NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA UPORABA ČITALNIŠKIH PROSTOROV IN ČITALNIŠKIH STORITEV NUK IN CTK (rezultati ankete) Melita Ambrožič Damjana Vovk Ljubljana, junij 2011 Uporaba čitalniških prostorov in čitalniških storitev NUK in CTK Avtorici in nosilki avtorskih pravic: dr. Melita Ambrožič Damjana Vovk Za sodelovanje in pomoč pri izvedbi ankete ter pripravi poročila se zahvaljujemo: Eriki Maver in Miru Pušniku iz Centralne tehniške knjižnice Univerze v Ljubljani Jezikovni pregled: Urška Drofenik Razmnoženo v Narodni in univerzitetni knjižnici, Ljubljana Leto izdaje: 2011 Publikacija je dostopna tudi v elektronski obliki v Digitalni knjižnici Slovenije - dLib: www.dlib.si KAZALA Kazalo vsebine 1 UVOD...................................................................................................................................................5 1.1 Namen raziskave....................................................................................................................................5 1.2 Pregled dosedanjih raziskav..................................................................................................................8 2 METODOLOGIJA RAZISKAVE.................................................................................................................12 2.1 Raziskovalna vprašanja........................................................................................................................12 2.2 Metoda raziskovanja...........................................................................................................................13 3 DEMOGRAFSKE ZNAČILNOSTI ANKETIRANCEV.......................................................................................15 4 REZULTATI ANKETE NUK......................................................................................................................17 4.1 Uporaba čitalniških prostorov in čitalniških storitev NUK...................................................................17 4.2 Uporaba čitalniških prostorov in čitalniških storitev NUK v primeru daljšega odpiralnega časa........21 4.3 Predlogi za izboljšanje čitalniških prostorov in čitalniških storitev NUK.............................................24 5 REZULTATI ANKETE CTK.......................................................................................................................27 5.1 Uporaba čitalniških prostorov in čitalniških storitev CTK....................................................................27 5.2 Uporaba čitalniških prostorov in čitalniških storitev CTK v primeru daljšega odpiralnega časa.........31 5.3 Predlogi za izboljšanje čitalniških prostorov in čitalniških storitev CTK...............................................33 6 POTENCIALNI UPORABNIKI ČITALNIŠKIH PROSTOROV NUK IN CTK V PRIMERU PODALJŠANJA ODPIRALNEGA ČASA..................................................................................................................................................36 7 PODOBNOSTI IN RAZLIKE MED ANKETIRANCI - OBISKOVALCI ČITALNIŠKIH PROSTOROV NUK OZIROMA CTK ..........................................................................................................................................................39 8 ZAKLJUČKI..........................................................................................................................................51 9 VIRI in LITERATURA.............................................................................................................................52 POVZETEK................................................................................................................................................53 SUMMARY...............................................................................................................................................54 Priloga 1: Anketni vprašalnik »Uporaba čitalniških prostorov in čitalniških storitev NUK in CTK«.....................55 Priloga 2: Sumarni rezultati ankete uporaba čitalniških prostorov in čitalniških storitev NUK in CTK................65 Kazalo preglednic Preglednica 1: Odprtost čitalniških prostorov NUK v letu 2010..............................................................................5 Preglednica 2: »Uspešna zasedba« sedeža v Veliki čitalnici NUK v obdobju januar - maj 2011 po urah zasedbe . 6 Preglednica 3: Ocena obiska CTK v obdobju 2006-2010........................................................................................8 Preglednica 4: Najpogosteje uporabljani prostori in storitve čitalnic...................................................................13 Preglednica 5: Druge knjižnice, katerih čitalniške prostore uporabljajo anketiranci............................................14 Preglednica 6: Struktura anketirancev glede na spol (n=942).............................................................................. 15 Preglednica 7: Struktura anketirancev glede na starost (n=942).......................................................................... 15 Preglednica 8: Struktura anketirancev glede na doseženo stopnjo izobrazbe (n=940)........................................ 16 Preglednica 9: Struktura anketirancev glede na poklic oziroma status (n=940)................................................... 16 Preglednica 10: Pogostost uporabe čitalnic NUK in njihovih storitev (n=509)...................................................... 17 Preglednica 11: Pogostost uporabe posameznih čitalniških prostorov NUK (n=448)........................................... 17 Preglednica 12: Časovna uporaba čitalniških prostorov NUK ob njihovem obisku (n=446)................................. 18 Preglednica 13: Najpogostejši vzrok obiska čitalniških prostorov NUK (n=441)...................................................18 Preglednica 14: Gradivo, ki ga uporabljajo obiskovalci v čitalniških prostorih NUK (n=438)................................ 19 Preglednica 15: Pogostost uporabe referenčnega gradiva čitalnic NUK (n=437)................................................. 19 Preglednica 16: Storitve čitalniškega informatorja, ki se jih anketiranci poslužujejo najpogosteje (n=426)........ 20 Preglednica 17: Vpliv izbranih dejavnikov na uporabo čitalniških prostorov NUK (n=412)..................................20 Preglednica 18: Pogostost uporabe čitalniških prostorov NUK v različnih časovnih terminih v primeru podaljšanja odpiralnega časa (n=409)................................................................................................................... 23 Preglednica 19: Uporaba čitalniških storitev NUK po 20. uri v primeru podaljšanja odpiralnega časa (n=404) ... 24 Preglednica 20: Predlogi za izboljšanje čitalniških prostorov in čitalniških storitev NUK (n=281)........................24 Preglednica 21: Pogostost uporabe čitalnic CTK in njihovih storitev (n=247)....................................................... 27 Preglednica 22: Pogostost uporabe posameznih čitalniških prostorov CTK (n=238)............................................ 28 Preglednica 23: Časovna uporaba čitalniških prostorov CTK ob njihovem obisku (n=235).................................. 28 Preglednica 24: Najpogostejši vzrok obiska čitalniških prostorov CTK (n=232).................................................... 28 Preglednica 25: Gradivo, ki ga uporabljajo obiskovalci v čitalniških prostorih CTK (n=231).................................29 Preglednica 26: Pogostost uporabe referenčnega gradiva čitalnic CTK (n=229).................................................. 29 Preglednica 27: Storitve čitalniškega informatorja CTK, ki se jih anketiranci poslužujejo najpogosteje (n=225) . 30 Preglednica 28: Vpliv izbranih dejavnikov na uporabo čitalniških prostorov CTK (n=218)...................................30 Preglednica 29: Pogostost uporabe čitalniških prostorov CTK v različnih časovnih terminih v primeru podaljšanja odpiralnega časa (n=218)......................................................................................................................................32 Preglednica 30: Uporaba čitalniških storitev CTK po 20. uri v primeru podaljšanja odpiralnega časa (n=213) .... 33 Preglednica 31: Predlogi za izboljšanje čitalniških prostorov in čitalniških storitev CTK (n=159).........................33 Preglednica 32: Pogostost uporabe čitalniških prostorov NUK/CTK v različnih časovnih terminih v primeru podaljšanja odpiralnega časa (n=326)................................................................................................................... 37 Preglednica 33: Pogostost uporabe čitalniških prostorov NUK/CTK v različnih časovnih terminih v primeru podaljšanja odpiralnega časa s strani vseh anketirancev (n=953)........................................................................ 38 Preglednica 34: Pogostost uporabe čitalnic NUK in CTK ter njihovih storitev......................................................39 Preglednica 35: Časovna uporaba čitalniških prostorov NUK in CTK ob njihovem obisku....................................41 Preglednica 36: Najpogostejši vzrok obiska čitalniških prostorov NUK in CTK.....................................................42 Preglednica 37: Gradivo, ki ga najpogosteje uporabljajo obiskovalci v čitalniških prostorih NUK in CTK.............44 Preglednica 38: Pogostost uporabe referenčnega gradiva čitalnic NUK in CTK....................................................45 Preglednica 39: Storitve čitalniškega informatorja, ki se jih anketiranci poslužujejo najpogosteje.....................47 Preglednica 40: Uporaba čitalniških storitev NUK in CTK po 20. uri v primeru podaljšanja časa odprtosti..........50 Kazalo slik Slika 1: Obisk Velike čitalnice NUK v letu 2010.......................................................................................................6 Slika 2: »Uspešna zasedba« čitalniškega sedeža Velike čitalnice NUK v prvih petih mesecih leta 2011 po urah ... 7 Slika 3: »Uspešna zasedba« sedeža v Veliki čitalnici NUK v 13. tednu prvega in 14. tednu drugega semestra študijskega leta 2010/11.........................................................................................................................................8 Slika 4: Uporaba knjižničnih prostorov in čitalnic (n=1143)..................................................................................14 Slika 5: Dejavniki, ki motijo ali zelo motijo anketirance pri uporabi čitalniških prostorov NUK (n=412; v %).......21 Slika 6: Pogostost uporabe nočne čitalnice (n=931; v %) Vir: Ambrožič in Badovinac, 2009, str. 96....................22 Slika 7: Pogostost uporabe nočne čitalnice po posameznih časovnih obdobjih (v %, brez »ne vem«) Vir: Ambrožič in Badovinac, 2009, str. 96 .................................................................................................................... 