Poštnina plačana v gotovini
Cfublfana 23. maja 1946
Cena "Din 3
Uredništvo in uprava tabor- I
TeMo°V33-85m čekovni račJ^p?ave ^16 LETO 11 * IZDAJA FIZKULTURNA ZVEZA SLOVENIJE ★ ŠT. 21

IZHAJA REDNO VSAK ČETRTEK MESEČNA NAROČNINA.DIN 12*— ______Rokopisi se ne vračajo
Na tisoče mladincev in mladink nosi v štafeti POZDRAVE MARŠALU TITU
V	ponedeljek, 20. t m., je pričela slovenska mladina teči Titovo štafeto. S Primorske, Dolenjske, Gorenjske, Notranjske, Štajerske in iz Prekmurja je teklo tisoče mladincev in mlad nk najprej v Ljubljano, nesoč S seboj listine s pozdravi in čestitkami za rojstni dan maršalu Titu. V Ljubljani so se vse štafete združile v torek popoldne ob 17. uri na Kongresnem trgu, kjer je bila prirejena velika svečanost. Nato so tekači nadaljevali pot proti Dolenjski in prispeli preko Crosuplja, Višnje gore, Trebnjega. Novega mesta, Kostanjevice in Brež c v Samobor, kjer so palico s pozdravi predali brvatskim tekačem, ki jo bodo nesli naprej do Beograda, kjer jo bo zopet v zadnjem delu teka prevzel slovenski tekač in jo predal maršalu Titu.
Začetek štafete v Črnomlju
Krasen je Ivi začetek glavne štafete, ki je stekla iz Onomlja, iz krajev. ki so postali zibelka naše svobode. Prvi je tekel glavni sekretar LZS tov. Knol. Pri proslavi, ki je bila v Črnomlju ob priliki odhoda štafete, je sodelovalo preko 400 ljudi, čeprav je proga iz Črnomlja šla preko izseljenih in v osvobodilni borbi opustošenjih.krajev, je bilo kar preveč ljudi, ki so hoteli teči. V' okolišu požganih krajev, kot v Bistrici, je organiziral štafeto okraj Kočevje, tako da'je štafeta zopet poživila kraje, ki so opustošeni in osameli že od osvobodilne borbe sem. V mesjo Kočevje se je steklo nešteto drugih štafet, ki so zajele ves okoliš. Samo do Kočcv-ia je teklo 800 tekačev. Tukaj je na slavnostnem sprejemu sodelovala mnogo ljudi, ki so prišli k sprejemu s prostovoljnega dela. po sprejemu pa so zopet odšli nazaj na delo.
Štafela s Primorske in Trsla
V	Gorici se je zlil o 5 štafet, od katerih je ena prišla prav iz Krm na in Kojskega, to je iz krajev, ki leže že globoko v Furlaniji. Druge štafete so v Gorico prispele, z Mirne in iz Lovca. Ogromne množice, ki so štafeto sprejemale vzdolž vse njene poti m jo obsipavale s cvetjem, so dajale tekačem eno samo navodilo:
»Sporočite, da hočemo k Titovi Jugoslaviji!«
■štafeta iz Tolmina sc je z goriško združila v Ajdovščini. Tu je štafeto ^Prejelo zastopstvo vojske in veliko število prebivalstva.
štafeta je dvignila po vsej Prirnor-ski val -manifestacij, posebno še, ko jc krenila iz Trsta.
Počno ob 14. uri je stekla iz Tol-udna štafeta jugoslovanske armade, z-ačetek štafete je bil zelo svečan. Rivalstvo, šolska mladina in voj-. 11 so pozdravljali začetek štafete z manifestacijami za priključitev k Jugoslaviji in s pozdravljanjem JA.
■ Life ta JA je prispela v kraje po »eno v naprej predv denem času. °rci in oficirji so bili srečni, da 'ln'cjo nositi tako svetinjo. Prvi te .ac Podp. Čak:č Šime je izjavil, da Ju bd to za njega najsrečnejši dan z vljcnju in da čuva palico s po v W! s sv°jim življenjem. Posebno 'driji pri Bači jc bi! sprejem šta-a‘te edinstven.
^a/et° so sprejeli vsi vaščani do ‘ilnjtga s cvetjem in ovacijami. Vo-asko štafeto so vsepovsod ljudje ^Prejemali z vzkliki: »Tudi naš po-zarav maršalu!«
Težka proga proti Tribuši je bila mernagana z lahkoto. Pred Ajdov ‘Uno sta se strnili vojaška in civilna ateta, k; sj-a portem skupno pritekli A idovščino.
V Planini
Štafeta iz Gorice in Trsta je prispela točno ob 11. uri v Planimo. Ljudstvo je priredilo veličastne manifestacije in tekače obsipalo s cvetjem. Na demarkacijski črti so Slovenci in Italijani iz Gorice, po številu 40 tekačev, prenesi štafetno palico čez blok. Start na zapadnem delu Slovenskega Primorja, v zapadnih Brdih je bil že v ponedeljek v vasi Pirnik ob Idrijci. Start se jc izvedel v vodi reke Idrijce točno na sredini reke, kajti tam poteka meja na skrajnem zapadli. Svečan prenos štafetne palice je bil tudi iz Furlanije v Gorico, kjer so na vsej progi tekli partizani Garibaldi,nci v partizanskih un.formah. Zelo lep sprejem je Titova štafeta doživela tudi v Ajdovščini, na sedežu poverjeništva za Slovensko Primorje. Že v zgodnjih jutranjih urah sc je zbralo prebivalstvo iz Vipavske doline v Ajdovščini. kamor je točno ob napovedanem času prispela štafeta. Štafetno palico je prinesel v Ajdovščino Triletni starček Simonič Karlo, čevljar iz Ajdovščine. Spremljala ga je mladina na kolesih in konjih. Lep sprejem je bil tudi v Postojni, kjer so na trgu pričakovali I itovo štafeto z godbo.
Dolž na prog Titove štafete v celem. Slovenskem Primorju je znašala 333 km, ki so j h pretekli v skupnem času 27 ur 45 minut.
Z Gosposvetskega polja
štafeta iz Dravograda je sprejela tudi spomenico, ki so jo prinesli 'z Gosposvetskega polja s pozdravi iz Slovenske Koroške. V Slo ven jg ra de u je štafeto sprejela mladina z vojsko, mnogo prebivalstva, zastopniki ljudske oblasti itd. V Mislinjo je štafeto pričakala vsa vas. Prvega tekača, kj je bil star 55 let. so spremljale matere z otroci v naročju. Marsikje v celjskem /okrožju, kamor je sedaj prišla štafeta iz mariborskega okrožja, imajo tekači posuto cesto s cvetjem. Sanjo do Velenja je teklo že 750 tekačev.
S Prekmurja in Štajerske
Titova štafeta z Dolnje Lendave se je začela točno ob 5. uri zjutraj. Iz Dol. Lendave proti Murski Soboti sla na progi spremljala tekače 2 kamiona polna mladine z zasiavami in harmonikami, ki je zastopala vse tamkajšnje organizacije Mladina Murske Soboie je prevzela štafeto pri pokopališču, tekla skozi mesto, kjer je pred sodiščem prevzel palico zastopnik fizkulture, predsednik Šušteršič, zastopnik vojske in mladine. Pred spomenikom Zmage je bila kratka svečanost FD Murska S oboi a in ostale organizacije so priredile (udi posebno štafeto od Vrbice do Murske Sobote, ki je bila dolga 30 km. Tudi la štafeta je prispela o pravem času. Predsednik je prečilal obe spomenici, ki ju je ljudstvo navdušeno pozdravljalo. Po svečanosti so tekači’ krenili ob 7,30. uri proti Mariboru. FD Murska Sobota je postavila 30 tekačev. V Sevnico je prispela štafeta 4 minute kasneje.
Od Majšperga do Konjic
V Majšpergu je pri tovarni igrala godba. Na povelje so ustrelili vojaki salvo, nakar so tekači začeli teči. V spomenici, ki jo nosijo v palici, so pozdravi, ki jih ljudstvo pošilja maršalu Tilu. To spomenico so tik pred odhodom p reči-tali zbranemu ljudstvu, ki je priredilo na čast maršalu Titu ovacije in manifestacije. Šlartali so trije: najstarejši partizan, prvakinja na kros kontriju, članica Z MS in delegat tekstilne tovarne. Večna tekačev je iz vrst Z MS in partizanskih borcev. Organizirana je tudi: sani letna služba, ki pa ji ni bilo treba stopiti v akcijo. V naseljih, posebno v Sv. Lovrencu in Slovenski Bistrici je bila zbrana mladina, ki se je neorganizirano po lastni iniciativi udeležila tega teka
kar s torbami na ramah, kar je bilo videti zelo lepo.
