991 {foto: Tomaž Kočar) 
Gozd V 54, 1996 167 
Posnetek je napravljen "po razglednici" 
iz obdobja okrog leta 1935; izkrčen gozd, 
levo smrekova kultura, nastala v času pred 
1. svet. vojno. lzkrčena površina na okrog 
3 ha; tu so pred 2. svet. vojno stale 
"drvarske koče". 
1 b: Že pred 2. svet. vojno so izkrčeno 
površino kultivirali - očistili skalovja, ka-
menja in korenin ter posejali travo. Po 2. 
svet. vojni je bil prostor namenjen lovcem -
Gojitvene lovišče SRS "Kamniško-Savinj-
ske Alpe", poznejši Zavod za gojitev divjadi 
Slika. 3a: Borovnica -18. avgusta 1939 (razglednica) 
Slika 3b: Borovnica- 6. julija 1994 (foto: Tomaž Kočar) 
168 GozdV 54, 1996 
Kozorog (lovska ·kača, krmilnice, skladišča 
za dodatno zimsko krmo za divjad, pre-
hodna obora ipd.). 
Od ceste v dolino potoka Korošica je bil 
v letu 1955 zgrajen odcep na Spodnje 
Brsnike in naprej na Predaselj ter spet do 
"glavne" ceste v Kamniško Bistrico. V 
obdobju 1955-1977 pa so postopoma zgra-
dili še odcep iz Spodnjih na Gornje Brsnike 
. in navzdol na cesto v dolini Korošica. 
2a: Grobnica grofov Turjaških (Auer-
spergi) na Turjaškem pokopališču, danes 
mrliška kapela. Posnetek je bil narejen 
pred 1. svet. vojno. Pobočje z grebenom 
še ni bilo popolnoma obraslo z gozdom, 
kot je danes. Turjaški (upravitelj J. Schau-
ta) so ob koncu 19. stol. tu sadili rdeči bor 
(skeletna, plitva in bolj suha tla). 
2b: Kapele na posnetku v letu 1991 
(foto: Kočar T.) skoraj ni videti, saj jo 
zakriva gozd - pretežno listavci (naravni 
izvor) pa tudi smreka in rdeči bor (sajena). 
3a: "Po razglednici" iz obdobja 1938/39: 
Rakitna- osrednji del naselja okrog cerkve 
GDK: (047.2):(436) 
(levo) in predel "Boršt" (desno); skrajno 
desno je hiša - zametek klimatskega okre-
vališča. Glede na posnetek iz leta 1994 
velja pozornost urbanizaciji naselja oz. 
zaraščanju bregov tik nad naseljem. Južna 
pobočja tik nad domačijami in med obema 
gručama hiš so obdelana ali pa so bili tu 
travniki in pašniki, zgornji del in greben pa 
sta poraščena z gozdom. Le predel nad 
"Borštom" (gruča hiš na desni) je v manjši 
meri poraščen z drevjem . 
3b: Isti objekt - pokrajina, posnetek iz 
leta 1994 (foto: Kočar T.), t. j. 55 let 
pozneje. Očitni sta dve spremembi: 
urbanizacija - širitev naselja in zaraščena 
pobočja nad Borštom (desni predel). 
Zgornji del pobočja in greben sta 
poraščena s strnjenim gozdom, prav tako 
pobočje na skrajni desni strani posnetka. 
Nespremenjen je ostal pravzaprav le 
predel v sredini posnetka pod gozdom, 
vendar je zdaj ta predel z obeh strani 
obdan z drevjem - s strnjenim gozdom. 
Dokajšen delež listavcev je nadomestila 
smreka, naravnega in umetnega izvora. 
STROKOVNA EKSKURZIJA PO AVSTRIJI 
Janez PODGORŠEK •, Janez POGAČNIK •• 
1 UVOD 
Kranjsko gozdarsko društvo je že po 
tradiciji tudi letos organiziralo tridnevno 
strokovno ekskurzijo. Tokrat smo šli v 
Avstrijo. Ekskurzije se je udeležilo 38 naših 
članov. Namen ekskurzije je bil bliže spoz-
nati gozdove t:~8.jvečje zasebne gozdarske 
družbe Mayr-Melnhof in znano posest 
Rotschield. V prispevku hočeva predstaviti 
nekatere značilnosti gozdov in izkušnje 
gozdarjev pri gospodarjenju z njimi. 
* J. P ., dipl. inž. gozd., 4000 Kranj, Trboje 46, 
SLO 
**mag. J. P., dipl. inž. gozd., 4000 Kranj, Kebe-
tova25, SLO 
2 POSESTVO MAYR-MELNHOF 
2.1 PREDSTAVITEV POSESTVA MAYR-
MELNHOF 
Posestvo Mayr-Melnhof je z 32.000 ha 
gozdov največja zasebna gozdarska druž-
ba v Avstriji. Stara je okoli 1 OO let. Posest 
sestavljata dva velika kompleksa. Nastala 
je na osnovi dedovanja in z zaokroža-
vanjam posesti z dokupovanjem in aronda-
cijami. V zadnjem času iz ekonomskih 
razlogov posest povečujejo počasneje. V 
gozdovih posesti prevladuje smreka, ki je 
je 73 %, spremlja jo 1 % jelke, 13 % ma-
cesna, 2 % bora, 7 % bukve in 4 % ostalih 
listavcev. 
Gozd V 54, 1996 169 
J