22 Slika 8: Uporaba čitalniških prostorov NUK v primeru podaljšanja odpiralnega časa (n=409; v %)......................23 Slika 9: Dejavniki, ki motijo ali zelo motijo anketirance pri uporabi čitalniških prostorov CTK (n=218; v %)........31 Slika 10: Uporaba čitalniških prostorov CTK v primeru podaljšanja odpiralnega časa (n=218; v %).....................32 Slika 11: Uporaba čitalniških prostorov NUK/CTK v različnih časovnih terminih v primeru podaljšanja odpiralnega časa (n=326; v %)..............................................................................................................................37 Slika 12: Pogostost uporabe čitalniških prostorov NUK/CTK v primeru podaljšanja odpiralnega časa s strani vseh anketirancev (n=953)............................................................................................................................................ 38 Slika 13: Uporaba čitalniških prostorov NUK/CTK v primeru podaljšanja odpiralnega časa s strani vseh anketirancev (n=953; v %).....................................................................................................................................39 Slika 14: Pogostost uporabe čitalnic NUK in CTK ter njihovih storitev (n=756)....................................................40 Slika 15: Pogostost uporabe čitalnic NUK in CTK ter njihovih storitev (n=756; v %).............................................40 Slika 16: Dolžina uporabe čitalniških prostorov NUK in CTK ob njihovem obisku (n=681)...................................41 Slika 17: Časovna uporaba čitalniških prostorov NUK in CTK ob njihovem obisku (n=681; v %)..........................42 Slika 18: Najpogostejši vzrok obiska čitalniških prostorov NUK in CTK (n=673)...................................................43 Slika 19: Najpogostejši vzrok obiska čitalniških prostorov NUK in CTK (n=673; v %)............................................43 Slika 20: Gradivo, ki ga uporabljajo obiskovalci v čitalniških prostorih NUK in CTK (n=669)................................44 Slika 21: Gradivo, ki ga uporabljajo obiskovalci v čitalniških prostorih NUK in CTK (n=669; v %).........................45 Slika 22: Pogostost uporabe referenčnega gradiva čitalnic NUK in CTK (n=666)..................................................46 Slika 23: Pogostost uporabe referenčnega gradiva čitalnic NUK in CTK (n=666; v %)..........................................46 Slika 24: Storitve čitalniškega informatorja, ki se jih anketiranci poslužujejo najpogosteje (n=914)...................47 Slika 25: Storitve čitalniškega informatorja, ki se jih anketiranci poslužujejo najpogosteje (n=914; v %)............48 Slika 26: Dejavniki, ki motijo ali zelo motijo anketirance pri uporabi čitalniških prostorov NUK in CTK (n=630) . 49 Slika 27: Dejavniki, ki motijo ali zelo motijo anketirance pri uporabi čitalniških prostorov NUK in CTK (n=630; v %) .......................................................................................................................................................................... 49 Slika 28: Uporaba čitalniških storitev NUK in CTK po 20. uri v primeru podaljšanja časa odprtosti (n=617)........50 1 UVOD 1.1 NAMEN RAZISKAVE Študentski svet Univerze v Ljubljani je spomladi 2011 na Komisijo za razvoj knjižničnega sistema Univerze v Ljubljani posredoval pobudo za podaljšanje odpiralnega časa čitalnic univerzitetnih knjižnic. Na pobudo sta se Narodna in univerzitetna knjižnica (NUK) in Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani (CTK) odzvali z izvedbo skupne raziskave, s katero sta želeli pridobiti informacije o uporabi čitalniških prostorov in čitalniških storitev obeh knjižnic ter o potrebah, pričakovanjih in predlogih uporabnikov za njihovo izboljšanje. V primeru NUK nas je zanimalo tudi, če so se potrebe in pričakovanja uporabnikov v primerjavi z rezultati preteklih raziskav o uporabi čitalniških prostorov in storitev spremenile. Ugotovitve raziskave naj bi služile kot osnova za izdelavo projekta o prostorskih, kadrovskih in finančnih pogojih, potrebnih za uresničitev pobude Študentskega sveta Univerze v Ljubljani. Ker zahteva podaljšanje odprtosti čitalniških prostorov NUK - zaradi značilnosti knjižnične zgradbe (zapletene komunikacijske poti za dostop do posameznih prostorov in služb ter izvajanje ustreznih ukrepov za zagotavljanje varnosti dragocenih gradiv in zgradbe kot kulturnega spomenika) tudi določene organizacijske spremembe, sta se vodstvi knjižnic dogovorili, da pilotno fazo projekta najprej izvede CTK, in sicer v mesecu septembru 2011. NUK bo testno podaljšal odprtost čitalniških prostorov v mesecu oktobru (glede na dosedanjo statistiko obiska je obisk čitalnic v omenjenem mesecu sicer nižji kot v mesecu septembru, vendar pa bo knjižnica lahko testirala potek spremenjenih delovnih procesov in zadovoljstvo uporabnikov). Na osnovi evalvacije vseh zbranih podatkov bosta knjižnici izdelali celovito oceno dejanskih potreb po podaljšanju odprtosti čitalnic in s tem v zvezi povezanih dodatnih stroškov. Skupaj sta NUK in CTK ob koncu leta 2010 zagotavljala 484 čitalniških mest, od tega NUK 314 in CTK 170. NUK je v letu 2010 poleg 176 čitalniških sedežev v Veliki čitalnici uporabnikom nudil še 138 sedežev, in sicer v Časopisni čitalnici 47 sedežev, Informacijskem središču 24, prostoru za skupinsko delo 20 ter v posebnih knjižničnih zbirkah skupaj 47 sedežev. Posamezni oddelki / posebne zbirke (Informacijski center za bibliotekarstvo, Rokopisna zbirka in zbirka starih tiskov, Glasbena zbirka, Kartografska in slikovna zbirka ter Zbirka tiskov Slovencev zunaj RS) imajo malo čitalniških sedežev, njihova odprtost pa je omejena na čas med 9. in 14. uro (Preglednica 1), tako da njihovi uporabniki lahko v njih študirajo zgolj v navedenem času, po njem pa lahko čitalniško gradivo zbirk uporabljajo v Veliki čitalnici. Preglednica 1: Odprtost čitalniških prostorov NUK v letu 2010 čitalniški prostor odprtost v dneh odprtost v urah število sedežev Velika čitalnica 304 3.318 176 Časopisna čitalnica 304 2.598 47 Informacijsko središče 304 2.598 24 prostor za skupinsko učenje 304 3.318 20 čitalniška mesta posebnih knjižničnih zbirk* 266 1.605 47 * Pet zbirk posebnega knjižničnega gradiva ima poenoten odpiralni čas, vsaka od njih je v letu 2010 omogočala uporabo čitalniških mest 1605 ur. Po rahlem upadanju (fizičnega) obiska NUK in tudi uporabe njegovih čitalniških prostorov ter čitalniških storitev po letu 2006, je knjižnica v letu 2010 zabeležila porast tako obiska knjižnice kot tudi Velike in Časopisne čitalnice. V Veliki čitalnici je bilo v letu 2010 skupaj zabeleženih 85.980 obiskovalcev ali 10 % več kot v letu 2009 in največ v zadnjih desetih letih. Dnevno je sedež v čitalnici v povprečju rezerviralo 282 uporabnikov. Največji obisk je bil v poletnem semestru oziroma v izpitnih obdobjih (januarja, maja, junija in novembra) (Slika 1). Obisk je bil enakomeren od ponedeljka do četrtka, nekoliko manjši pa ob petkih. Na sobote je odpadlo 6 % celoletnega obiska čitalnice. Menimo, da je rekorden obisk Velike čitalnice posledica prenovljenih študijskih programov, ki od študentov zahtevajo več sprotnega dela in učenja. Podatek, da se je obseg gradiva, izposojenega v Veliki čitalnici v letu 2010 v primerjavi z letom prej zmanjšal za 14 %, je knjižnica ocenila, da študenti v njej uporabljajo večinoma gradivo, ki ga prinesejo s seboj. Slika 1: Obisk Velike čitalnice NUK v letu 2010 Veliko čitalnico lahko uporabnik obišče le za krajši čas (prevzame naročeno čitalniško gradivo za potrebe kopiranja, pregleda referenčno gradivo ali gradivo, ki je postavljeno v Veliki čitalnici ipd.) ali pa se v njej ustavi za daljši čas (zaradi študija) - v tem primeru mora obvezno rezervirati čitalniški sedež prek sistema za rezervacijo in rezervirani sedež označiti za zasedenega, kar sistem zabeleži kot »Uspešna zasedba«. Iz Preglednice 2 je razvidno število tovrstnih zasedb glede na uro zasedbe sedeža. Preglednica 2: »Uspešna zasedba« sedeža v Veliki čitalnici NUK v obdobju januar - maj 2011 po urah zasedbe 08:0009:00 9:0010:00 10:0011:00 11:0012:00 12:0013:00 13:0014:00 14:0015:00 15:0016:00 16:0017:00 17:0018:00 18:0019:00 19:0020:00 januar 1.277 2.189 2.118 2.476 2.331 2.115 2.012 2.103 2.088 1.841 1.247 394 februar 849 1.352 1.487 1.825 1.719 1.464 1.534 1.591 1.457 1.428 940 299 marec 673 1.119 1.515 1.636 1.674 1.543 1.504 1.702 1.690 1.531 1.055 390 april 619 1.141 1.513 1.774 1.617 1.389 1.358 1.392 1.400 1.228 858 313 maj 1.296 2.031 2.415 2.672 2.459 2.309 2.175 2.414 2.272 1.946 1.543 528 SKUPAJ 4.714 7.832 9.048 10.383 9.800 8.820 8.583 9.202 8.907 7.974 5.643 1.924 V prvih petih mesecih leta 2011 je največ uporabnikov Velike Čitalnice pričelo študirati med 10. in 13. uro v dopoldanskem ter med 15. in 17. uro v popoldanskem času. Nekoliko številčnejše so zabeleženi obiski od torka do četrtka (Slika 2), dokaj nizko pa je število obiskovalcev Velike čitalnice ob sobotah, ko je le-ta odprta od 9. do 14. ure, istočasno pa je uporabnikom na voljo tudi Časopisna čitalnica. 30.000 n 25.000 20.000 15.000 10.000 5.000 ■ ■ 1 - s --' --' 5 -1-' -1-' □ 19:00-20:00 □ 18:00-19:00 □ 17:00-18:00 ■ 16:00-17:00 □ 15:00-16:00 □ 14:00-15:00 □ 13:00-14:00 □ 12:00-13:00 □ 11:00-12:00 □ 10:00-11:00 □ 09:00-10:00 □ 08:00-09:00 januar februar april maj Slika 2: »Uspešna zasedba« čitalniškega sedeža Velike čitalnice NUK v prvih petih mesecih leta 2011 po urah Navedene podatke seveda lahko uporabimo le ilustrativno, kajti posamezni uporabnik lahko dnevno izvede več »uspešnih zasedb« sedeža (po vsakem odmoru oziroma vrnitvi na čitalniško mesto namreč sistem beleži status uspešne zasedbe čitalniškega mesta). Pregled vseh statusov, ki jih je zabeležil sistem pri naključno izbranem uporabniku Velike čitalnice, je npr. pokazal, da je bil le-ta v času od 3. januarja do 7. junija 2011 obiskovalec čitalnice 62 dni. V teh dneh je čitalniške prostore zaradi odmora zapustil 51-krat (dnevno od 0 do 3-krat). Vendar pa natančen pregled njegove statistike uporabe čitalnice pokaže tudi, da je čitalnico večkrat uporabljal z daljšimi prekinitvami (npr. uporabljal jo je dopoldan in ponovno popoldan), ob krajših prekinitvah pa se je »uspešno« izogibal določilu o skupni dolžini dnevne dovoljene odsotnosti s čitalniškega mesta (čitalniški sedež je sprostil, kasneje pa pridobil novo vhodno dodelitev sedeža - v 62 dnevih je tako čitalniški sedež rezerviral 88-krat). V povprečju je zanj sistem dnevno zabeležil 2,9 uspešnih zasedb čitalniškega sedeža, skupaj pa je v čitalnici študiral 189 ur in 43 minut, v povprečju 3 ure na dan. Z nekoliko zahtevnejšo statistično analizo celotnega korpusa podatkov bo v prihodnje možno pridobiti podatke o skupnem času uporabe čitalniških mest Velike čitalnice NUK, o vedenju t. i. tipičnega uporabnika ipd. 0 1.600 1 1.400 1.200 1.000 800 600 400 200 -- -l-l- ■ a „ □ 19:00-20:00 □ 18:00-19:00 □ 17:00-18:00 ■ 16:00-17:00 □ 15:00-16:00 n 14:00-15:00 □ 13:00-14:00 □ 12:00-13:00 □ 11:00-12:00 □ 10:00-11:00 □ 09:00-10:00 □ 08:00-09:00 > .V <7 cnV > nV o> nV c!