Na meji mariborskega in celjskega 'k rož j a je čakalo 8 enako oblečenih tekačev in prevzelo spomenico. Proslave in manifestacije so bile v Majšpergu, 51. Bistrici in v Konjicah. Štafeta je potekla v redu. Do Konjic je teklo 80 tekačev in tekačic.
Od Konjic do Vranskega
V	Konjicah so štafetno paheo iz celjskega okrožja prenesli tečajniki pedagoške šole, oblečeni v enake oblike. Samo od Konjic preko Celja in Vranskega je sodelovalo 140 tekačev. V Celju je bil zelo prisrčen sprejem z godbo, bilo je mnogo delavcev in mladine. Vse štafete, ki so sc iz različnih krajev zlivale v Celje, so prispele istočasno. Tekači so predstavnikom oblasti izročili Spomenice in štafetne palice. Najoriglnalnejša je bila palica iz Trbovelj v "obliki rudarske svetilke. Organ Tirali so štafeto do Celja sami tovariši iz revirjev, Trboveljčani in Hrastničani.
Ormož—Piuj
Druga stranska proga v Maribor preko Ormoža in Ptuja je tudi razgibala vse ljudstvo. V Ivanjkovci h so štafeti priredili svečan sprejem. Ravno tako v Ormožu, kjer so sprejeli štafeto fizkulturniki, šolska mladina in drugi. Marsikje med potjo, kot v Sv. Trojici, jc vojska pozdravila štafeto s salvo, v Sv. Lenartu, kjer je štafeta tekla ob 1.1.40 uri. so jo sprejeli predstavniki oblasti, vsa mladina :n jio spremljali kolesarji. Res svečan je bil sprejem štafete v Mariboru, kjer je bil Glavni trg čez polovico napolnjen. Štafeto so pozdravili predsednik Ljludskega odbora Hočevar, predsednik okrožnega fizkulturnega odbora Ledinek, predstavniki vojske in mlgdine. Titova štafeta je bila res ljudska štafeta. 50 tekačev pa je iz samega Maribora spremljalo štafeto.
V	mariborskem okrožju so povsod med mladino tekli tudi vojaki, KNOJ-evci, bivši partizani. Marsikje so se v štafeto vključili kmečki fantje in dekleta kar v svojih delovnih oblekah, v katerih so prišli na progo s poljskega dela. V Rušah so delavci prišli na sprejem štafete z dela, vendar so se obvezali, da bodo izgubljeni čas udarniško nadoknadili. Samo do Marenberga so na mariborski progi sodelovali že 503 tekači. Tudi od Marenberga naprej je bila vsa štafeta lepo sprejeta. V Marenbergu jc bil sprejem z godbo, ljudi je bilo preko 300. 24 tekačev iz Marenberga je spremljalo štafeto. Zlasti lepo je b:la štafeta sprejeta v manjših podeželskih krajih, ki so ležali ob stranskih štafetnih progah. V Majšpergu. Pragerskem. Bistrici, vsepovsod so pričakovali štafeto, postavljeni so bili slavoloki, pričakala jo je naša vojska s salvami in na stotine ljudi.
Iz Raleč
Tudi iz Rateč je tekla štafeta po točnem sporedu. Prva je tekla tov. Potočnik Stana, članica GO Z M S in delegatka na 111. kongresu USAOJ-a. Povsod po Gorenjskem je štafeto pričakovala - mladina, predstavniki ljudske oblasti in prebivalstvo.
Šlafefa v Ljubljani
V	torek popoldne, točno ob 17. uri! so se začele stekati nit Kongresni trg z vseh strani štafete.
Prihod vsake skupine so naznanili trobentači. Burno pozdravljam od množice, so se tekači razvrščal? pied slavnostno okrašeno tribuno, na kateri so bili zbrani zastopniki oblasti in JA. Med igranjem koračnic so prihajale na trg vedno nove in nove skupine. Ni bilo večjega kraja v Sloveniji. ki ne bi poslal pozdrave maršalu Titu. Najbolj navdušeno so bdi pozdravljeni tekači, ki so prinesli
pozdrave iz naše še neosvobojene Primorske in Trsta.
Ko so končno prispele vse štafete, so tekači izročili palce s pozdravnimi poslanicami podpredsedniku vlade LR Slovenije tov. Breclju, izražajoč željo, da jih pošlje naprej maršalu Titu.
Podpredsednik vlade LRS se je zahvalil tekačem in v daljšem govoru poudaril pomen te manifestacije, pri center se je še posebno spomnil naše Primorske. Izročil je nato palice tekačem z naročilom, da tudi v imenu Slovencev pozdravijo maršala Tita.
VSELJUDSKI PETEROBOJ — Je osnova našega tekmovanja
Kakor vse fizkulturne prireditve večjega obsega (množični zleti v lanskem poletju, letošnji Pomladanski kres itd.) niso same sebi namen ampak intajO poseben, višji cilj, katere- i ga narekujejo navadno potrebe po rešitvi najbolj perečih problemov v lizkulturni organizaciji ali pa imajo poseben političen značaj (Titova šta-
GOZMS o razpisu Vseljudskega peteroboja.
Mnogo je danes primerov, ko se vaška mladina med počitkom po delu zabava s plezanjem po drevesih, s skakanjem čez vrvico ali jarek, z igrami z žogo in podobno. Mnogo je tudi primerov, ko se srednješolska mladina v svojem prostem času zbira v šolski telovadnici ali na dvo-
feta). Prav tako tudi Vseljudski peteroboj ni običajno športno tekmovanje, pri katerem bi hoteli doseči le določene rezultate.
Vseljudski peteroboj je množično, res ljudsko tekmovanje, ki mora' rešiti predvsem vrsto problemov, nastalih v zvezi z ustanavljanjem fiz-kulturnih aktivov po vaseh, tovarnah in šolah.
Če se ozremo nekoliko nazaj, vidimo, da so nastali prvi fizkulturni aktivi, zlasti po naših vaseh, v časa priprav za lanski veliki zlet, ki je bil meseca avgusta v Ljubljani. Ti aktivi pa so po končanem zletu, nekateri že v jeseni, drugi pa preko zime, prenehali obstojati. Nov polet so dobili med pripravami za izvedbo Pomladanskega krosa, ki je pomenil zopet korak naprej, ker ni oživil samo delovanje že prej obstoječih ak-tjivov ampak je sprožil celo vrsto novih aktivov in to predvsem po vaseh, kjer so nekateri okraji, v katerih obstoje le dve ali tri fizkultur-na društva, organizirali mladinci Pomladanski kros na dvanajstih ali še več imestibi Vendar pa danes, po skoraj enem letu obstoja naše nove fizkulturne organizacije ugotavljamo, da je celotna organizacije-, od najvišjih do najnižjih organov, posvečala premalo pažnje organiziranju in podpori aktivov. O aktivih se je sicer tudi govorilo, pisalo pa zelo male ali celo nič.
Aktivi so tiste osnovne celice fizkulturne organizacije, ki bedo fizkul-turo dejansko približali širokim plastem delovnega ljudstva, ki bodo nasteJi v mnogih primerih popolnoma spontano iz resnične življenjske potrebe.
Isto dejstvo je ugotovila tudi prva skupščina LZS in sprejela predlog
rišču ter se vežba v raznih fizkulturnih panogah.
To so tipični primeri fizkulturnih aktivov, katerim je treba dati samo še konkretne organizacijske oblike in ugotoviti, če obstoji možnost, da se aktiv kot celota vključi v najbližje fizkulturne društvo ali če naj rajši deluje kot popolnoma samostojna enota.
Takoj nato je treba rešiti vprašanje sporeda dela in sistema, na katerem naj temelji redno delo novega aktiva.
Ravno ta problem pa mora rešiti Vseljudski peteroboj. Vseh pet panog peteroboja je izbranih tako, daje njihova izvedba mogoča brez posebnega strokovnega znanja, brez posebnih tehničnih pripomočkov. Vse panoge so dostopne in razumljive slehernemu preprostemu človeku.
Poleg množičnosti in vsestranosti vsebuje Vseljudski peteroboj še eno značilno in temeljno smernico našega fizkulturnega gibanja, to je pripravljanje in usposabljanje naše mladine za dobre in sposobne vojake naše ljudske armade. To je cilj,' za kateri mora naše fizkulturne gibanje v bližnji bodočnosti predvsem stremeti.
Velik pomen in korist Vseljudskega peteroboju nam dokazuje tudi dejstvo, da jc III. kongres ljudske mladine Jugoslavije sprejel predlog slovenske delegacije, da se Vseljudski peteroboj razširi na vso mladino Jugoslavije in da bo to tekmovanje priprava za tekmovanje za fizkulturni znak, ki je osnova vsega našega fizkulturnega gibanja in glavna vsebina našega prihodnjega dela. Zato nas mora že pri tekmovanju v Vseljudskem peteroboju voditi geslo:
Fizkulturniki, za republiko naprej!
Posnetek listine, ki jo bodo izročili tekači iz Slovenije maršalu Titu
ŽSSV

Hfif
MAKALU JUGOSLAVIJE I0SIPU BROZUTITU!
Kf P«
;Tf
«

F
KI
’/žM£/ tovariš MARŠAL! Vimenu delov nega ljudstva SLOVENIJE Vam pošiljamo najtoplejše čestitke k Vašemu rojstnemu dnevu.-^=3e*^==-===fc5=--PONOSN/ smo,da ste prevzeli vodstvo naših narodov, ponosnim srečni smo posebno zato, ker ste sami iz vrst delovnega ljudstva in ker ste vse svoje življenje posvetili borbi za nas,za naše pravice in za našo srečnejšo bodočnost.^ POD Vašim vodstvom smo se v enotni fronti z vsemi jugoslo vanskimi narodi rešili strašne usode popolnega razkosanja poiieinških in italijanskih imperialistih, smo raz bili okove fašizma in večnega suženjstva in smo po tisočletju postali iz naroda hlapcev narod,ki si piše usodo sam.	—.
POD Vašim modrim vodstvom, tovariš MARS At, smo se vključili v nepremagljivo skupnost slovan skih narodov pod veliko za ščitnico SOVJETSKO ZVEZO.«^ -	..
V7 OBOD OlEN/ borbi smo stali vsi narodi JI (jOSLAVIJE na braniku demokracije in prav tako stojimo tudi danes v miru na braniku istih načel in istih pravic. Pod Vašim vodstvom hočemo in moramo ustvariti te pravice tudi na našit) zapadnih mejah. Ker se zavedamo,da se poleg borbe za naše
neosvobojene kraje nadaljuje naš boj predvsem z borbo v gospodarski obnovi.-—>*&&&&>
je slovenski delavski razred vzel \ašo novoletno poslanico za svojo, opravil v svojih podjot jih 150.000 delovnih ur in izven svojih podjetij med kmetskim ljudstvom 1 SO.000 delov niti ur ter hoče pod Vašim vodstvom že naprej z vsemi silami delati za obnovo;«^-*-^--k slovenska mladina v času tekmovanja pred H.kongresom naredila 'LW3Am ur pm stovoljnega dela. poslala nacj 1.000 mladincev ha gradnjo mladinske proge Brčko-Bonoviči in pripravi la vse za elektrifikacijo Bloške planote;
so slovenske žene mobilizirale \ se svoje sile in bodo tudi v bodoče pospešile svoje napore, da delovno ljudstvo s skupnim,enotnim delom doseže take uspehe, da pod Vašim vodstvom ustvarimo sebi in bodočim pokulenjem srečno In mirno življenie.^$^$-—.
TUDI naša mlada fizkulturna organizacija, kije zrasla iz narodno osvobodilne borbe infcije dob na zahvaloza ?vqj obstanek Vam, bo stremela za tem, da doseže cilj, ki ste ga ji zastavili Vlnaš dragi MARŠAL: utrjevati Širokim ljudskim množicam zdravje,dvigati telesne in duhovne sile za obnovo naše zemlje, za obrambno usposobljenost in nadaljnji razvoj veli kih pridobitev narodno - osvobodilne borbe.—	* UlSZ)
PfLEPfU ČAM smo .da bomo pod Našim vodstvom prav tako uspešno kakor osvobodilni boj končali boj za obnov o, za nadaljnje razvijanje naše demokracije in za /družitev z neosv uhojenimi brati PRIMORSKE in KOKOŠ K E.
OBLJUBLJAMO \am. da bomo kakor en mož šli za Vami po poti, ki nam jo začrtujete v srečnejšo bodočnost!
NAJ živi še mnogo let voditelj delovnih množic vseh jugoslovanskih narodov!Naj živi naš Veliki vzornik. MARŠAL JUGOSLAVIJE, JOSIP EMOZ-TITO!
V ČHNOMLJLJ,A\v 2.0. maja 19h 6.
GLAVNI ODBOJI ENOTNIH STROKOV NI H ZVEZ D SLAV CEV IN NAMEŠČEN CEV SLOVENIJE
Glavni odbor. LJUDSKE VLADIHE S L-O V 5 N/JE

CLAVN/ODBOR GLAVNI ODBOR ANTIFAŠISTIČNE F/ZKULTURNE FRONTE ŽENA’ ZVEZE
,Slovenije Slovenije
Listino je izdelal po svoji zamisli slikar-grafik E. Justin

Snti&el snošlciU Jzte&iiU Ata{	f tnoicdovti!
Poglobitev vezi s češkoslovaškimi iizkulturniki
Ob priliki nogomet ne tekme med češkoslovaško in Jugoslavijo v Pragi, je prišlo med fizkul-l urni mi predstavniki obeh držav do številnih razgovorov, ki naj bi poglobili medsebojne odnose v fizkultiiri.
Na predlog češkoslovaških novinarjev. je bil osnovan poseben odbor, katerega naloga bo pomagati fizkultiirnikoin Jugoslavije pri nabavi športnih potrebščin iz čcškoslm aške. Ta dogovor bo v veliki meri koristil našim fizkulturnikom, ki so zaradi okupatorjevega uničevanja in razdejanja ostali skoraj brez vsake, celo najpotrebnejše športne opreme.
Naši nogometni reprezentanti so na povratku izjavili, da so bili v ČSR na vsakem koraku bratsko sprejeti in da so se počutili zaradi tega, kot da bi bili doma. Kamor koli so prišli, so bili predmet splošne pažnsje, kajti brž ko so jih spoznali, so jih prebivalci Prage prisrčno pozdravljali. Gledalci na tekmi so sc zadržali popolnoma korektno in so navdušeno enako pritrjevali lepim potezam naših igralcev kakor svojih.
Na sestanku s1 predstavniki češkoslovaške nogometne zveze je bilo tudi dogovorjeno, da bodo vse nogometne tekme, ki jih bodo igrali med seboj slovanski narodi, sodili samo slovanski
sodniki. To je lepa zamisel, ki bo gotovo koristila našemu sodniškemu kadru, da se usposobi in pridobi potrebne izkušnje. Nadalje je bilo dogovorjeno, da ,se bodo prirejale nogometne tekme med posameznimi ljudskimi republikami Jugoslavije in češke ter Slovaške, kakor Uidi med našimi ljudskimi republikami in poedinimi češkoslovaškimi županih
*
Odmevi naše nogometne zmage v Pragi
Ker je bil nastop naše nogo-j'notne reprezentance v Pragi prvi po osvoboditvi, je povsod vladalo veliko zanimanje za izid t< tekme.
List »Pnice« primerja v svojem članku Jugoslovani težji nasprotniki kakor Angleži« in s podnaslovom Nogometna slava sc seli na vzhod«, tekmo Jugoslavija : ČSR s tekmo Sparta : Derby Gouniv, v kateri je bil letošnji angleški pokalni zmagovalec premagan s J :2 in prihaja do zaključka, da bi bili za Spar-to Jugoslovani težji nasprotniki kakor so bili Angleži. Jugoslovani so v osnovi igrali z istim sistemom kol Angleži, samo da so igrali natančneje in z večjim temperamentom. Na sličen način piše tudi ostali češkoslovaški lisk.
★ ★ ★
TEKMOVANJA ZA DAVISOV POKAL
Jugoslavija Igra v drugem kolu s ČSR
Po zmagi nad teniško reprezentanco Egipta z rezultatom .1:0, si je Jugoslavija priborila ! pravico tekmovanja v drugem kolu za Davisov pokal. Po prvotnem razporedu bi morala imeti Jugoslavija v drugem kolu za nasprotnika zmagovalca med Švedsko in Holandsko, torej Švedsko, s katero bi igrala v Zagrebu. Toda iz Londona je od Komiteta za Davisov pokal prispela brzojavka, v kateri je navedeno, da je nasprotnik Jugoslavije v drugem kolu ČSR. To snidenje bo odigrano v Pragi od 24. do 26. L m.
Po zadnjih Vesteh so naši tekmovalci Mitič Punčec in Pal-lada že odpotovali v Prago, da se privadijo na tamkajšnji teren. Tudi češkoslovaški igralci, ki bodo verjetno nastopili v postavi Šiba, Vodička, Caska in Drobnv, so sc takoj ko so zvedeli, da igrajo z nami, začeli resno pripravljati pod vodstvom. Madžara Asbotha. Ker smo bili do sedaj, razen dvakrat, od češkoslovaških teniških igralcev v tekmovanju za Davisov pokal vedno poraženi, je izid tekmovanja negotov, prednost pa j imajo vsekakor naši nasprotniki I ker bodo igrali na domačih tlel;.
Francija, ČSR in Jugoslavija
so favoriti v evropski coni
A' drugo kolo tekmovanja za Davisov pokal so si priborile vstop poleg ČSR in Jugoslavije še Švica z zmago nad Španijo, Kitajska z zmago nad Dansko, Belgija z zmago nad Luksemburgom in Francija z zmago nad Anglijo. Po mnenju strokovnjakov imajo največ izgledov za zmago v evropski coni Francija. ČSR in Jugoslavija.