> op- <7 ■O o> > Slika 3: »Uspešna zasedba« sedeža v Veliki čitalnici NUK v 13. tednu prvega in 14. tednu drugega semestra študijskega leta 2010/11 Čitalniški prostori so obiskovalcem CTK na voljo 70 ur tedensko (ponedeljek - sobota), v mesecu juliju in avgustu pa 42,5 ur tedensko. Podobno kot NUK je tudi CTK po upadu fizičnega obiska knjižnice v letih od 2006 do 2009 v letu 2010 ponovno zabeležil njegov porast (Preglednica 3). Posebne statistike obiska čitalniških prostorov oziroma čitalniških sedežev knjižnica ne vodi, saj jih je večina razporejenih po osrednjem delu knjižnice, med knjižnimi policami s prosto dostopnim gradivom. Preglednica 3: Ocena obiska CTK v obdobju 2006-2010 število sedežev število obis kovalcev 2010 2009 2008 2007 2006 SKUPAJ 170 154.000 153.994 155.000 186.000 206.000 Poseben izziv za obe knjižnici bo izvedba študije dejanske uporabe čitalniških sedežev, tako po številu njihovih uporabnikov kot efektivnem času njihove zasedenosti. Ker bo pri tem potrebno tudi ročno beleženje oziroma zbiranje podatkov, bo tovrstna študija zahtevala ustrezno metodološko zasnovo in načrt izvedbe. 1.2 PREGLED DOSEDANJIH RAZISKAV Od konca 80-ih let 20. stoletja NUK kontinuirano spremlja mnenje uporabnikov in širše javnosti o svojih storitvah. Opravljene so bile naslednje obsežnejše raziskave: • M. Popovič: Študij uporabnikov kot izhodišče za opredelitev ciljev in evalvacijo dejavnosti Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani (1988), 0 • I. Golob: Analiza stališč javnosti do izgradnje nove knjižnice v Ljubljani z analizo uporabe storitev knjižnice (1995), • V. Žagar: Medknjižnična izposoja: razvoj, delovni postopki in nekateri kazalci uspešnosti (2000), • A. Pernat: Zadovoljstvo uporabnikov s storitvami Velike čitalnice Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani (2002), • M. Ambrožič in B. Badovinac: Mnenje uporabnikov o delovanju in storitvah NUK (2009) in • S. Slapšak: Zadovoljstvo uporabnikov s kakovostjo storitev Velike čitalnice Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani (2010). Prvo študijo uporabnikov NUK je leta 1987 izvedel Mirko Popovič. Z raziskavo je želel ugotoviti, kako in v kolikšni meri se uporabljajo viri in storitve NUK ter kakšna so stališča, mnenja in ocene uporabnikov o delovanju knjižnice. Osnovni namen študije je bil odkriti slabosti v delovanju NUK ter na tej osnovi izboljšati organizacijo dela, torej: • posredovati kvalitetnejše in ažurne informacije, • doseči večjo informiranost uporabnikov s fondom in delovanjem NUK in • oblikovati uporabnikom »prijaznejšo« knjižnico (Popovič, 1988, str. 137-138). Anketiranje je potekalo od 16. novembra do 30. decembra 1987. V raziskavi je sodelovalo 450 uporabnikov. Ugotovljeno je bilo, da knjižnica ne promovira dovolj fonda in storitev, da njeni uporabniki ne znajo izkoriščati informacijskih virov ter niso dovolj seznanjeni z delovanjem posameznih oddelkov. Uporabniki so izrazili željo po daljši odprtosti knjižnice, boljši fizični dostopnosti do gradiva in krajšemu čakanju na naročeno gradivo ter željo po avtomatizaciji izposoje. Izpostavljena je bila potreba po uvedbi sistematične evalvacije dejavnosti NUK, predvsem ugotavljanje njegove uspešnosti in učinkovitosti. Irena Golob je v svojo raziskavo o stališčih javnosti do izgradnje nove knjižnice ter analizo uporabe knjižničnih storitev vključila tako uporabnike NUK in CTK kot tudi širšo slovensko javnost. V prvem delu, ki se navezuje na splošno javnost, torej tako na uporabnike kot neuporabnike omenjenih knjižnic, je bil cilj ugotoviti stališča slovenske javnosti do projekta izgradnje nove vseslovenske knjižnice v Ljubljani in identificirati ključne dejavnike, ki so povezani s stališči (Golob, 1995, str. 1). V ta namen je anketirala 301 prebivalca Slovenije, ki so povečini (85,6 %) izrazili pozitivno stališče do izgradnje nove knjižnice. Z novo stavbo naj bi pridobili predvsem prostor, ki bi omogočal primerne pogoje za njihovo delo. Anketiranci so izpostavili tudi pomen nove knjižnice kot fizičnega prostora, ki ga ne potrebujejo le zaradi iskanja informacijskih virov in njihove izposoje, temveč jih želijo v knjižnici tudi uporabljati, se družiti ter izmenjavati znanje in informacije z drugimi. V drugem in tretjem delu študije je avtorica želela ugotoviti stališča obiskovalcev NUK oziroma CTK do novogradnje s kulturnega, narodnega, gospodarskega, izobraževalnega in drugih vidikov. Obenem je skušala identificirati podobo NUK oziroma CTK v javnosti, oceniti uporabo posameznih knjižničnih storitev ter ugotoviti želje uporabnikov. Večina od 229 anketirancev (uporabnikov NUK) je med nalogami knjižnice dala prednost zagotavljanju gradiva (dostop, novosti, dobra založenost, strokovnost itd.), med storitvami pa informiranju oziroma svetovanju ter izposoji gradiva. Kot najpogostejši razlog obiska NUK so anketiranci navedli izposojo knjig in študij v Veliki čitalnici. Pri ugotavljanju zadovoljstva uporabnikov s posameznimi vidiki delovanja NUK (odprtost, hitrost dostave gradiva, hitrost pridobivanja podatkov o virih, možnost iskanja gradiva z računalnikom, znanje in vedenje osebja knjižnice, njena opremljenost, prosti pristop do gradiva itd.) je bilo ugotovljeno, da so z vsemi vidiki, ki so navadno najbolj pomembni za anketirance, ti v povprečju pretežno zadovoljni (Golob, 1995, str. 129). Navedeni predlogi za izboljšave so se nanašali predvsem na hitrejšo dostavo gradiva, več študijskih mest v čitalnicah, boljšo urejenost prostorov ter večje število izvodov gradiva. 84 anketirancev, uporabnikov CTK, je kot naloge, ki naj bi jih knjižnica opravljala, najpogosteje naštelo zagotavljanje dostopa do gradiva, sledenje novejši literaturi ter zbiranje domačih in tujih knjig. Med storitvami knjižnice so izpostavili informiranje, izposojo knjig in revij, pomoč pri iskanju gradiva, svetovanje ter študij v čitalnici. Knjižnico so najpogosteje obiskovali zaradi izposoje knjig in revij, študija ter izposoje revij in časopisov. Popolnoma so bili zadovoljni z znanjem informatorjev o virih ter prostim pristopom do gradiva, precej zadovoljni pa z možnostjo iskanja gradiva preko računalnika in s celovitostjo podatkov o virih. Sicer pa so bili bolj ali manj zadovoljni z vsemi merjenimi vidiki delovanja CTK (Golob, 1995, str. 222). Pet let kasneje je Valerija Žagar v okviru diplomske naloge ugotavljala kakovost storitev medknjižnične izposoje v NUK. Z anketo med uporabniki in neuporabniki je merila vrednost kazalca tržne prodornosti storitve. Prvič se je spremljala hitrost dobave dokumentov v medknjižnični izposoji po priporočilih IFLA. Po navedbi avtorice so bila pričakovanja glede hitrosti dobave gradiva precej višja kot pa dejansko ugotovljeni končni rezultati merjenj (Žagar, 2000, str. 4). V nasprotju s hitrostjo dobave naročenega gradiva je bil rezultat o obsegu pozitivno rešenih zahtevkov visok, saj je presegal 90 %. Rezultati študije so pokazali tudi, da se je tržna prodornost storitve medknjižnične izposoje v zadnjih letih močno izboljšala, da pa bo morala knjižnica njeni promociji nameniti še več pozornosti. Ana Pernat je skušala ugotoviti, kaj so razlogi za strm upad uporabe Velike čitalnice NUK v letu 2001. V letu 2000 je bila namreč uvedena elektronska kontrola vstopa v Veliko čitalnico, ki bi lahko bila eden od vzrokov manjšega obiska čitalnice. V tistem času so še vedno potekala več let trajajoča obnovitvena dela, zaradi stagnacije načrta za izgradnjo nove stavbe ter prostorske stiske pa je potekala tudi selitev dela skladišč in nekaterih oddelkov knjižnice na novo lokacijo. Avtorica se je v svojem diplomskem delu osredotočila predvsem na zadovoljstvo uporabnikov s storitvami Velike čitalnice. Anketirance je spraševala po kakovosti prostora, opreme ter informacijskih storitev. Osnovni namen naloge je bil ugotoviti, na kakšni ravni Velika čitalnica zadovoljuje potrebe svojih uporabnikov. Anketiranje je potekalo v dveh časovnih obdobjih, in sicer od 11. do 15. septembra 2001 ter od 12. do 16. novembra istega leta; vprašalnik je izpolnilo 200 oseb. Predvidevanje, da je vzpostavitev elektronske kontrole vstopa glavni vzrok za upad obiska Velike čitalnice, so rezultati raziskave ovrgli. Ni pa avtorica mogla v celoti ovreči predvidevanja, da so vzrok upada obiska neustrezni pogoji dela, kot so hitrost dostave gradiva, razsvetljava, pohištvo itd. Avtorica je rezultate ankete primerjala z rezultati raziskave Popoviča (1988) in med drugim ugotovila, da se knjižnica sicer odziva na potrebe svojih uporabnikov, vendar njihovih potreb ne uspeva zadovoljiti v celoti (Pernat, 2002, str. 72). Naslednja študija uporabnikov NUK je bila izvedena v okviru priprave Strateškega načrta NUK za obdobje 2009-2013 (Ambrožič in Badovinac, 2009). S pomočjo ankete sta avtorici želeli ugotoviti, kako so uporabniki zadovoljni s klasičnimi in elektronskimi knjižničnimi viri in storitvami, kako pogosto jih uporabljajo in kakšni so njihovi predlogi za izboljšave. Uporabniki so lahko izbirali med tiskano in spletno različico ankete, zato je bil tudi vzorec naključen, ne pa reprezentativen. Anketiranje je potekalo od 23. junija do 13. julija 2008. Tiskano različico ankete je izpolnilo 94, elektronsko pa kar 963 uporabnikov. Avtorici sta ugotovili, da so najbolj obiskani prostori knjižnice Vpis in izposoja ter Velika in Časopisna čitalnica. Anketiranci so izrazili zadovoljstvo s storitvami, ki so enostavne (npr. naročanje gradiva za izposojo na dom prek spleta) ter nezadovoljstvo s tistimi, pri katerih so postopki bolj zapleteni (npr. naročanje