X’ tekmi z Egipčani je poslalo oči to, da je naš najboljši igralec Mitič, ki bo v Pragi gotovo igral v igri posameznikov in parov. Vprašanje pa je, kdo bo naš drugi igralec za igri posameznikov. Odločevalo bo trenutno razpoloženje Pallade in Pumčeca pred tekmo. Izbira bo vsekakor zelo težka, ker sta oba pokazala v tekmovanju z Egipčani svoje veliko znanje. Posebno Punčec je od zadnjih tekem precej napredoval, pa tudi Pal-lada je predvedel včasih tako
igro, da so ga nekateri smatrali za našega najboljšega igralca.
Tekmo s ČSR v Pragi zasledujejo vsi fizkulturniki FLRJ z velikim zanimanjem, ker je id njenega izida odvisen vstop v finalno tekmovanje v Evropski coni.
★
PRVENSTVO PARIZA V TENISU
Prvenstvo Pariza v tekmovanju mešanih (ženisko-moških) dvojic sla osvojila Benier-Boro-tra, ki sta zmagala v finalu nad parom Marslin-Sacme 6:2, 6:8 in 6:4.
X' finalni borbi moških paro' pa sla zmagala Pctra-Pclizza nad parom Destremeau - Bernard s 6:3, 6:4 in 6:4. V tekmovanju posameznikov je v finalu Peti"3 premagal Pellizzo 6:3, 1:7, 6:2-6:3 in' 7:5.

Št. 21
POČE T
Stran ?
Prvenstveno tekmovanje v nogometu
lendava : Železničar (Lj) 2 : 1 (0:1)
inv e^n'a te tekla v mejah "dovoljene iT e- “ila je živahna od začetka do nca 'n kljub neobičajnemu poteku n ttodkov pred vrati ni bila dollgočas-f ' Situacije na igrišču so se bliskovi-:	odigravale. Kmalu po otvoritvi sc
c Pokazalo, da imajo domačini glav-0 °rožje v obrambnih formacijah, !., tern ko se je enajsterica Želez-'carja spremenila v izrazito ob ram-T° formacijo, ki je za srečni otvo-tv®ni zgodi tek morala po odmoni zet; na svoj račun kar dva avtogola, fOrganizacija prireditve in sprejem testov sta bila v vsakem pogledu na 'sku. Gledalci • so bili disciplinirani.
železničar (Mb) : Rudar 1: 3 (1:3)
Trboveljčani so imeli v gosteh ^najstorieo Železničarja iz Maribora-yj_ub temu, da so igrali pred svojim 'boinstvom in na domačih tleh so 'Norali kloniti pred boljšim nasprot-'kom. Zmaga Železničarja je bila j^Sslužena. Tekmo je vodil sodnik Lr-
Olimp : Maribor 3: 0 (0: C)
V nedeljo, 19. maja, popoldne se je na u|unpovem stadionu v Celju odigrala Nestrpno pričakovana nogometna tekma •Ned FD Mariborom in domačim FD Dlimpom. ki naj bi odločila, katero od °>nenjenih društev bo nastopalo v slovenskem nogometnem prvenstvu kot peti udeleženec.
Krvi polčas je. na splošno povedano. Potekel v brezplodnem nabijanju obeh •Poštev, ki se nista mogli znebiti začetne !reme. Omeniti pa je treba, da je večeri nastala gneča pred enimi ali. drugimi vrati in da sta obe moštvi imeli Precejšnjo srečo, oziroma smolo, da ni lz teh gneč padel zgoditek, ki bi lahko Postal usoden za potek vse tekme.
Takoj v prvih minutah drugega polisa pa je moštvo FD Olimpa povezalo •Noje vrste in zaigralo kakor prerojeno. Dobro igro je dala zlasti krilska vrsta, ki je v tem delu igre ustvarila lepo Povezavo med obrambo in napadom, katerega gonilna sila je bil srednji napadalec Coh, ki je bil najboljši igralec. Smiselna igra in brzina je rodila že v šesti minuti uspeh.
Od tega trenutka dalje pa prav do konca igre je bilo Olimpovo moštvo gospodar igre. za kar pričajo ne samo goli. katere je moštvo doseglo še v dvanajsti in osemnajsti minuti, marveč tudi razmerje kolov, ki se glasi 6:1 v ko-risl FD Olimpa.
★
Celodnevni spored na igrišču Svobode
\ nedeljo je bilo igrišče FD Svobode celodnevno prizorišče nogomet 'i-h tekem, in sicer so se dopoldne Pomerila mladinska moštva Svobode 'n Krima ter Borca in Železničarja, Popoldne pa je bila kvalifikacijska •ekmii med Borcem in Domžalami ter prijateljsko srečanje med prvima Garniturama Svobode in FD Celja. Kljub prekrasnemu vremenu je prišlo k tekmam okoli 800 gledalcev, ki s« z zanimanjem spremljali dogodke °a igrišču.
jesenskem prvenstvenem tekmovanju. Domačini niso pokazali tega, kar smo od njih pričakovali. Gostje so se predstavili kot nedisciplinirano moštvo in so nekaj minut pred koncem samovoljno zapustili igrišče.
Svoboda: Celje 5:3 (2:2)
Glavna tekma dneva je bilo prijateljsko srečanje med Svobodo in prvim moštvom FD Celja. Celjani so se predstavili v simpatični luči. Enajsterica igra koristen nogomet in sc odlikuje s požrtvovalnostjo. Igralci Svobode so v prvem polčasu zaigrali neresno in brez volje do zmage. Sele v drugem polčasu jc pokazala svoje pravo znanje. Predvajali so lep nogomet, tako da so bili gledalci zadovoljni.
ALI BO LETA 1952. DVOBOJ NURMI _ LADOUMEGUE?
Kdo ne pozna slavnih tekačev in svetovnih rekorderjev pred 20 leti, l inča Nurmija in Francoza Ladou-meguea? Že takrat sta dosegla take uspehe, ki jih danes zmore le malokdo. Danes sta seveda že stara blizu 40 let.
Pred kratkim pa je Nurmi pisal Ladoumegueu —- oba seveda več ne tekmujeta —- pismo z naslednjo vsebino:
»Imam že štirinajstletnega sina, ki jc že dober smučar, sedaj pa je začel gojiti tudi labkoatletiko.
košarka
Izbirne tekme v orodni telovadbi v Ljubljani
Po skoraj enoletnem odmoru smo imeli priliko videti v nedeljo na stadionu FD Partizana« v Ljubljani zopet naše telovadce in telovadke na prvem izbirnem tekmovanju za balkansko prvenstvo, ki bo letos v Sofiji.
Nekoliko po deveti uri so pred pričetkom tekmovanja stopili tekmovalci v zbor, skupno 15 članov in 24 članic, ki so zastopali 7 fizkulturnih društev iz Marbora, Celja, Jesenic in Ljubljane. En tekmovalec pa je bil iz Trsia. Zbrane tekmovalce in tekmovalke je nagovoril tov. Boris Gregorka, ki se je med drugim v svojem govoru spomnil tudi on h nekdanjih telovadcev, ki so padli kot borci v narodno osvobodilni vojski, ah pa so na kak drug način postali žrtev fašističnega okupatorja. Tekmovalci in tekmovalke so se na to razdelili v vrsle in začeli s tekmovanjem. Najprej so izvajali proste vaje. Člani so pokazali prav lepe in dovolj težke sestave. Bilo je nekaj prav originalnih prvin. Nato so člani telovadili na drogu. Vaje so bile sicer zadovoljive, toda vsem so predvsem manjkali lepi odskoki. Sledile so vaje na bradlji, na kateri so pokazali člani več izurjenosti kot na drogu. Tudi sestave so bile lepše. Sledile so vaje na konju in na krogih. Vaje na krogih so bile zadovoljive, videlo pa se je, da manjka tu tekmovalcem predvsem moč in sigurnost pri držah. V vajah na konju pridejo telovadci v formo šele pozno poleti, zato pomenijo lepe vaje, ki so jih pokazali, presenečenje.
Gostovanje bolgarskih igralcev v Beogradu
Tudi v drugi tekmi v Beogradu so zmagali bolgarski igralci.
Po zmagi nad Metalcem so igral- ,	^
°i Septemvrija odigrali še tekmo 1 zvezde uspelo, da so popravili
ki so se vedno končavale s točnimi streli, šele na koncu prve polovice igre j c igralcem Gr ven e
Svoboda ml.: Krim ml. 6:0
Prvi sta sc pomerili med seboj to ladinski moštvi Svobode im Krima. Tekma se je končala z nepričakovano visoko zmago Svobode. Igra je bi-,a vseskozi napeta in zanimiva ter smo v njej videli ono, kar pogrešamo '~elo pri prvih moštvih, to je ambicijo, voljo do zmage in požrtvovalnost.
Borec ml.: Železničar ml. 2:3
Igra sc je končala s tesno zmago borca, bila pa je za razred slabša od prve tekme. V obeh moštvih je ne-saj talentov, ki bi se pod strokovnim 'odstvom lahko usposobili za , dobre nogometaše.
Borec : Domžale 7:0
. Ovo popoldansko tekmo sta od-jgrali moštvi Borca in Domžal kot Kvalifikacijsko tekmo za udeležbo v
s Crvc.no zvezdo, za katero je vladalo med Beograjčani izredno veliko zanimanje, tako da se je zbralo na stadionu Crvene zvezde 2000 gledalcev, kar je za košarko izredno veliko število. Gledalci so navdušeno pozdravljali Ti z k uit urnike'iz Sofije.
Potem ko sta moštvi izmenjali šopke cvetlic, seje začela zanimiva igra, v kateri so bili Bolgari že od vsega začetka v premoči. Že čez nekaj minut so vodili s 0:0 ter s svojo igro popolnoma presenetili igralce Crvene zvezde, ki se niso mogli uspešno upirali njihovi nad močni igri. V tem delu igre so naši igralci lahko videli resnično dobro tehniko in povezavo bolgarskega moštva kakor tudi odlične kombinacije,
svoj položaj in zboljšali razmere doseženih košev od 21 :(i na 21 :13.
V drugi polovici igre so igralci Crvene zvezde končno uredili svoje vrste in prešli v lahno premoč, ki pa ni bila tolika, da hi nadoknadili slabo igro v prvem polčasu. Dosegli so sicer že vodstvo 22:21, n alkar pa so bili tako izčrpani, da jc Bolgarom uspelo doseči še tri koše in zmagati s 27:22. V drugi polovici igre so torej igralci Crvene zvezde bili boljši, ker so dosegli 9 točk, d oči m so jih gostje samo 6.
Zmaga igralcev Septemvrija, ki je prvak Bolgarije, je vsekakor zaslužena, ker so bili ne samo boljši ampak tudi v boljši fizični kondiciji.
Fizkultura y Kamniku
Takoj po osvoboditvi so se strnili Ika/mniški fizkul turni ki v flzkuftur-nem društvu Kamnik ter pričeli obnavljati fizkul turno življenje. Po nekaj uspelih prireditvah, -ki so pokazale zadovoljive uspehe, jim je tudi tokrat in sicer na Dan zmage' uspelo dokazati svojo borbenost in voljo do napredka.
Obletnica Dneva zmage, ki je bila v Kamniku proslavljena nad vse veličastno, jc bila zaključena z nogometnim brzotu mirjeni in tekom na 2000 m. Ob 14. uri popoldne so se, pozdravljeni od množic gledalcev, predstavla 4 moštva, ki so sodelovala na brzoturnirju in sicer: moštvo 1. protitankovske brigade iz Kamnika,
moštvo FD Mengeš moštvo FD Domžale in moštvo FD Kamnik.
Žreb je kot prvi par določil moštvi 1. protitankovske brigade in FD Domžale. Tekma se je končala v prid Domžalam z 1:0. Tekma naslednjega para FD Mengeš in FD Kamnik sc
je končala s 5:4 za Kamnik. V finalni tekmi je Kamnik porazil Domžale z 2:0 ter si je s tem priboril lep pokal, darilo I. protitankovske brigade. Pred finalno tekmo je bil tek preko Zapriškega hriba na dolžini 2000 m. Pri tem teku je zasedel prvo mesto znani tekač Jože Bručan v času 8,43, drugo Janežič Jože 8,45, oba člana FD Kamnik. Tretje mesto je pripadlo borcu Životiču ud I. protitankovske brigade v času 9,12. Vsa naslednja mesta so si porazdelili borci. 1. protitankovske brigade. Po tekmovanjih je tov. major Lakovič slovesno predal pokal zmagovalcu turnirja FD Kamnik ter jih z iskrenimi besedami bodril k nadaljevanju začetega dela v fizkulturi. S tem je bila proslava zaključena v duhu napredka in obnove nase domovine.
Razen nekaj izjem so vsi na konju pokazali res vrhunske vaje, s katerimi lahko uspešno tekmujejo na kateri koli med narodni tekmi. Pri preskokih čez konja je bilo opaziti (udi nekaj uspelih pre skokov, manjka pa telovadcem temeljita predpriprava.
Na splošno lahko trdimo, da bodo slovenski tekmovalci do prihodnjih izbirnih tekem in na balkanskem prvenstvu lahko nastopili uspešno in nas častno zastopali. Orodna telovadba zahteva od tekmovalca veliko moči in izurjenosti, kar so v teku petih let naši tekmovalci v ve liki meri izgubili. Posebno se jim je poznalo, da jim manjka vzdržljivost iri telesna sila pa tudi živčna energija, od kaiere je v veliki meri odvisno izvajanje vaje. Če pomislimo, koliko so naši tekmovalci pretrpeli v teku zadnjih petih let, moramo reči, da je njihov nedeljski uspeh zadovoljiv. Med tekmovalci je bil tudi tovariš, ki je pred betoni dni ležal po preslanih mukah v koncentracijskem taborišču zaradi izčrpanosti štirinajst dni nezavesten od njega pač nismo pričakovali, da bo mogel pokazati toliko, kolikor je pokazal.
Po kakovosti so bile članice slabše od svojih tovarišev in so le nekatere zadovoljile. Vzrok temu moramo deloma iskati v dejstvu, da so bile Skoraj same mlade, neizkušene tekmovalke. Prvo mesto je zasluženo zasedla Lidija Rupnikova (Udarnik), ki je nastopala že pred vojno na mednarodnih tekmah. Med novinkam; je bilo mnogo nadarjenih, ki bodo z vestno vadbo lahko prav kmalu nadomestile svoje starejše tovarišice.
Končni vrstni red moških:
1. Vadnov Jože (Udarnik, Lj.) 55.44 točk. 2. Janeš Karol (FD Svoboda, Lj.) 54>22 točk. 3. Jeločnik Mar jan (FD Svoboda, Lj.) 50.68 točk. 4. Grilce Konrad (FD Celje) 47.23 točk. 5. Wildman Oto (FD Udarnik, Lj.) 46.30 točk. 6. Strgar Miloš (Trst) 46.03 točk. 7. Kokot Slavko (FD Celje) 38.74 točk. 8. Petač Mirko (FD Gregorčič, Jesenice) 37.61 točk. 9. Oman Franjo (FD Maribor) 35 03 točk. 10. Oblak Ignac (FD Svoboda) 34.53 točk. 11. Vitek Gvido (FD Krim) 33.76 točk. 12. Lesjak Franjo (FD Udarnik, Lj.) 30.53 točk.
Na posameznih orodjih:
L Prosta vaja: Janeš Karel 9.53 točk. 2. Drog: Vadnov Jože 9.63 točk. 3. Bradlja: Jeločnik M. 9.70 točk. 4. Krogi: Vadnov J. 9.37 točk. 5. Konj na šir: Vadnov J. 9.60 točk. 6. Preskok preko konja na vzdolž: Petač Mirko 9.70 točk.
Vrstni red ženskih:
1. Rupnik Lidija (Udarnik, Lj.) 69.60 točk. 2. Gerbec Vida (Krim, Lj.) 68.05 točk. 3. Zorko Majda (FD Maribor) 65.90 točk. 4. Marinček Dana (FD Udarnik, Lj.) 63.25 točk. 5. Klerin Marjanca (FD Celje) 62.90 točk. 6. Kovačič Milka (FD Olimp, Celje) 62.65 točk. 7. Teršek Marija (FD Olimp, Celje) 61.45 točk. 8. Mal-kovec Ruža (FD Olimp, Celje) 60.85 točk. 9. Lorger Ljubica (FD Maribor) 60.45 točk. 10. Černič Stazika (FD Udarnik Lj.) 60.30 točk. 11. Podgornik Zdenka (FD Udarnik, Lj.) 58.95 točk. 12. Jerman Draga (FD Udarnik, Lj.) 57.65 točk. 13. Lešek Stanislava (FD Olimp, Celje) 56.15 točk. 14. Gustinčič Ema (FD Maribor) 53.55 točk. 15. Koršič Mileva (FD Celje) 51.55 točk.
Na posameznih orodjih so zasedla prva mesta:
L Prosta vaja: Gerbec Vida 14.90 točk. 2. Krogi v gugu: Gerbec Vida 14.35 točk. 3. Bradlja dvovišinska: Gerbec Vida 14.60 točk. 4. Gred visoka: Rupnik Lidija 14.75 točk. 5. Preskok preko konja počez: Klerin Marjanca 12.45 točk!