gradiva za čitalnico in rezervacija sedeža v Veliki čitalnici). Anketirance so najbolj motili prostor in oprema ter delovni čas knjižnice. Med motečimi elementi so navedli še pomanjkanje posluha za želje in potrebe uporabnikov. V anketo je bilo zaradi preteklih številnih pobud s strani uporabnikov vključeno tudi vprašanje o potrebi po nočni čitalnici. Rezultati so pokazali, da bi 73 % anketirancev uporabljalo prostore nočne čitalnice v času od 20. do 22. ure, 59 % anketirancev od 22. do 24. ure, celo noč pa bi čitalnico redno ali občasno uporabljalo 35 % anketirancev. Na podlagi dobljenih rezultatov je knjižnica izdelala načrt za izboljšave v delovanju NUK. Nekatere pomanjkljivosti so bile odpravljene takoj po analizi rezultatov ankete (npr. uvedba brezplačnega brezžičnega omrežja, ureditev prostora za skupinski študij), načrt odpravljanja ostalih pa je bil vključen v strateški načrt NUK 2010-2013 (npr. prenova sistema za rezervacijo sedežev in kontrole dostopa do Velike čitalnice, dokončanje prenove Velike čitalnice, zagotovitev dodatnih čitalniških mest). Kot cilj si je knjižnica zadala tudi preučitev možnosti za podaljšanje odprtosti enega od čitalniških prostorov. Zaradi značilnosti zgradbe, ki ne omogočajo enostavne kontrole dostopa do čitalniških prostorov, in zaradi njenega statusa kulturnega spomenika prve kategorije, ki ne dovoljuje vidnih gradbenih posegov in prostorskih sprememb, je namreč podaljšanje odpiralnega časa povezano z dodatnimi kadrovskimi in finančnimi viri. Sabina Slapšak je leta 2010 v veliki meri ponovila raziskavo Ane Pernat, saj je želela ugotoviti morebitne spremembe pri uporabi in v zadovoljstvu uporabnikov s storitvami Velike čitalnice NUK. Od 24. novembra do 6. decembra 2008 je tiskan anketni vprašalnik izpolnilo 162 obiskovalcev NUK. Rezultati in primerjava z rezultati raziskave avtorice Pernat so pokazali, da so tako leta 2001 kot leta 2008 uporabniki obiskovali Veliko čitalnico predvsem zaradi primernih pogojev, ki jih ta nudi za študij. V raziskavah Pernatove in Slapšakove je večina anketirancev kakovost storitev čitalnice ocenila kot zadovoljivo oziroma visoko. Vse tri raziskave, ki so se nanašale na storitve čitalnice, so pokazale tudi nepoznavanje oziroma majhno uporabo referenčnega gradiva čitalnice, zaznan pa je bil tudi trend višanja deleža uporabe lastnega gradiva v primerjavi z gradivom knjižnice. V Popovičevi (1988) raziskavi so uporabniki Velike čitalnice v enaki meri uporabljali gradivo knjižnice in s seboj prineseno gradivo, raziskavi Pernatove in Slapšakove pa kažeta na veliko večjo uporabo (v 72 % oz. 79 % primerov) lastnega gradiva. Rezultati raziskav Pernatove in Slapšakove se razlikujejo pri vprašanju, katero storitev uporabniki najpogosteje želijo od informatorja v Veliki čitalnici. Medtem ko so leta 2001 največkrat potrebovali pomoč pri iskanju gradiva oziroma svetovanje glede ustreznega gradiva, so leta 2008 uporabniki izrazili, da potrebujejo informatorja večinoma le za posredovanje gradiva iz fonda NUK. Obe raziskavi sta pokazali, da so uporabniki s storitvami informatorja v povprečju zadovoljni oziroma zelo zadovoljni. Raziskavi sta ugotavljali tudi kako na delo in počutje v Veliki čitalnici vplivajo nekateri dejavniki, tj. prostor, osvetljava, hrup, hitrost dostave gradiva, ažurnost gradiva, možnost individualnega dela, možnost skupinskega dela, strokovnost informatorjev, čas odprtosti Velike čitalnice in dostop do nje, ter zadovoljstvo z njimi. Rezultati obeh raziskav so glede vpliva dejavnikov na zadovoljstvo uporabnikov zelo podobni. Slapšakova ugotavlja, da uporabniki nekoliko večji pomen dajejo prostoru, lastnostim čitalniških informatorjev, ažurnosti in hitrosti dostave gradiva ter hrupu v čitalniškem prostoru. Ugotavlja še, da se v primerjavi z rezultati raziskave, ki jo je izvedla Pernatova, zadovoljstvo uporabnikov pri nobenem od dejavnikov ni zmanjšalo, povečalo pa se je zadovoljstvo pri naslednjih dejavnikih: prostor, osvetljava, hrup, hitrost dostave gradiva, ažurnost gradiva, možnost skupinskega dela in strokovnost informatorjev. V obeh raziskavah sta avtorici anketirance spraševali tudi po njihovem mnenju o delovanju elektronske kontrole vstopa v Veliko čitalnico. Slapšakova ugotavlja, da se je pozitiven odnos do kontrole vstopa povečal s 44,5 %, kolikor jih navaja v raziskavi Pernatova, na 74 %. Za nekaj odstotkov pa je z leti upadel tudi negativen odnos do kontrole vstopa, ki jo anketiranci sprejemajo kot nujni pogoj za večji red pri uporabi prostora. Predlogi za izboljšavo storitev Velike čitalnice so se v raziskavi Pernatove nanašali predvsem na prostor in opremo, delovni čas Velike čitalnice ter na knjižnico kot celoto, v manjši meri pa na informacijske storitve, delo informatorjev in kontrolo dostopa. V raziskavi Slapšakove so se pojavljali podobni predlogi, le njihov vrstni red je bil nekoliko drugačen: predloge glede delovnega časa čitalnice so po pogostosti prehiteli komentarji v zvezi z vedenjem drugih uporabnikov, motečo uporabo prenosnih računalnikov ter vnašanjem hrane in pijače. Anketiranci so predlagali celo vgradnjo zvočne izolacije in ločitev prostora s čitalniškimi mesti od informacijskega pulta. Rezultati preteklih raziskav o uporabi čitalniških prostorov in storitev čitalnic NUK kažejo nekatere trende, ki jih lahko zasledimo tudi v raziskavah, ki so jih izvedle univerzitetne knjižnice po svetu. Kljub naraščajočemu obsegu ponudbe elektronskih virov in elektronskih storitev knjižnic se namreč uporaba knjižnic kot fizičnega prostora, zlasti znotraj kategorije uporabnikov - študentov, ponovno povečuje. Uporabniki pričakujejo ponudbo raznovrstnih prostorov, tj. prostorov za individualni študij, za skupinsko delo, multimedijske učilnice, prostorov za sprostitev in druženje itd. Prostori naj bi bili prijazni, oprema pa prilagodljiva za različne načine uporabe. Nekatere knjižnice opozarjajo, da uporabniki v njihovih prostorih preživijo več časa, kot kdaj koli prej in da narašča pomen knjižnic kot socialnega prostora, prostora za druženje (Ambrožič, Badovinac, Kotar in Vovk, 2011, str. 31). To postavlja univerzitetne knjižnice pred nove izzive, kajti stroški delovanja knjižnic zaradi hkratnega zagotavljanja storitev tradicionalnih in digitalnih knjižnic naraščajo, v času ekonomske krize pa delijo usodo javnega sektorja in se soočajo z zmanjševanjem deleža proračunskih virov. 2 METODOLOGIJA RAZISKAVE 2.1 RAZISKOVALNA VPRAŠANJA Z raziskavo smo želeli ugotoviti predvsem v kakšnem obsegu bi uporabniki uporabljali čitalniške prostore NUK in CTK v primeru podaljšanja njihove odprtosti ter katere čitalniške storitve bi uporabljali. Zanimalo nas je tudi: • čitalniške prostore katerih knjižnic študentje uporabljajo najpogosteje, • kako pogosto uporabljajo in koliko časa dnevno preživijo v čitalniških prostorih NUK in CTK, • zaradi katerega vzroka najpogosteje obiskujejo čitalnice NUK in CTK, • katero gradivo najpogosteje uporabljajo v čitalniških prostorih, • katere storitve najpogosteje pričakujejo od informatorjev v čitalniških prostorih NUK in CTK ter • kaj jih v čitalniških prostorih moti in katere spremembe oziroma izboljšave bi želeli. 2.2 METODA RAZISKOVANJA Podatke o uporabi čitalniških prostorov in čitalniških storitev NUK in CTK smo pridobili s pomočjo anketne metode, pri čemer smo uporabili strukturirani vprašalnik (Priloga 1). Anketiranje je bilo izvedeno s spletno anketo, oblikovano s spletnim orodjem ponudnika 1ka. Anketni vprašalnik je bil dostopen na vstopnih spletnih straneh spletišč NUK oziroma CTK v času od 8. do 29. maja 2011. Sumarne podatke za analizo rezultatov ankete smo pridobili s pomočjo programske podpore 1ka, za njihovo predstavitev pa smo uporabili tudi grafične predstavitve, izdelane s pomočjo orodja za izdelavo grafikonov v urejevalniku besedila Word 2007. Glede na to, da vzorec anketirancev ni bil oblikovan na osnovi verjetnostnega vzorčenja, rezultatov ne moremo posploševati na celotno populacijo uporabnikov NUK oziroma CTK. Ker je bil namen raziskave eksploratorne (poizvedovalne) narave, bodo njeni rezultati v prvi vrsti uporabljeni za preučitev možnosti izboljšanja ponudbe čitalniških prostorov in čitalniških storitev obeh knjižnic. Anketo o uporabi čitalniških prostorov Narodne in univerzitetne knjižnice (NUK) in Centralne tehniške knjižnice (CTK) je pričelo izpolnjevati 1143 oseb (Preglednica 4), zaključilo pa 983 oseb. Na podlagi odgovora na prvo anketno vprašanje (Čitalniške prostore in čitalniške storitve katere knjižnice uporabljate najpogosteje?) so bili anketiranci usmerjeni: • na vprašanja v zvezi z uporabo čitalniških prostorov NUK (10 zaprtih in 1 odprto vprašanje) ali • na vprašanja o uporabi čitalniških prostorov CTK (10 zaprtih in 1 odprto vprašanje) ali • na vprašanje o pogostosti uporabe čitalniških prostorov NUK in/ali CTK v primeru podaljšanja njihove odprtosti (1 zaprto vprašanje). V odgovorih na prvo anketno vprašanje so anketiranci navedli, da najpogosteje uporabljajo čitalniške prostore in čitalniške storitve NUK (45,8 %), čitalnice knjižnic visokošolskih zavodov in drugih knjižnic uporablja 32,2 % anketirancev, CTK pa 22,0% anketirancev (Preglednica 4). Preglednica 4: Najpogosteje uporabljani prostori in storitve čitalnic knjižnica frekvenca delež v % NUK 523 45,8 % CTK 251 22,0 % knjižnica VZ 299 26,1 % druge knjižnice 70 6,1 % SKUPAJ 1.143 100 % 70 I Narodna in univerzitetna knjižnica (NUK) I Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani (CTK) I knjižnica visokošolskega zavoda, kjer študiram oz. sem zaposlen druge knjižnice 251 Slika 4: Uporaba knjižničnih prostorov in čitalnic (n=1143) Med drugimi knjižnicami, katerih čitalniške prostore uporabljajo, so uporabniki v največ primerih navedli Mestno knjižnico Ljubljana oziroma njene enote (41), nekateri pa obiskujejo tudi knjižnice visokošolskih zavodov, v katerih sami ne študirajo (Preglednica 5). Preglednica 5: Druge knjižnice, katerih čitalniške prostore uporabljajo anketiranci knjižnica frekvenca splošne knjižnice 3 Mestna knjižnica Ljubljana 12 Knjižnica Bežigrad 2 Knjižnica Otona Župančiča 15 Knjižnica Jožeta Mazovca 1 Knjižnica Šiška 4 Slovanska knjižnica 7 Knjižnica Domžale 2 Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto 1 Osrednja knjižnica Kranj 1 Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota 1 Centralna ekonomska knjižnica 1 Osrednja družboslovna knjižnica Jožeta Goričarja 4 Knjižnica FE in FRI 2 Centralna medicinska knjižnica 2 Knjižnica Pedagoške fakultete 1 Knjižnica Pravne fakultete 6 doma 1 Na prvi sklop anketnih vprašanj so odgovarjali anketiranci, ki so pri prvem vprašanju izbrali odgovor, da najpogosteje uporabljajo čitalniške prostore NUK. Na drugi sklop anketnih vprašanj so odgovarjali anketiranci, ki so izrazili, da najpogosteje uporabljajo čitalniške prostore CTK. Na tretji sklop anketnih vprašanj pa so odgovarjali anketiranci, ki so pri prvem vprašanju izbrali odgovor, da najpogosteje uporabljajo čitalniške prostore knjižnice visokošolskega zavoda kjer študirajo oziroma so zaposleni ali čitalniške prostore drugih knjižnic. Vsem anketirancem smo na koncu zastavili še štiri zaprta demografska vprašanja, in sicer o njihovem spolu, starosti, doseženi stopnji izobrazbe in poklicu oziroma statusu. 3 DEMOGRAFSKE ZNAČILNOSTI ANKETIRANCEV Podatki o spolu kažejo, da je v anketiranju sodelovalo bistveno več udeležencev ženskega spola, tj. 69,1 %, kot anketirancev moškega spola (30,9 %). V vzorcu anketirancev, ki so navedli, da najpogosteje uporabljajo čitalniške prostore NUK je bilo 68,4 % žensk, v primeru CTK 65,6 %, med uporabniki čitalnic drugih knjižnic pa 72,4 % (Preglednica 6). Preglednica 6: Struktura anketirancev glede na spol (n=942) spol NUK CTK VZ/druge knjižnice SKUPAJ ženski 277 141 233 651 moški 128 74 89 291 SKUPAJ 405 215 322 942 V anketnem vzorcu največji delež predstavljajo anketiranci stari od 18 do 25 let (89,6 %), v primeru CTK je njihov delež še večji, tj. 92,6 % (Preglednica 7). Sklepamo lahko, da se za problematiko zagotavljanja čitalniških prostorov in storitev zanimajo v prvi vrsti študenti, ki so tudi sicer najpogostejši obiskovalci NUK in CTK. Preglednica 7: Struktura anketirancev glede na starost (n=942) starost (let) NUK CTK VZ/druge knjižnice SKUPAJ do 18 1 3 1 5 18-25 362 199 283 844 26-35 36 11 26 73 36-45 5 1 6 12 46-55 0 1 4 5 56-65 1 0 2 3 nad 65 0 0 0 0 SKUPAJ 405 215 322 942 Tudi struktura anketirancev glede na njihovo stopnjo izobrazbe (Preglednica 8) kaže, da je anketa pritegnila v prvi vrsti študente. V anketni vzorec smo namreč zajeli 78,4 % anketirancev s končano srednjo izobrazbo, če upoštevamo še anketirance s končano višjo ali visoko strokovno izobrazbo oziroma prvo bolonjsko stopnjo, znaša njihov delež skupaj 86,9 %. Preglednica 8: Struktura anketirancev glede na doseženo stopnjo izobrazbe (n=940) stopnja izobrazbe NUK CTK VZ/druge knjižnice SKUPAJ nedokončana osnovnošolska izobrazba 1 0 0 1 osnovnošolska izobrazba 2 2 0 4 nižja ali srednja poklicna izobrazba 1 0 3 4 srednja izobrazba 321 172 244 737 višja ali visoka strokovna izobrazba oz. prva bolonjska stopnja 31 18 31 80 univerzitetna izobrazba oz. druga bolonjska stopnja 43 22 38 103 podiplomska izobrazba oz. tretja bolonjska stopnja (znanstveni magisterij, doktorat) 5 1 5 11 SKUPAJ 404 215 321 940 Iz Preglednice 9 je razvidno, da v anketnem vzorcu prevladujejo študentje Univerze v Ljubljani, katerih delež znaša 93,3 %. Med njimi jih 43,6 % najpogosteje uporablja čitalniške prostore NUK, 23,4 % prostore CTK in 33,0 % čitalnice drugih knjižnic. Preglednica 9: Struktura anketirancev glede na poklic oziroma status (n=940) poklic oz. status NUK CTK VZ/druge knjižnice SKUPAJ dijak 1 3 1 5 študent Univerze v Ljubljani 382 204 291 877 študent druge univerze oz. samostojnega visokošolskega zavoda 5 2 4 11 zaposlen v visokem šolstvu ali raziskovalni dejavnosti 2 4 3 9 zaposlen v drugih dejavnostih 8 1 6 15 knjižnični delavec 2 1 8 11 upokojenec 0 0 0 0 brezposelna oseba 3 1 6 10 drugo, kaj* 2 0 0 2 SKUPAJ 405 216 319 940 * Anketiranca sta navedla odgovora »študent brez statusa« in doktorskega študija«. »zaposlena v drugih dejavnostih in študentka 4 REZULTATI ANKETE NUK 4.1 UPORABA ČITALNIŠKIH PROSTOROV IN ČITALNIŠKIH STORITEV NUK V primerjavi z rezultati preteklih študij uporabnikov NUK rezultati zadnje raziskave sicer kažejo na veliko večjo pogostost obiskovanja čitalnic NUK (Preglednica 10), vendar pa moramo upoštevati, da so na vprašanje tokrat odgovarjali le uporabniki, ki čitalnice že obiskujejo. Več kot polovica (56,6 %) jih čitalnice NUK uporablja redno, tj. večkrat na teden, kar 70,5 % (359) anketirancev obišče čitalniške prostore enkrat ali večkrat v tednu. Podatki o času, ki ga prebijejo v čitalnicah dnevno - 282 anketirancev navaja, da uporabljajo čitalniške prostore od 5 do 12 ur (Preglednica 11), pričajo o tem, da so trenutne čitalniške zmogljivosti NUK, predvsem Velike čitalnice s 176 sedeži, že popolnoma izkoriščene. Preglednica 10: Pogostost uporabe čitalnic NUK in njihovih storitev (n=509) pogostost uporabe čitalnic frekvenca delež v % kumulativa večkrat na teden 288 56,6 % 56,6 % vsaj enkrat tedensko 71 13,9 % 70,5 % večkrat na mesec 74 14,5 % 85,1 % vsaj enkrat mesečno 25 4,9 % 90,0 % večkrat na leto 40 7,9 % 97,8 % vsaj enkrat letno 11 2,2 % 100,0 % SKUPAJ 509 100,0 % Preglednica 11: Pogostost uporabe posameznih čitalniških prostorov NUK (n=448) vrsta čitalnice / pogostost uporabe frekvenca / delež v % večkrat na teden vsaj enkrat tedensko večkrat na mesec vsaj enkrat mesečno večkrat na leto vsaj enkrat letno še nisem uporabil skupaj Velika čitalnica 262 (58,5 %) 74 (16,5 %) 49 (10,9 %) 17 (3,8 %) 31 (6,9 %) 8 (1,8 %) 7 (1,6 %) 448 (100,0 %) Časopisna čitalnica 54 (12,1 %) 40 (8,9 %) 36 (8,0 %) 30 (6,7 %) 56 (12,9 %) 68 (15,2 %) 164 (36,6 %) 448 (100,0 %) prostor za skupinsko učenje 28 (6,3 %) 33 (7,4 %) 51 (11,4 %) 47 (10,5 %) 69 (15,4 %) 58 (12,9 %) 162 (36,2 %) 448 (100,0 %) Informacijski center za bibliotekarstvo 14 (3,1 %) 15 (3,3 %) 22 (4,9 %) 18 (4,0 %) 55 (12,3 %) 43 (9,6 %) 281 (62,7 %) 448 (100,0 %) Rokopisna zbirka in zbirka starih tiskov 4 (0,9 %) 5 (1,1 %) 5 (1,1 %) 6 (1,3 %) 14 (3,1 %) 23 (5,1 %) 391 (87,3 %) 448 (100,0 %) Glasbena zbirka 3 (0,7 %) 2 (0,4 %) 5 (1,1 %) 3 (0,7 %) 8 (1,8 %) 19 (4,2 %) 408 (91,1 %) 448 (100,0 %) Kartografska in slikovna zbirka 4 (0,9 %) 3 (0,7 %) 4 (0,9 %) 5 (1,1 %) 9 (2,0 %) 16 (3,6 %) 407 (90,8 %) 448 (100,0 %) Zbirka posebnega knj. gradiva, EU in mednarodnih organizacij 6 (1,3 %) 2 (0,4 %) 8 (1,8 %) 8 (1,8 %) 15 (3,3 %) 21 (4,7 %) 388 (86,6 %) 448 (100,0 %) Zbirka tiskov Slovencev zunaj RS 3 0,7 % 3 0,7 % 2 0,4 % 2 0,4 % 9 2,0 % 19 4,2 % 410 91,5 % 448 100,0 % Anketiranci najpogosteje uporabljajo Veliko čitalnico, 58,5 % med njimi večkrat na teden in 12,1 % vsaj enkrat na teden (Preglednica 11). Manj uporabljajo ostale čitalnice, ki delujejo v okviru specializiranih zbirk knjižničnega gradiva, saj so slednje v prvi vrsti namenjene poglobljenemu študiju posameznih vrst gradiva oziroma njihovemu znanstvenemu preučevanju. Podatek, da prostor za skupinsko delo z 20 sedeži večkrat na teden uporablja 28 anketirancev in vsaj enkrat tedensko 33, kaže, da je tudi ta prostor v celoti izkoriščen. Kot je razvidno iz Preglednice 12, anketiranci ob obisku čitalniških prostorov slednje najpogosteje uporabljajo od 5 do 8 ur (37,4 %), kar četrtina pa jih ob obisku v njih preživi tudi do 12 ur dnevno. Preglednica 12: Časovna uporaba čitalniških prostorov NUK ob njihovem obisku (n=446) dolžina uporabe čitalnic (ur dnevno) frekvenca delež v % kumulativa manj kot 3 ure 27 6,1 % 6,1 % 3-5 ur 124 27,8 % 33,9 % 5-8 ur 167 37,4 % 71,3 % 8-12 ur 115 25,8 % 97,1 % več kot 12 ur 11 2,5 % 99,6 % drugo, kaj* 2 0,4 % 100,0 % SKUPAJ 446 100,0 % * Anketiranca sta navedla odgovora: »zelo različno« in »5 ur na mesec«. Kot najpogostejši vzrok obiska čitalniških prostorov NUK anketiranci navajajo primerne delovne/študijske pogoje, v njih se najlažje učijo in je delovno vzdušje boljše kot doma (88,7 %), le manjši delež jih čitalnice uporablja zaradi izposoje čitalniškega gradiva, strokovne pomoči informatorja ali drugih razlogov (Preglednica 13). Preglednica 13: Najpogostejši vzrok obiska čitalniških prostorov NUK (n=441) najpogostejši vzrok obiska čitalnic frekvenca delež v % kumulativa nudijo mi ustrezne delovne/študijske pogoje (v njih se najlažje učim; v njih je delovno vzdušje boljše kot doma) 391 88,7 % 88,7 % v njih študirajo moji kolegi 8 1,8 % 90,5 % v njih lažje kot drugje dobim ustrezno gradivo 20 4,5 % 95,0 % v njih mi je na voljo strokovna pomoč informatorja 2 0,5 % 95,5 % ker si želenega gradiva ne morem izposoditi na dom 16 3,6 % 99,1 % drugo, kaj* 4 0,9 % 100,0 % SKUPAJ 441 100,0 % * Anketiranci so navedli odgovore: »mir, katerega nimam včasih doma«, »manj motenj kot doma«, »dobra lokacija« in »jih ne obiskujem«. V čitalniških prostorih anketiranci v največjem deležu uporabljajo gradivo, ki ga prinesejo s seboj (86,8 %), le nekaj več kot desetina (13,0 %) jih uporablja referenčno gradivo čitalnic ali drugo gradivo iz zbirke NUK (Preglednica 14). Preglednica 14: Gradivo, ki ga uporabljajo obiskovalci v čitalniških prostorih NUK (n=438) vrsta gradiva frekvenca delež v % kumulativa gradivo, ki ga prinesem s seboj (lastno gradivo, gradivo iz drugih knjižnic ipd.) 380 86,8 % 86,8 % referenčno gradivo čitalnice (leksikoni, slovarji, enciklopedije, atlasi ipd.) 20 4,6 % 91,3 % drugo gradivo iz zbirke NUK 37 8,4 % 99,8 % drugo, kaj* 1 0,2 % 100,0 % SKUPAJ 438 100,0 % * Anketiranec je navedel odgovor »mir«. Glede na to, da so rezultati preteklih raziskav opozorili na dokaj slabo izkoriščenost čitalniških zbirk referenčnega gradiva, smo v anketo vključili tudi vprašanje o pogostosti uporabe omenjenega gradiva. Anketiranci le v manjšem obsegu uporabljajo referenčne zbirke čitalnic zelo pogosto (4,6 %), pogosto referenčne vire uporablja 18,1 % anketirancev, redko ali nikoli pa več kot 77 % (Preglednica 15). Preglednica 15: Pogostost uporabe referenčnega gradiva čitalnic NUK (n=437) pogostost uporabe gradiva frekvenca delež v % kumulativa zelo pogosto 20 4,6 % 4,6 % pogosto 79 18,1 % 22,7 % redko 152 34,8 % 57,4 % zelo redko 92 21,1 % 78,5 % nikoli 94 21,5 % 100,0 % SKUPAJ 437 100,0 % Zanimalo nas je tudi, katerih storitev informatorja se anketiranci najpogosteje poslužujejo v čitalniških prostorih NUK. Izbrali so lahko več ponujenih odgovorov. Skoraj tretjina anketirancev se storitev čitalniškega informatorja ne poslužuje, sicer pa sta najpogosteje uporabljani storitvi izposoja in sprejemanje vrnjenega gradiva (44,1 %) ter posredovanje različnih informacij o gradivu (26,0 %). Le redko pa uporabniki čitalniških prostorov pri informatorju iščejo pomoč in svetovanje pri iskanju virov s področja tematike, ki jih zanima (Preglednica 16). Preglednica 16: Storitve čitalniškega informatorja, ki se jih anketiranci poslužujejo najpogosteje (n=426) vrsta storitve enote navedbe frekvenca delež v % veljavni frekvenca delež v % izposoja in sprejemanje vrnjenega