Fizkultorni nastop na Gomilskem
Cestne krožne moto-dirke v Ljubljani
Prvič v zgodovini slovenskega mo- Moto-sekcija FD Železničar, Ljub-, . Porta nam je ob podpori ljud-1 Ijana, si je zadala nalogo, da s pomočjo in sodelovanjem vseh slovenskih
h oblasti dana možnost prirediti I • cs,tne krožne moto-dirke v Ljub-v n'v Taka prireditev zahteva od n z®čev izredno tehnično sposob-v?,, • od prirediteljev pa vestno iz-oeno organizacijo.
motoristov izvede dne 26. maja 1946 prvo mestno krožno moto-dirko. Proga teče od Tabora (park) po Slomškovi, Pražakovi, Cigaletovi, Dalmatinovi, Kolodvorski, Komenskega ulici do cilja pri Taboru.
Slične dirke je priredila dne 28. aprila 1.1. FD Crvena zvezda v Beogradu. katerih so se udeležili tudi vozači FD Železničar, Ljubljana in dosegli 4 prva. 2 drugi in eno tretje j mesto v raznih kategorijah
Ljubljanskih
Na dan zmage 9. maja je priredilo najdelavnejše podeželsko fizkullurno društvo celjskega okrožja FD Gomilsko svoj prvi javni nastop. Vsa vas je bila na ta dan praznično razpoložena. Visoki mlaji, na katerih so plapolale državne zastave, postavljeni na vseh dohodnih poteh v vas, slavoloki in sleherna okrašena kmečka hiša so dali vasi res praznično sliko. V vsej vasi nisi videl ta dan kmeta, ki bi opravljal delo na polju. Sleherni se je zavedal važnosti dneva in ga je praznoval kot enega največjih praznikov.
Vaški pašnik je bil ves odet z zelenjem, krasil ga je visok mlaj, Stalinova in Titova slika ter državne zastave, ki so plapolale na visokih drogovih. Na travniku se je zbralo vse kmetsko ljudstvo iz domače in sosednjih vasi. S petjem in harmoniko so prikorakali fiz-kulturniki in fizkulturnice, 124 po številu. Pozdravil jih je, kakor tudi vse
-U2-:
moto-dirk se bodo
udeležili tudi vozači iz drugih fede-	zbrano ljudstvo, tov. Šega, ki je v lepih
ralnih enot, zato se pričakujejo na-	besedah poudaril važnost dneva zmage,
pete borbe med posameznimi naj-	Sledil je javni nastop, na katerem so
boljšimi motoristi.	bile izvajane letošnje proste vaje. Že
Ta moto-dirka naj služi obenem	kar prva točka, kjer je nastopilo 28 čla-
povzdigu množičnega udejstvovanja	nov, oblečenih v praznične obleke, je
v motoristiki, posebno mladine. Že-	navdušila gledalce. Poleg prostih vaj, v	pa	so
'®ti Je čim večjp udeležbe motori-	katerih so nastopili vsi oddelki in kale-	za	obnovo	porušene	šole	in ‘ s	tem	do
s o v, ker bodo imeli priliko poka-	rili izvedba je bila kljub kratkemu času ;	kazali skrb, ki	jo	imajo	fizkulturniki	pri
zati in videti tehnično znanje posa- za učenje dobra, so bile izvedene še delu za izgradnjo in obnovo porušene, mezmkov	zborne recitacije: moške in ženske dece domovine
in ženskega naraščaja. Omenili bi še Aškerčevo pesem »Mi vstajamo«, ki jo je v zboru deklamiral ženski naraščaj res skladno. Občinstvo pa se je močno razgibalo pri točki« nižje dece, ko je pel fantkov in deklic v domači noši s pesmijo »Ob bistrem potoku je mlin« izvajalo lepe vaje. Prav tako so članice na petje Jenkove Naprej zastava slave« izvedle lepo telovadno točko. Najbolj je razgibala vse navzoče štafeta po dolgem vaškem (ravniku. Nastopile so 3 štafete po 6 mladincev — Čtnakov« fizkulturni aktiv, Gomilčani in iz Grajske vasi. Borba ni bila do poslednjega tekača odločena, ker je zadnji tekač iz Gomil-skega le z naskokom nekaj metrov prinesel zmago domačinom. Slavnost je bila zaključena s himno Hej Slovani«, ki jo je pelo vse ljudstvo.
Uspeli javni nastop Gomilčaftov nam je nazorno pokazal, da je naša kmetska mladina navdušena za fizkulturo. Koristno bi pač bilo, da bi v vsaki vasi imeli učitelja strokovnjaka, ki zna z najenostavnejšimi sredstvi napraviti vadbo zanimivo in dostopno naši kmetski mladini.
Dobrovoljne prispevke javnega nasto-fizkulturniki GomiIškega podarili
SLIKE
S TELOVADNE TEKME
■ ffck.
G;| .»-T j
m
rw
* Iffi

■■. si
lli
1 J5-;::.
P H6
Od zgoraj navzdol: Člani pred tekmo, veletoč na drogu (Janeš), vaja na gredi (Černičeva), razovka na krogih, razov-ka pri prosti vaji (Strgar, Trst), na dvo-višinski bradlji (Rupnikova), stoja na rokak (Vadnov)
Gojenci beograjske šole za fizkulluro so osvojili prvo mesio na tekmovanju univerze
Na stadionu Avale so beograjski akademiki priredili 11. n 12. maja lahkoatletsko tekmovanje za prvenstvo posameznikov in fakultet univerze.
Ker je bilo tekališče ha tem stadionu šele pred kratkim popravljeno, se tekmovalci na njem niso mogli sistematično pripravljati. Največ izgledov za zmago so imeli tekmovalci tehnične fakultete, ki je najštevilnejša. Fakulteta za fizkul-turo ni imela ravno najboljš h izgledov, so pa njeni gojerfci, med katerimi je nekaj izvrstnih lahkoatletov, presenetili in dosegli nepričakovano dobre uspehe. Presenetili so zlasti nekateri mladi tekači kot n. pr. Čerina in Kabaj, ki sta se plasirala v finale na 100 m. V teku na 400 m je fakulteti za fizkulturo predvsem manjkal državni prvak Mikuška. Presenetila sta i dobrimi časi na 1500 in 3000 m Jager in Marinič.
V metih so odločali mesta samo cenf-metri. Velike nade so polagali gojenci ŠTV' na Albanca Šabana, ki je posebno močan in velik, ki pa se je moral zaradi številu h prestopov zadovoljiti v metu diska samo s tretjim mestom, dočim je bil v metu krogle prvi.
Tudi v skokih gojenci fakultete za fiz-
kulturo niso dosegli, razen Račiča in Le
bingerja, zadovoljivih uspehov.
Zato pa so naše tovarišice dosegle izredne uspehe in močno nadkriljevale tekmovalke drugih fakultet. Posebno so bile nadmočne v metih in skokih pa tudi v tekih niso imele nevarnih nasprotnic. Rezultati tekmovanja so naslednji:
Moški:
Tek na 100 m: 1. Račič 11.2 sek., 2. Leovič (pravna fak.) 11.8 sek., 3. Popovič (filozof, fakul.) 11.8 sek. Tek na 1500 m: 1. Mikuška (ŠTV) 4:19.6 min., 2. Trajkovič (ekon. fak.) 4:32.2, 3. Marinič (ŠTV) 4:44.0. Skok v višino: 1. Bora Markovič (tehn.) 168 cm, 2. Le-binger (ŠTV) 163 cm, 3. Sankovič (tehn.) 157 cm. Met diska: 1. Dukič (agronom.) 32.39 m, 2. Rakič (med.) 31.09 m, 3. Ša-ban (ŠTV) 31.08 m. Skok v daljino: I. Račič (ŠTV) 6.20 m, 2. Milo Savijevič (agronom.) 6.15 m, 3. Djukič 6.00 m Tek na 3000 m: 1. Jager (ŠTV) 10:34.4 min., 2. Marinič (ŠTV) 10:35.2 min., 3. Erdeljan (Agr.) 10:40.0 min. itd.
V tekmovanju za prvenstvo univerze po fakultetah je bil končni vrstni red naslednji: 1. ŠTV 369 točk, 2. Agronomija 169 točk, 3. Ekonomija 113 točk, 4. Medicina 87 točk, 5. Pravo 74 točk, 6. Tehnika 64 točk, 7. Filozofija 13 točk, 8. Veterina 8 točk. Dušan Kuret
Pismo iz Zagreba
Pregled športnih dogodkov v Zagrebu
ROKOMET
Zagrebški rokometaši nadaljujejo
svojim prvenstvom. V zadnjih dveh kolih je bilo nekaj presenečenj. Tako je Sloboda premagala nepopolni Dinamo, Mladost pa je en teden pozneje porazila -s 7:6 Slobodo. Ostali rezultati so bili pričakovani. Tako da je po tretjem kolu položaj popolnoma nejasen. Na vodstvu je še vedno Sloboda s 4 točkami, sledita Dinamo in Mladost z enakim številom točk in le z nekaj slabšo razliko v golih. Na četrtem mestu je Slavija s 3 točkami. Peta je Lokomotiva 2 točk', zadnji pa Akademičar z eno točko. Tekmovanje se redno nadaljuje vsako nedeljo.