gradiva 264 62,0 % 426 264 44,1 % iskanje bibliografskih podatkov za določeno gradivo (naslov, avtor ipd.) 81 19,0 % 426 81 13,5 % iskanje lokacijskih podatkov za določeno gradivo (signatura) 38 8,9 % 426 38 6,3 % posredovanje drugih informacij (npr. o dostopnosti gradiva, o gradivu iz drugih knjižnic ipd.) 37 8,7 % 426 37 6,2 % pomoč in svetovanje pri iskanju gradiva na temo, ki me zanima 48 11,3 % 426 48 8,0 % storitev informatorja se ne poslužujem 129 30,3 % 426 129 21,5 % drugo, kaj 2 0,5 % 426 2 0,3 % SKUPAJ 426 599 100,0 % Preglednica 17: Vpliv izbranih dejavnikov na uporabo čitalniških prostorov NUK (n=412) dejavnik / vpliv na uporabo čitalnice frekvenca / dele: v % sploh me ne moti me ne moti me moti zelo me moti skupaj neustrezni delovni pogoji (svetloba, hrup, temperatura, prezračevanje ipd.) 78 (18,9 %) 143 (34,7 %) 126 (30,6 %) 65 (15,8 %) 412 (100,0 %) neudobni stoli 73 (17,7 %) 144 (35,0 %) 139 (33,7 %) 56 (13,6 %) 412 (100,0 %) neustrezna velikost delovne površine 135 (32,8 %) 147 (35,7 %) 96 (23,3 %) 34 (8,3 %) 412 (100,0 %) premajhno število računalniških delovnih postaj 179 (43,4 %) 148 (35,9 %) 62 (15,0 %) 23 (5,6 %) 412 (100,0 %) preveliko število uporabnikov 65 (15,8 %) 133 (32,3 %) 160 (38,8 %) 54 (13,1 %) 412 (100,0 %) neažurnost referenčnega gradiva v čitalnici 198 (48,1 %) 151 (36,7 %) 49 (11,9 %) 14 (3,4 %) 412 (100,0 %) čas odprtosti čitalnice 25 (6,1 %) 45 (10,9 %) 124 (30,1 %) 218 (52,9 %) 412 (100,0 %) odnos osebja do uporabnikov 157 (38,1 %) 172 (41,7 %) 62 (15,0 %) 21 (5,1 %) 412 (100,0 %) prepočasne storitve osebja 183 (44,4 %) 178 (43,2 %) 40 (9,7 %) 11 (2,7 %) 412 (100,0 %) premajhno število električnih vtičnic 121 (29,4 %) 141 (34,2 %) 113 (27,4 %) 37 (9,0 %) 412 (100,0 %) Med dejavniki (izbrati jih je bilo možno več), ki anketirance pri uporabi čitalniških prostorov in storitev čitalnic motijo, so v največjem deležu izbrali čas odprtosti čitalnic, ki moti 83,0 % anketirancev, med njimi jih 52,9 % navaja, da je zanje zelo moteč, oziroma 30,1 %, da je moteč dejavnik. Sledijo: preveliko število uporabnikov (51,9 %), neustrezni delovni pogoji (svetloba, hrup, temperatura, prezračevanje ipd.) (46,4 %), neudobni stoli (37,3 %), premajhno število električnih vtičnic (36,4 %), neustrezna velikost delovne površine (31,6 %), premajhno število računalniških delovnih postaj (20,6 %), odnos osebja do uporabnikov (20,1 %), neažurnost referenčnega gradiva (15,3 %) ter prepočasne storitve osebja (12,4 %) (Preglednica 17 in Slika 5). 90-1^ 8070 60 50H 40 302010 0 □ neustrezni delovni pogoji □ neudobni stoli □ neustrezna velikost delovne površine □ premajhno število računalniških delovnih postaj □ preveliko število uporabnikov □ neažurnost referenčnega gradiva □ odpiralni čas □ odnos osebja do uporabnikov ■ prepočasne storitve osebja □ premajhno število el. vtičnic Slika 5: Dejavniki, ki motijo ali zelo motijo anketirance pri uporabi čitalniških prostorov NUK (n=412; v %) 4.2 UPORABA ČITALNIŠKIH PROSTOROV IN ČITALNIŠKIH STORITEV NUK V PRIMERU DALJŠEGA ODPIRALNEGA ČASA Vprašanje o pogostosti uporabe Velike čitalnice v primeru, da bi bila odprta po 20. uri oziroma v nočnem času, smo zastavili že v anketni raziskavi, ki je potekala v letu 2008 (Ambrožič in Badovinac, 2009). Od 1057 anketirancev jih je na vprašanje odgovorilo 931, med njimi jih je v največjem deležu odgovorilo, da bi nočno čitalnico obiskovali občasno (44,1 %), redno bi čitalnico obiskovalo 19,8 %, nikoli 22,6 %, 13,5 % anketirancev je izbralo odgovor »ne vem«. Slika 6: Pogostost uporabe nočne čitalnice (n=931; v %) Vir: Ambrožič in Badovinac, 2009, str. 96 Pri analizi odgovorov na vprašanje, v katerem odpiralnem času bi anketiranci uporabljali nočno čitalnico, smo nadalje upoštevali le anketirance, ki so izbrali eno od ponujenih možnosti. Nočno čitalnico bi jih med njimi redno obiskovalo 22,9 %, polovica pa občasno. Najpogostejši obisk nočne čitalnice (Slika 7) bi bil v času od 20. do 22. ure (redno ali občasno bi jo obiskovalo 82 % omenjenih anketirancev), 69,4 % bi jih čitalnico obiskovalo tudi v času od 22. do 24. ure. celo noč med 22. in 24. uro med 20. in 22. uro 11,0 34,2 15,4 54,8 54,0 30,9 30,6 51,1 18,1 10% 20% 30% 40% 50% 60% 70% 80% 90% 100% □ redno Dobčasno Dnikoli Slika 7: Pogostost uporabe nočne čitalnice po posameznih časovnih obdobjih (v %, brez »ne vem«) Vir: Ambrožič in Badovinac, 2009, str. 96 V zadnji anketi smo anketirancem zastavili podobno vprašanje, in sicer kako pogosto bi uporabljali čitalniške prostore v različnih časovnih terminih v primeru, da bi knjižnica podaljšala čas njihove odprtosti. Kot razberemo iz Preglednice 18, so anketiranci tudi tokrat izrazili največje zanimanje za podaljšanje odprtosti čitalniških prostorov NUK do 22. ure (redno bi čitalniški prostor obiskovalo 210 anketirancev), do 24. ure pa v času izpitov, ko bi čitalniške prostore uporabljalo 166 anketirancev. V času od polnoči do jutra čitalniških prostorov ne bi nikoli uporabljalo 45,5 % anketirancev, bi pa 150 anketirancev čitalnico uporabljalo v izpitnem obdobju. Tudi za uporabo čitalniškega prostora pred 8. uro zjutraj obstaja največje zanimanje le v izpitnem času. 38,1 % anketirancev v tem terminu čitalnic/e ne bi nikoli obiskalo. Preglednica 18: Pogostost uporabe čitalniških prostorov NUK v različnih časovnih terminih v primeru podaljšanja odpiralnega časa (n=409) časovni termin / pogostost uporabe frekvenca / delež v % redno občasno predvsem v času izpitov nikoli skupaj 6h - 8h 63 (15,4 %) 85 (20,8 %) 105 (25,7 %) 156 (38,1 %) 409 (100,0 %) 8h - 20h 299 (73,3 %) 46 (11,3 %) 62 (15,2 %) 1 (0,2 %) 408 (100,0 %) 20h - 22h 210 (51,3 %) 64 (15,6 %) 118 (28,9 %) 17 (4,2 %) 409 (100,0 %) 22h - 24h 105 (25,7 %) 75 (18,3 %) 166 (40,6 %) 63 (15,4 %) 409 (100,0 %) 00h - 6h 32 (7,8 %) 41 (10,0 %) 150 (36,7 %) 186 (45,5 %) 409 (100,0 %) 6h-8h 8h-20h 20h-22h 22h-24h 00h-6h 15,40% 20,80% 25,70% 38,10% 73,30% 11,30% 15,20% 51,30% 15,60% 28,90% ^20 25,70% 18,30% 40,60% 15,40% 7,80% 10% 36,70% 45,50% 0,20% 0% redno 20% 40% ■ občasno 60% 80% predvsem v času izpitov 100% I nikoli Slika 8: Uporaba čitalniških prostorov NUK v primeru podaljšanja odpiralnega časa (n=409; v %) Anketirance smo vprašali še, katere čitalniške storitve bi uporabljali v primeru odprtosti čitalniških prostorov po 20. uri (izbrali so lahko več odgovorov; Preglednica 19). Največ anketirancev bi v omenjenem času čitalniške prostore uporabljalo za študij (92,6 %), tretjina pa bi uporabljala računalniške delovne postaje v teh prostorih. Med skupnim številom navedb posameznih storitev (664) največja deleža prav tako pripadata uporabi prostorov za študij (56,3 %) in uporabi računalniških delovnih postaj (18,8 %). Eden od anketirancev je takole zapisal svoje želje: »Le da bi bila knjižnica dlje odprta in dostop do elektrike za računalnik. Knjige bi prinesel s seboj in ne bi uporabljal izposoje.« Najmanjši delež (3,2 %) anketirancev bi uporabljal strokovno pomoč informatorja. Preglednica 19: Uporaba čitalniških storitev NUK po 20. uri v primeru podaljšanja odpiralnega časa (n=404) storitev enote navedbe frekvenca % veljavni frekvenca % izposoja naročenega gradiva 65 16,1 % 404 65 9,8 % vračilo izposojenega gradiva 60 14,9 % 404 60 9,0 % uporaba čitalniških prostorov za študij 374 92,6 % 404 374 56,3 % uporaba računalniških delovnih postaj 125 30,9 % 404 125 18,8 % uporaba strokovne pomoči čitalniškega informatorja 13 3,2 % 404 13 2,0 % po 20. uri čitalniških storitev in prostorov ne bi uporabljal 19 4,7 % 404 19 2,9 % drugo, kaj* 8 2,0 % 404 8 1,2 % SKUPAJ 404 664 100,0 % * Anketiranci so navedli, da potrebujejo predvsem prostor za učenje, eden bi uporabljal WC, eden pa si želi predvsem kavarno. 4.3 PREDLOGI ZA IZBOLJŠANJE ČITALNIŠKIH PROSTOROV IN ČITALNIŠKIH STORITEV NUK Predloge za izboljšanje čitalniških prostorov in čitalniških storitev NUK je posredovalo 179 anketirancev. Njihove predloge smo združili v tematske sklope in prešteli število izjav, ki se nanašajo na posamezne sklope (Preglednica 20). V primeru, da je izjava vključevala predloge, ki se nanašajo na več tematskih sklopov, smo jo razčlenili na več izjav in le-te vpisali pod ustrezne sklope. Preglednica 20: Predlogi za izboljšanje čitalniških prostorov in čitalniških storitev NUK (n=281) tematski sklopi število izjav delež v % delovni čas 102 36,30% oprema 46 16,37% osvetlitev 32 11,39% prostor 24 8,54% študijski pogoji 18 6,40% nadzor prisotnosti 15 5,34% dodatna ponudba 11 3,90% vtičnice 8 2,85% klimatski pogoji 7 2,49% osebje 6 2,14% ostalo 6 2,14% računalniki in internet 3 1,07% garderoba 2 0,92% gradivo 1 0,36% SKUPAJ 281 100,0 % Največ predlogov anketirancev (36,3 %) se nanaša na odpiralni čas čitalniških prostorov NUK. Predlagajo predvsem podaljšanje odprtosti na splošno (45), podanih pa je bilo še 9 predlogov za odprtost do 22. ure, 13 za odprtost do 24. ure in 4 predlogi, da bi bili čitalniški prostori odprti celo noč. Za odprtost 24 ur na dan, 7 dni v letu je bilo podanih 5, za podaljšanje odprtosti predvsem v času izpitov pa 7 predlogov. 