RAČIČ JE PRETEKEL 100 m V 11 SEKUNDAH
Ženske:
Skok v daljino: 1. Trpin Vera 4.25 m, 2. Božinovič Vera 4.03, 3. Pirnat Jožica 4.00. Met krogle: L Pirnat Jožica 10.7o m, 2. Petrovič Ružiča 10.53 m, 3. Zlatič Darinka 10.02 m, 4. Močnik Tilka itd.
Skok v višino: 1. Pirnat 1.26 m, 2. Gavrilovič 1.26 m, 3. Kranjičič 1.22 m. Met diska: 1. Rapič (ekon. fakul.) 26.22 m, 2. Močnik 23.00 m itd
V nedeljo, 19. maja, so v Zagrebu tekmovali med seboj študentje zagrebške in beograjske šole za fizkulturo) Na tem tekmovanju se je posebno izkazal študent beograjske šole Marko Račič, ki je pretekel 100 m v izvrstnem času 11,0 sekund. Poleg tega je zmagal tudi v skoku v daljino z rezultatom 6,29 m. Od ostalih je zelo dobre rezultate dosegla še Sekuličeva (Zagreb), ki je skočila v daljino 4,57 m, vrgla kroglo 9,44 m ter pretekla 60 m v času 8,6 sek.
Poleg tega so bile še tekme:
Košarka, ženske: Beograd 31:4, moški 17:4.
Odbojka, ženske: Beograd 1:2, moški 2:0.
Nogomet, moški: 4:1 (2:1).
Končni uspeh tekmovanj je 5‘A> : l1 /2 za beograjsko šolo.
Zagreb
Zagreb
Tekme v Gušlanfu
Fizkulturniki v Guštamju so na svečan način proslavili 9. maja Dan zmage. Začelo se je s tekom štafet, ki so pritekle iz Slove-njgradca, z meje pri Libcliču (FD Dravograd), z meje pri Holmcu (FD Prevalje). Po prihodu štafet se je pričela proslava. Najprej je zastopnik okraja prečita! vse spomenice, ki so bile znak volje fizkulturnikov, da neuklonljivo stoje na braniku domovine. Sleddi so govori tov. Paradiža, predsednika ZMS, gimnazije, Ulriha Toneta, zastopnika okrožja, zastopnika vojske, v imenu naših trpinov iz koncentracijskih taborišč pa je spregovoril tov. Černec Adolf, ki je občutil fašizem v Dachauu. Sledili so še govorni zbor, pevski zbor in na-stčp jeklar niške godbe.
Popoldne je bil nastop v odbojki z naslednjimi uspehi:
Slovenjgradec : Guštanj 15:12	15:5
Dravograd : Guštanj, g 15:12	15:5
Slovenjgrad. : Dravograd 15:11	15:4
Mežica »Slovenjgradec 15:12	15:10
Mežica : Dravograd 15:9	15:2
Vsa moštva so igrala mlačno, ni-
kjer se n‘ videlo borbenosti, kar je
bilo opaziti predvsem na tekmah za okrajno prvenstvo. Predvsem bi priporočali, da sc moštva, ki nimajo volje do igranja ne podajajo na igrišče, ker s tem le omalovažujejo igro in fifekultumi duh.
Popoldne je sledil nastop FD Mežice. Poleg prostih vaj članic in nastopa dijakov gimnazije z Slovenj-gradca, smo videli nastop vzorne vrste na bradlji, nastop članic na konju, člani pa so še nastopili v preskokih čez mizo.
Guštanjsk' nogometaši so nastopili proti Slovenjgradčanom in jim v res krasni igr:	dvakrat potresli
mrežo. Pri gost'h se je pokazalo, da niso vigrani in pomanjkanje treninga-Fizkulturni nastop v Guštamju je spet korak naprej in upamo, da bomo letos res uspeli z zadano nalogo, propagirati in dvigati fizkulturo na našem podeželju.
Naši rokoborci v Parizu
BOKS
Boksarji se navzlic pozni sezoni še vedno aktivno udejstvujejo. V svoji dvorani je FD Lokomotiva priredila od 2.
.v™ sveto oni rekord Grilja;
iSovaka (ZSSR) v dviganju uteži veliko. V 58 borbah (!) so novinci po-Zmani Sovjetski dvigalec uteži kazali veliko poguma in vztrajnosti. Grigorij Novak je v Moskvi iz- i V finalnih borbah je bil boks celo na-boljšal'lastni svetovni in sovjet- P™e™> ^"J1- °d- vseh so naj bo h
■Skl rekord v dviganju utež. z | R»zen neverificiranih boksarjev so na-obema roikama za pol kilograma, j stopili tudi njihovi verificirani tovariši, talko da znaša sedaj novi rekord j 0d katerih je bila borba Tičič I : J ur j ec 135 kg.	I najboljša.
»HITRO« TEKALIŠČE
po predlogu sovjetskega Inž. Dukeljskega
Že večkrat smo črtali o velikih uspehih štirih bratov Bukovcev, ki so doma iz Hrvatske. kako uspešno zastopajo Jugoslavijo, v prosti rokoborbi (cach as cach can) v Parizu. Že takoj po osvoboditvi Francije, kjer prebivajo že več let. so priredili tekmovanja, katerih čisti dobiček so nameniti potrebam jugoslovan-sk'h partizanov, ki so se takrat še borili z okupatorjem.
Letos 16. maja so bratje Bukovci zopet priredili tekmovanje v korist Rdečega križa Jugoslavije.
Največje zanimanje je vladalo za borbo Reneja Buko-vca z Angležem Blearsom, ki pa se je za Angleža nesrečno končal, ker še je pri izvedbi skoka zelo poškodoval in moral borbo opustiti. Tudi v ostalih borbah so zmagali naši rojaki Bukovci. Rihard Bukovac je premagal Francoza Pierlota v 31 minuti 15 sekundah. Rajmund Bukovac je premagal Angleža Forda v 19 min. in 30 sekund'. Romeo Bukovac pa Francoza Barra-tea v 22 min. 32 sekundi. Končno je še Jugoslovan Klajič premagal Francoza Naudina v 14 miri. 16 sekundi.
Bratje Bukovci so izjavili, da je njihova največja želja, da bi mogli čimprej pokazati svoje znanje v svoji osvobojeni domovini. Titovi Jugoslaviji!
Tekališče igra pri teku zelo važno vlogo, ker je od njegove kakovosti v veliki meri odvisna dolžina koraka in tekačeva utrudijiivost. Temu problemu so posvetili posebno pažnjo v Centralnem z n »n s t v e no- r az i s ko v a 1 -nem fizkulturncm institutu, za kar je podal predlog sovjetski inženir, sotrudnik tega instituta, Dukeljski, ki se je bavil do podrobnosti s potrebami tekailišča.
Potrebe dobrega tekališča so zelo velike. Ni to samo predsodek tekačev, ampak je dejstvo. Posebno važna je vrhnja plast tekališča, ki mora biti dovolj trda in prožna, da ne utrudi tekača. Trdota tekališča pa mora biti različna za tekače na kratke, srednje in dolge proge, ker tečejo vsak z drugim slogom teka.
Sprl n ter n. pr. lahko boljše teče po zello trdi progi. Vrlin j a plast tekališča mora biti taka, da se brez posebne težave vanjo zapičijo žeblji siprintaric, ki pa tudi ne sinejo pustiti za seboj
ročaju, da je posebno po vojni število igralcev ogromno naraslo.
S Taškenta poročajo, da je končano prvenstvo mesta, na katerem je od 20 moštev, ki pripadajo 6 društvom, zmagalo moštvo Doma častnikov. Iz Dzau džikaua poročajo, da se je po vojni zelo dvignila kakovost tamkajšnjih igralcev odbojke. Zelo je naraslo tudi njih število. V igrah za republikanski pokal je zmagalo moštvo. Gornomelalur-
V isti dvorani in ravno tako v orgij' nizaciji FD Lokomotive je bilo 28. apf>' la propagandno tekmovanje boksarji Lokomotive, Metalca in JA. V dvanajstih borbah smo videli naše najboljše boksat'-je, od katerih so Krleža, Tičič, Jurjec, Nemeček, Jakopovič, Roth, Rada >)' ostali pokazali kar dober boks. Najbolj' ša borba dneva je bilo snidenje rrto* Tičičem in Viragom, katerih borba' je ostala neodločena.
motoristika
Za prvo letošnjo prireditev so zagrebški motoristi izbrali leteči kilometer« in sicer na betonski cesti med Sv. Nedeljo in Samoborom. Nastopilo ie, okoli 40 vozačev, članov moto - sekcij FD Metalca, FD Mladosti, FD Milici]6 in JA. Na strojih 125, 200 in 250 ceni, je zmagal znani zagrebški motorist Mika Šnjarič (FD Melalac). Jazbec od istega društva je imel najboljši čas v kategoriji strojev do 350 ccm. V glavni vožnji dneva je naš najboljši motorist Jerko Babič (FD Melalac) na JAP-u 500 ccm, dosegel nov jugoslovanski rekord v hitrostni vožnji. Progo 1 km je prevozil v času 22:00,58 sekund, kar pomeni hitrost 157,991 km na uro. Ostali zmagovalci so bili: Markovič in Jungfleisch na strojih 750 ccm ter Zemljak v vožnji s prikolico.
KOLESARSTVO
Kolesarji so se po temeljitem zimskem urjenju v dvoranah pojavili prvič na cestni dirki. V -Spomladanskem kriteriju« (krožna vožnja po zagrebških asfaltiranih cestah) so se spoprijeli naši najboljši kolesarji. Naraščajniki so tekmovali na 10 krogov ali 16.400 m (vsak krog 1600 m). V vsakem tretjem krogu je bil sprint, ki se je točkoval tako, da ;e prvi prejel 5 točk, drugi št ri točke, tretji tri točke itd. V zadnjem sprintu se je točkovalo dvojno. Zmagal je Bzik (FD Mladost) z 19 točkami v času 27.52.0 t. j. 35,300 km na uro. Drugi je bil Bosek (FD Melalac) s 17 točkami. V glavni vožnji članov se je na 25 krogov (41 km) razvila huda borba. Točke so šteli po vsakem petem krogu. V pr-
Vseljudski peteroboj je predpogoj so dosego resnične množičnosti v našem fisskulturnem gibanju!
gijsikega instituta, v ženskem tekmovanju pa moštvo Metlika.
V mestih, v katerih zaradi mraza še ne morejo igrati na prostem, so odigravali prveiti
stveina tekmovanja v telovadni-globokih sledov, ampak morajo; ca|1' lako je n. pr. \ L ti teikmo-bilti vidne samo luknjice žebljev xn n /A mxp
le v tem primeru je tekališče res kakovostno. Vse to pa je odvisno od tega, če je plast materiala na tekališča pravilno razvrščena. Dukeljski je opisal sestav 50 lahkoatletskih tekališč v Evropi, Ameriki in ZSSR in navedel njih konstrukcijo in vrsto mjateriala, ki je bil uporabljen.
Odbojka v ZSSR
V Sovjetski zvezi je odbojka zelo priljubljena fizik ul tu rna panoga. Iz vseh delov države po-
valo za prvenstvo 9 društev. V tekmovanju moških igralcev je zmagalo moštvo Dinama, v tekmovanj u za ženske- pa moštvo Spartaka.
H koncu gre kuti prvenstvo Moskve. Večkratni prvak prestolnice Lokomotiva je bil nepričakovano poražen od gralcev Instituta tujih jezikov Rde če arm|ade. Ti so pozneje tekmovali v Kijevu z moštvom Kijevskega učilišča imena Franze. V napeti igri so zmagali igralci iz Kijeva z rezultati 13:15, 13:15 in 15:1.
Nogomet v Bolgariji
ZADRUGA
bo redno poslovala od 1. junija v Ljubljani, MESTNI TRG 10,
kjer bodo na razpolago vse športne in telovadne potrebščine
Takoj lahko dobite:
žoge za nogomet in od-bojko(samousnjeni del) žoge medicinke, žoge z zanjko, diske vseh velikosti, kije,
vrvi za plezanje in vlečenje ter mreže za odbojko in tenis
Fizkulturna društva in aktivi, pristopajte kot člani v našo produktivno zadrugo športnega in telovadnega orodja „ELAN~. Z majhnim deležem boste veliko pripomogli k obnovi potrebnega telovadnega in športnega orodja
že lansko jesen so začeli v | ka Bolgariji s tekmovanjem za no-ici. go met ni pokal Rdeče armade. Tekmovalo je okrog 200 društev, od tega 75 vaških. Letos sredi mlaja je bilo to tekmovanje končano z zmago PSK »Lovskega «. Tekmovanje je potekalo v znamenju neprestanih presenečenj, ker so bili mnogi favoriti nepričakovano poraženi od neznanih moštev. V polfinalno tekmovanje si je n. pr. priborilo vstop sarmo eno moštvo iz Sofije, to je bil poznejši zmagovalec PSK »Levski«, kije premagal »SP 45«. iz Plovdiva z rezultatom 3:0. Drugo igro v polfinalu je odigralo moštvo »Črnotomee« iz Popova z . Lokomotivo* z rezultatom 1:1, dočim je drugo odločil s tesnim rezultatom 3:2 v svojo korist.
Finalna tekma je bila odigrana 12. maja na stadionu »Juna-
v Sofiji pred 15.000 gledal-Z nadmočno igro je PSK »Levski« premagal »črnoLomeč« z rezultatom 4:1 (3:0).
Pokal so darovali bolgarskim nogometašem fizkulturniki Rdeče armade.
FRANCIJA: ANGLIJA 2:1
V Parizu je na stadionu Colombe pred 60.000 gledalci francoska nogometna reprezentanca nepričakovano premagala najboljše nogometaše Anglije z 2:1.
vem sprintu je Poredski (Jedinstvo) s polmetrsko prednostjo zmagal pred Šol-tnanom (Slaven). V drugem sprintu se mu je Šolman revartžiral. Tudi v naslednjih dveh sprintih je Šolman za las zmagal. Toda v glavnem in zadnjem je Poredski več kot prepričevalno privozil na cilj z dvajsetmetrsko prednostjo. Ker sta oba tekmovalca zbrala po 27 točk, je bil Poredski, kot zmagovalec glavnega sprinta, proglašen za prvega in sicer v času 1:10.49 (34,720 km na uro) drugi ie Šolman, tretji Šagud (Slaven) četrti Pokupec (Tekstilac) itd.	I. Snoj
Nad 3000 telovadcev Je tekmovalo za prvenstvo Leningrada
Na prvenstvu Leningrada v orodni telovadbi je nastopilo preko 3000 tekmovalcev. Naj večje število jih bilo iz drugega, tretjega in četrtega ražreda.
Tekmovalci prvega razreda in razreda mojstrov so bili slabo pripravljeni. Prvak v skupini mojstrov je postal Kopitov, (Lokomotiva), ki je nabral 144.98 točk, v ženski skupini pa je zmagala zaslužni mojster športa M. Tiškova (Medile), ki je nabrala 124.74 točk. Med velikim številom tekmovalk v prvem razredu je zmagala A. Goljtitanova (Doni častnikov), v dragem razredu je med moškimi zmagal Gerasimenko (Dom častnikov), v tretjem razredu je /-veliko premočjo zmagal heroj
Za tekmo z Angleži so se Franco-j Sovjetske zveze gordijski major •zi pripravljali zelo skrbno. Po zrnu j Mihlik, ki je dosegel 57.8 točk-ga h nad Češkoslovaško 3:0 v Parizu, | Drugi je bil heroj Sovjetske zve
NAŠIM NAROČNIKOM!
Današnji številki prilagamo poštne položnice in prosimo vse, ki še niso poravnali naročnino, da to takoj store. -— Ostali, ki so že plačali pa naj položnice shranijo za prihodnjič.
nad Portugalsko v Lizboni 2:1, nad Avstrijo v Parizu 3:1 in po lanskem neodločenem rezultatu 2:2 proti reprezentanci Anglije v \\ imblevu, je na prvi pogled izgledalo, da bo izbira igralcev za to tekmo lahka. Toda M. G as ton, kateremu ie bila poverjena naloga sestaviti državno reprezentanco, je stal pred zelo težko nalogo, ker je bilo po zadnjh težkih tekmah poškodovanih in za igro nesposobnih precej igralcev. Predvsem so bili nesposobni krilec Salva, leva zveza Leduc, ki se je posebno izkazal v tekmi z Avstrijo, nato levi krilec Vaast, ki je do sedaj nastopal v skoraj vseh mednarodn h nastopih, poleg teh pa še srednji krte c Giussard in srednji napadalec Rihel.	k
Ki
z c gordijski kapetan Malin, je nabral 56 točk.
V prvi skupini tekmovanju vršit so zmagali telovadci Doma častnikov, v dragi telovadci društva Rotjševik in v tretji skupi' ni gojenci instituta z ifnenoiu Gercena.
FD Pertizan (Ljubljana) opozarja vsa društva, organizacije in ustanove, ki žele uporabljati Stadion 'n njegeve naprave za svoje priredit'6, da se predhodno in pravočasno °*,r nejo tozadevno na upravo stadioni* pri FD Partizan.
Tisk Učiteljske tiskarne v Ljubljani, predstavnik Francč Štrukelj. — Glavni urednik Zelenko Vahtar