8 anketirancev je predlagalo daljši čas odprtosti med vikendi, predvsem se zavzemajo za celodnevno odprtost ob sobotah in dopoldansko odprtost ob nedeljah in praznikih. Predlogi so se nanašali predvsem na podaljšanje odprtosti čitalniških prostorov, večinoma na odprtost Velike čitalnice, anketiranci so izrazili tudi željo po podaljšanju odprtosti Časopisne čitalnice in prostora za skupinsko učenje, nekateri pa si želijo tudi podaljšanje časa izposoje. Posamezni anketiranci (6) so navajali, da univerzitetne knjižnice v tujini že zagotavljajo daljši čas odprtosti. Predlogov za podaljšanje odpiralnega časa čitalniških prostorov NUK je ob vsaki študiji uporabnikov več, kar kaže na spremembe v potrebah in študijskih navadah študentov. Uvedba bolonjskega študija zahteva od študentov sprotno delo in več skupinskega dela, prenovi študijskih programov pa niso v zadostni meri sledila tudi vlaganja v t. i. infrastrukturo (kamor sodijo tudi knjižnice), ki je nujen pogoj za doseganje študijskih ciljev. V primeru NUK, katerega uporabniki so v 73 % študentje, univerzitetna funkcija ni namensko financirana, zato vedno težje in v nezadovoljivi meri sledi potrebam uporabnikov. Glede opreme anketirance najbolj motijo neudobni stoli v Veliki čitalnici (36), ki se zaradi visokih ročajev ne morejo potegniti pod mizo, kar naj bi onemogočalo, da bi se uporabnik med študijem lahko naslonil nazaj. Poleg stolov brez ročajev predlagajo tudi njihovo oblazinjenje. Želijo si boljše, sodobnejše pohištvo in opremo (2), večje mize (7) ter obnovo lesa na mizah (2) oziroma popravilo nestabilne mize (1). En anketiranec je podal predlog, da bi bile mize v čitalnici ločene, drugi pa je opozoril, da so mize umazane, saj naj bi puščale črne odtise na knjigah. Tretji za anketirance najbolj moteč dejavnik je osvetlitev čitalniških miz (26), saj menijo da svetilke ne svetijo dovolj močno, primanjkuje pa tudi naravne svetlobe. Tovrstne pripombe so se nanašale predvsem na osvetlitev v Veliki čitalnici, kjer je problem pereč predvsem v zimskih mesecih (1). Anketiranci so predlagali luči, ki ne svetijo v obraz (2), močnejše žarnice, dodatno luč na vsaki mizi (2) in osvetlitev zadnjih miz (2) ter sprotno popravilo luči na študijskih mizah (1). Vodstvo knjižnice se zaveda pomanjkljivosti, predvsem Velike čitalnice, ki je bila pred leti obnovljena le delno, za dokončanje obnove pa mu ni uspelo pridobiti proračunskih sredstev. Ker je Velika čitalnica uvrščena v Plečnikovo dediščino, ni dovoljeno spreminjati njene notranje opreme, med katero sodijo tako mize in stoli kot tudi svetilke. Bi pa dokončanje obnove Velike čitalnice v večji meri odpravilo nekatere dejavnike, ki so trenutno za uporabnike zelo moteči (npr. škripajoča tla, obrabljena površina miz, neprimerna električna napeljava, delovanje klimatskih naprav). Pri študiju uporabnike moti tudi hrup v čitalniških prostorih. Tega po predlogih sodeč povzroča neupoštevanje čitalniškega bontona (pogovarjanje, vnos hrane in pijače, mobiteli) s strani drugih uporabnikov (6), prenosni računalniki (2), odpiranje in zapiranje vrat (3) ter govorjenje ob informacijskem pultu (1) (primera predlogov: »starejši uporabniki, ki ne študirajo v nuku so večkrat glasni ko razlagajo katero knjigo bi radi imeli v čitalnici. to se mi zdi v čitalnici nedopustno...ne vem pa kako bi to lahko rešili. lahko bi spodaj pri pultu že naročili tudi čitalniški izvod, ki bi jih nato že čakal na prvih 4 mizah v čitalnici, da pol v tišini preberejo. to bi bilo seveda manj uporabno za študente, ki so že v čitalnici in si potrebujejo izposoditi samo en slovar.« in »Omejitev računalničarjev na zadnji dve vrsti!«). Enega anketiranca moti sesanje čistilk na stopnišču pred čitalnico in predlaga začetek čiščenja po zaprtju čitalnice. 3 anketiranci so pohvalili vzdušje v čitalniških prostorih in ne bi spreminjali ničesar. Večina anketirancev se zavzema za večje število študijskih prostorov (5) oziroma čitalniških mest (11), tako v čitalnici kot v prostoru za skupinsko učenje (npr predlogi: »Dodatni prostori, bolj udobni prostori, prostor za relaksacijo z udobnimi kavči in mizicami, večji študijski prostor.« in »Novo NUK3, ali koliko že ima projekt številko sedaj...«). Predlagajo tudi prenovo Velike čitalnice (1) oziroma obnovo prostorov (1). 5 uporabnikov je komentiralo, da tla »škripajo«, kar se verjetno naša predvsem na Veliko čitalnico. Več vtičnic si želi 7 anketirancev, montirane pa naj bi bile na mizah in ne pod njimi. Komentirali so tudi, da električna napeljava občasno ne dela, da so vtičnice v Veliki čitalnici za nekatere polnilce neprimerne, ter da »bi bilo smiselno če so že sedeži v čitalnici označeni kot da je možen priklop na električno omrežje, da je potem res za vsako mesto možen prklop, ali pa da se vsaj namesti na obstoječe samo razdelilce.« Želijo pa si tudi izboljšanje signala za brezžični dostop do interneta v kletnih prostorih NUK (2 anketiranca). Anketiranci so predlagali tudi boljše zračenje (1) ter zvišanje (5) oziroma znižanje (1) temperature čitalniških prostorov. Prijaznejše osebje predvsem v Veliki čitalnici je predlagalo 6 anketirancev. Knjižnica se zaveda nefunkcionalnosti in nefleksibilnosti obstoječe opreme, a nepremostljivo oviro pri njenem posodabljanju predstavljajo predpisi o varovanju kulturne dediščine, s finančnimi omejitvami, s katerimi se srečuje v letu 2011, pa ni le onemogočeno kakršno koli obnavljanje zgradbe in opreme, ampak postaja ogroženo delovanje knjižnice nasploh (zamakanje oken, iztrošena računalniška oprema, težave z električno napeljavo, iztrošene klimatske naprave ipd.). Bo pa seveda preučila možnosti za zagotavljanje večjega miru v Veliki čitalnici ter natančneje preverjala čistočo delovnih površin na študijskih mizah in temperaturo v prostorih. V Veliko čitalnico NUK je že desetletje mogoč vstop le s predhodno rezervacijo sedeža, ki se opravi v prostoru pred garderobo. Da je ta sistem potrebno poenostaviti, predlagajo 4 anketiranci, večji nadzor kot je zagotovljen sedaj, pa si želijo trije (primeri predlogov: »manj rigidnosti glede prijav v veliko čitalnico- nepotrebne registracije«, »vzpostaviti nek sistem nadzora v času izpitov (da ljudje ne puščajo stvari, hodijo ven na pavze, jih sistem odjavi, njihove stvari pa so še vedno tam). npr. v času izpitov bi lahko zaposlili osebo (npr študenta za 3€/uro, kar ni tak strošek), ki bi pregledoval, kateri sedeži so odjavljeni, in umaknil stvari, če so še tam. tako bi se izognili zmedi s sedeži in več ljudi bi lahko uporabljalo čitalnico. sistem s čipi je načeloma dober, ker zagotavlja neko varnost« in »V časopisni čitalnici bi morali nujno preverjati dejansko izposojo časopisnih in drugih virov ob študiju, kar je sam namen časopisne čitalnice. Ob študijskih izpitnih rokih za nas ostale neštudentske uporabnike je časopisna čitalnica prezasedena in mesta enostavno ni mogoče dobiti, saj so študentje zelo dolgo na pavzi in mize ob njihovi odsotnosti zasedeene z njihovimi stvarmi«). Predlagajo tudi sorazmernost dovoljenih izhodov s časom, ki ga uporabnik preživi v čitalnici (3) ter možnost vnaprejšnje rezervacije mize (4). Prezasedenost sedežev pa bi po mnenju enega anketiranca lahko rešili tudi z »omejitev števila ur uporabe Velike čitalnice (npr. 8 ur na dan) zaradi prezasedenosti.« Avtomatizirani sistem za rezervacijo čitalniških sedežev in spremljanje njihove uporabe je star že petnajst let in je potreben programske posodobitve, ki pa bi zahtevala precejšen finančni vložek. Brez namenskih sredstev knjižnica projekta žal ne more izpeljati. Bo pa analizirala možnost fizične prestavitve mesta za rezervacijo sedežev bližje Veliki čitalnici (trenutno je v kletnih prostorih, kar pomeni, da mora uporabnik prehoditi »labirint« poti do čitalnice v prvem nadstropju). Poseben problem predstavljajo sanitarije, ki jih v zgradbi ni dovolj ne samo za obiskovalce, katerih število se je v sedemdesetih letih obstoja zgradbe povečalo več kot desetkrat, ampak tudi za zaposlene. Izgradnja dodatnih sanitarij bi zahtevala velike konstrukcijske posege in temu primerne stroške. V predlogih, ki se ne nanašajo samo na čitalniške prostore, so uporabniki največkrat izrazili željo po avtomatu za kavo (4) ter hrano (3), pijačo oziroma vodo (4) ali vsaj umivalnik z mrzlo vodo v toaletnih prostorih (1). Dva uporabnika si želita toaletne prostore v istem nadstropju kot je Velika čitalnica, en pa dodatne toaletne prostore. Predlagajo tudi cenejše storitve Repro centra za študente oziroma brezposelne (1), plačevanje s kartico v kavarni oziroma namestitev bankomata (1) ter ureditev družabnih prostorov (»Dobra praksa nekaterih knjižnic je, da ima poleg čitalniških prostorov tudi družabni prostor s stoli in mizami, kamor se je možno umakniti na krajše odmore, pojesti malico (ki jo človek prinese s sabo), ipd.«) in »kotičkov za pogovore« (»Obvezno bi morali narediti kotiček za pogovore po vzoru steklenih kabin v knjižnici Otona Zupančiča z PC, web camero in mikrofonom, kjer lahko v miru opraviš npr. zasebne online Skype klice v tujino in ostalo (npr. najem za 1 uro), pri čemer ne motiš ostalih uprabnikov knjižnice.«). 2 anketiranca sta predlagala večje število (mesečnih) garderobnih omaric, 1 anketiranec povečanje nabave poslovne literature, 6 anketirancev pa je zapisalo, da nimajo pripomb oziroma ne vedo kaj bi predlagali. En anketiranec predlaga ukrepanje zoper golobe v kavarni NUK, ki so postali resen problem tudi v/na drugih delih knjižnične stavbe. 5 REZULTATI ANKETE CTK 5.1 UPORABA ČITALNIŠKIH PROSTOROV IN ČITALNIŠKIH STORITEV CTK Večkrat tedensko uporablja čitalniške prostore CTK 45,3 % anketirancev in vsaj enkrat tedensko 20,6 %. Skupaj je torej 66,0 % anketirancev, ki čitalnice CTK uporabljajo zelo pogosto (Preglednica 21). Preglednica 21: Pogostost uporabe čitalnic CTK in njihovih storitev (n=247) pogostost uporabe čitalnic frekvenca delež v % kumulativa večkrat na teden 112 45,3 % 45,3 % vsaj enkrat tedensko 51 20,6 % 66,0 % večkrat na mesec 36 14,6 % 80,6 % vsaj enkrat mesečno 22 8,9 % 89,5 % večkrat na leto 22 8,9 % 98,4 % vsaj enkrat letno 4 1,6 % 100,0 % SKUPAJ 247 100,0 % Anketiranci najpogosteje uporabljajo čitalniška mesta, ki so razporejena v prostoru prostega pristopa, 32,8 % večkrat tedensko in 17,6 % vsaj enkrat tedensko. Najbolj poredko uporabljajo Nemško čitalnico (81,1 % je ni uporabilo še nikoli), ki je v prvi vrsti namenjena uporabnikom njene specializirane zbirke gradiva (Preglednica 22). Preglednica 22: Pogostost uporabe posameznih čitalniških prostorov CTK (n=238) vrsta čitalnice / pogostost uporabe frekvenca / delež v % večkrat na teden vsaj enkrat tedensko večkrat na mesec vsaj enkrat mesečno večkrat na leto vsaj enkrat letno še nisem uporabil skupaj Tiha čitalnica 46 (19,3 %) 42 (17,6 %) 36 (15,1 %) 21 (8,8 %) 32 (13,4 %) 16 (6,7 %) 45 (18,9 %) 238 (100,0 %) čitalniška mesta 78 (32,8 %) 42 (17,6 %) 39 (16,4 %) 28 (11,8 %) 32 (13,4 %) 9 (3,8 %) 10 (4,2 %) 238 (100,0 %) Nemška čitalnica 3 (1,3 %) 4 (1,7 %) 7 (2,9 %) 8 (3,4 %) 11 (4,6 %) 12 (5,0 %) 193 (81,1 %) 238 (100,0 %) Kot je razvidno iz Preglednice 23, se anketiranci ob obisku čitalniških prostorov tam najpogosteje zadržujejo od 3 do 5 ur (40,4 %), nekaj več kot četrtina pa jih ob obisku v njih preživi od 5 do 8 ur. Preglednica 23: Časovna uporaba čitalniških prostorov CTK ob njihovem obisku (n=235) dolžina uporabe čitalnic (ur dnevno) frekvenca delež v % kumulativa manj kot 3 ure 30 12,8 % 12,8 % 3-5 ur 95 40,4 % 53,2 % 5-8 ur 64 27,2 % 80,4 % 8-12 ur 38 16,2 % 96,6 % več kot 12 ur 6 2,6 % 99,1 % drugo, kaj* 2 0,9 % 100,0 % SKUPAJ 235 100,0 % * Anketiranca sta navedla odgovora »15 min« in »v času izpitov do 12h, sicer do 2h«. Preglednica 24: Najpogostejši vzrok obiska čitalniških prostorov CTK (n=232) najpogostejši vzrok obiska čitalnic frekvenca delež v % kumulativa nudijo mi ustrezne delovne/študijske pogoje (v njih se najlažje učim; v njih je delovno vzdušje boljše kot doma) 206 88,8 % 88,8 % v njih študirajo moji kolegi 5 2,2 % 90,9 % v njih lažje kot drugje dobim ustrezno gradivo 14 6,0 % 97,0 % v njih mi je na voljo strokovna pomoč informatorja 2 0,9 % 97,8 % ker si želenega gradiva ne morem izposoditi na dom 3 1,3 % 99,1 % drugo, kaj* 2 0,9 % 100,0 % SKUPAJ 232 100,0 % * Anketiranca sta navedla odgovora: »ima najdaljši delovni čas« in »dovolj prostora«. Kot najpogostejši vzrok obiska čitalniških prostorov CTK anketiranci navajajo primerne delovne/študijske pogoje, v njih se najlažje učijo in je delovno vzdušje boljše kot doma (88,8 %), le manjši delež jih čitalnice uporablja zaradi izposoje čitalniškega gradiva, strokovne pomoči informatorja ali drugih razlogov (Preglednica 24). V čitalniških prostorih anketiranci v največjem deležu uporabljajo gradivo, ki ga prinesejo s seboj (80,5 %), nekaj manj kot petina jih uporablja referenčno gradivo čitalniške zbirke ali drugo gradivo iz zbirke CTK (Preglednica 25). Preglednica 25: Gradivo, ki ga uporabljajo obiskovalci v čitalniških prostorih CTK (n=231) vrsta gradiva frekvenca delež v % kumulativa gradivo, ki ga prinesem s seboj (lastno gradivo, gradivo iz drugih knjižnic ipd.) 186 80,5 % 80,5 % referenčno gradivo čitalnice (leksikoni, slovarji, enciklopedije, atlasi ipd.) 14 6,1 % 86,6 % drugo gradivo iz zbirke CTK 29 12,6 % 99,1 % drugo, kaj* 2 0,9 % 100,0 % SKUPAJ 231 100,0 % * Anketiranec je navedel odgovor »lastno + gradivo iz zbirke CTK«, drug anketiranec ni navedel nobenega odgovora. Pogosto ali zelo pogosto uporablja referenčno gradivo čitalnic skupaj 27,4 % anketirancev, redko ali zelo redko skupaj 58,5 %, skoraj četrtina pa nikoli (Preglednica 26). Preglednica 26: Pogostost uporabe referenčnega gradiva čitalnic CTK (n=229) pogostost uporabe gradiva frekvenca delež v % kumulativa zelo pogosto 9 3,9 % 3,9 % pogosto 31 13,5 % 17,5 % redko 69 30,1 % 47,6 % zelo redko 65 28,4 % 76,0 % nikoli 55 24,0 % 100,0 % SKUPAJ 229 100,0 % Pri vprašanju o storitvah čitalniškega informatorja CTK, ki se jih anketiranci najpogosteje poslužujejo (izbrali so lahko več storitev), jih več kot polovica (51,6 %) navaja storitev izposoje in vračanja gradiva. Tretjina (34,7 %) se jih storitev informatorja ne poslužuje, za pomoč pri iskanju različnih informacij o gradivu se na informatorja obrne 38,7 % anketirancev, 14,7 % pa v primeru, da potrebujejo pomoč in svetovanje pri iskanju virov s področja tematike, ki jih zanima (Preglednica 27). Preglednica 27: Storitve čitalniškega informatorja CTK, ki se jih anketiranci poslužujejo najpogosteje (n=225) vrsta storitve enote navedbe frekvenca % veljavni frekvenca % izposoja in sprejemanje vrnjenega gradiva 116 51,6 % 225 116 36,8 % iskanje bibliografskih podatkov za določeno gradivo (naslov, avtor ipd.) 32 14,2 % 225 32 10,2 % iskanje lokacijskih podatkov za določeno gradivo (signatura) 26 11,6 % 225 26 8,3 % posredovanje drugih informacij (npr. o dostopnosti gradiva, o gradivu iz drugih knjižnic ipd.) 29 12,9 % 225 29 9,2 % pomoč in svetovanje pri iskanju gradiva na temo, ki me zanima 33 14,7 % 225 33 10,5 % storitev informatorja se ne poslužujem 78 34,7 % 225 78 24,8 % drugo, kaj 1 0,4 % 225 1 0,3 % SKUPAJ 225 315 100,0 % * Anketiranec je navedel odgovor »računalniški programi (word, exel)«. Preglednica 28: Vpliv izbranih dejavnikov na uporabo čitalniških prostorov CTK (n=218) dejavnik / vpliv na uporabo čitalnice frekvenca / delež v % sploh me ne moti me ne moti me moti zelo me moti skupaj neustrezni delovni pogoji (svetloba, hrup, temperatura, prezračevanje ipd.) 26 (11,9 %) 58 (26,6 %) 81 (37,2 %) 53 (24,3 %) 218 (100,0 %) neudobni stoli 31 (14,2 %) 84 (38,5 %) 79 (36,2 %) 24 (11,0 %) 218 (100,0 %) neustrezna velikost delovne površine 54 (24,8 %) 81 (37,2 %) 60 (27,5 %) 23 (10,6 %) 218 (100,0 %) premajhno število računalniških delovnih postaj 70 (32,1 %) 88 (40,4 %) 49 (22,5 %) 11 (5,0 %) 218 (100,0 %) preveliko število uporabnikov 21 (9,6 %) 68 (31,2 %) 86 (39,4 %) 43 (19,7 %) 218 (100,0 %) neažurnost referenčnega gradiva v čitalnici 97 (44,5 %) 81 (37,2 %) 31 (14,2 %) 9 (4,1 %) 218 (100,0 %) čas odprtosti čitalnice 38 (17,4 %) 65 (29,8 %) 60 (27,5 %) 55 (25,2 %) 218 (100,0 %) odnos osebja do uporabnikov 83 (38,1 %) 81 (37,2 %) 34 (15,6 %) 20 (9,2 %) 218 (100,0 %) prepočasne storitve osebja 96 (44,0 %) 86 (39,4 %) 29 (13,3 %) 7 (3,2 %) 218 (100,0 %) premajhno število električnih vtičnic 66 (30,3 %) 81 (37,2 %) 57 (26,1 %) 14 (6,4 %) 218 (100,0 %) Med dejavniki (izbrati jih je bilo možno več), ki motijo anketirance pri uporabi čitalniških prostorov in storitev čitalnic, so v največjem deležu (61, 5 %) izbrali neustrezne delovne pogoje (svetloba, hrup, temperatura, prezračevanje ipd.). Sledijo: preveliko število uporabnikov (59,1 %), čas odprtosti čitalnice (52,7 %), neudobni stoli (47,2 %), neustrezna velikost delovne površine (38,1 %), premajhno število električnih vtičnic (32,5 %), premajhno število računalniških delovnih postaj (27,5 %), odnos osebja do uporabnikov (24,8 %), neažurnost referenčnega gradiva (18,3 %) ter prepočasne storitve osebja (16,5 %) (Preglednica 28 in Slika 9). 70i 60 50 40 30 20 10 0 □ neustrezni delovni pogoji □ neudobni stoli □ neustrezna velikost delovne površine □ premajhno število računalniških delovnih postaj ■ preveliko število uporabnikov □ neažurnost referenčnega gradiva □ odpiralni čas □ odnos osebja do uporabnikov ■ prepočasne storitve osebja □ premajhno število el. vtičnic Slika 9: Dejavniki, ki motijo ali zelo motijo anketirance pri uporabi čitalniških prostorov CTK (n=218; v %) 5.2 UPORABA ČITALNIŠKIH PROSTOROV IN ČITALNIŠKIH STORITEV CTK V PRIMERU DALJŠEGA ODPIRALNEGA ČASA Čitalniški prostori CTK so trenutno obiskovalcem na voljo od 7.30 do 21.30, in sicer od ponedeljka do petka, ter v soboto od 8.00 do 13.00, v poletnem času (juliju in avgustu) pa med 7.30 in 15.00. Kot je razvidno iz Preglednice 29, so anketiranci tudi v primeru podaljšanja odpiralnega časa izrazili največje zanimanje za obisk čitalniških prostorov v času med 8. in 20. uro, ko bi jih čitalnico obiskovalo redno ali občasno 173 oziroma 79,3 %. V času med 20. in 22. uro bi čitalnico obiskovalo 121 obiskovalcev (55,5 %), med 22. in 24. uro 81 (37,2 %) in v jutranjem času 71 (32,6 %). Manjše zanimanje so izrazili za odprtost čitalnice po polnoči, ko bi jo redno ali občasno obiskovalo le 31 oziroma 14,2 % anketiranih, nikoli je ne bi obiskalo 54,6 % anketirancev. Bi pa v omenjenem terminu čitalnico uporabljalo 68 (31,2 %) anketirancev v času izpitov. Preglednica 29: Pogostost uporabe čitalniških prostorov CTK v različnih časovnih terminih v primeru podaljšanja odpiralnega časa (n=218) časovni termin / pogostost uporabe frekvenca / delež v % redno občasno predvsem v času izpitov nikoli skupaj 6h - 8h 22 (10,1 %) 49 (22,5 %) 68 (31,2 %) 79 (36,2 %) 218 (100,0 %) 8h - 20h 125 (57,3 %) 48 (22,0 %) 45 (20,6 %) 0 (0,0 %) 218 (100,0 %) 20h - 22h 74 (33,9 %) 47 (21,6 %) 78 (35,8 %) 19 (8,7 %) 218 (100,0 %) 22h - 24h 44 (20,2 %) 37 (17,0 %) 80 (36,7 %) 57 (26,1 %) 218 (100,0 %) 00h - 6h 16 (7,3 %) 15 (6,9 %) 68 (31,2 %) 119 (54,6 %) 218 (100,0 %) 6h-8h 8h-20h 20h-22h 22h-24h 00h-6h 1 1 1 1 10,10% 22,50% 31,20% 36,20% 57,30% 22,00% 20,60% 33,90% 21,60% 35,80% 8,70% 20,20% 17,00% L 36,70% 26,10% 7,30%6,90% 31,20% 54,60% 0,00% 0% I redno 20% 40% ■ občasno 60% 80% I predvsem v času izpitov 100% I nikoli Slika 10: Uporaba čitalniških prostorov CTK v primeru podaljšanja odpiralnega časa (n=218; v %) Med čitalniškimi storitvami, ki bi jih anketiranci najpogosteje uporabljali po 20. uri (izbrali so lahko več ponujenih odgovorov), jih največji delež (84,0 %) navaja uporabo čitalniških prostorov za študij in uporabo računalniških delovnih postaj (40,8 %) (Preglednica 30). Med skupnim številom navedb posameznih storitev (348) največja deleža prav tako pripadata uporabi prostorov za študij (51,4 %) in uporabi računalniških delovnih postaj (25,0 %). Le zelo majhen delež (0,5 %) bi jih uporabljal strokovno pomoč čitalniškega informatorja. Preglednica 30: Uporaba čitalniških storitev CTK po 20. uri v primeru podaljšanja odpiralnega časa (n=213) storitev enote navedbe frekvence % veljavni frekvence % izposoja naročenega gradiva 26 12,2 % 213 26 7,5 % vračilo izposojenega gradiva 26 12,2 % 213 26 7,5 % uporaba čitalniških prostorov za študij 179 84,0 % 213 179 51,4 % uporaba računalniških delovnih postaj 87 40,8 % 213 87 25,0 % uporaba strokovne pomoči čitalniškega informatorja 1 0,5 % 213 1 0,3 % po 20. uri čitalniških storitev in prostorov ne bi uporabljal 26 12,2 % 213 26 7,5 % drugo, kaj* 3 1,4 % 213 3 0,9 % SKUPAJ 213 348 100,0 % * Dva anketiranca sta navedla, da potrebujeta predvsem prostor za učenje, dva pa sta odgovorila »nič« oziroma »0«. 5.3 PREDLOGI ZA IZBOLJŠANJE ČITALNIŠKIH PROSTOROV IN ČITALNIŠKIH STORITEV CTK Predloge za izboljšanje čitalniških prostorov in čitalniških storitev CTK je posredovalo 90 anketirancev. Predloge smo razvrstili v tematske sklope in prešteli število izjav, ki se nanašajo na posamezne sklope. V primeru, da je izjava vključevala predloge, ki se nanašajo na več tematskih sklopov, smo jo razčlenili na več izjav in le-te vpisali pod ustrezne sklope (Preglednica 31). Preglednica 31: Predlogi za izboljšanje čitalniških prostorov in čitalniških storitev CTK (n=159) tematski sklopi frekvenca izjav delež v % klimatski pogoji 37 23,3 % prostor 27 17,0 % delovni čas 26 16,4 % prostor 26 16,4 % dodatna ponudba 12 7,6 % oprema 7 4,4 % osvetlitev 5 3,1 % računalniki in internet 4 2,5 % osebje 4 2,5 % študijski pogoji 3 1,9 % gradivo 3 1,9 % vtičnice 2 1,2 % ostalo 2 1,2 % garderoba 1 0,6 % SKUPAJ 159 100,0% Največ predlogov za izboljšavo čitalniških prostorov CTK se nanaša na njihovo prezračevanje oziroma hlajenje/ogrevanje (37). Anketiranci večinoma predlagajo hladnejše prostore, nekateri pa so izrazili, da jih premočna klima moti (3), da je zračenje preglasno, ter da urejanje temperature ni konstantno. Poleg temperature uporabnike moti tudi vonj čitalniških prostorov (primer komentarja: »Glede na to, da smo študentje tehniških- naravoslovnih smeri bodoči zaposleni realnega sektorja bi bilo RES ZELO LEPO, da nam država nudi idealne pogoje za študij. V glavnem, v CTK-ju je zatohlo, smrdi in vroče. Žal tako pač je.«). Glede klimatskih pogojev oziroma prezračevanja, hlajenja in ogrevanja prostorov poskuša vodstvo knjižnice že od samega začetka poslovanja v najetih prostorih v stolpnici na TR3 z lastniki oziroma upravljavci zgradbe najti optimalne rešitve. Problem je v tem, da so bili prostori, v katerih so čitalnice, načrtovani za bistveno manj uporabnikov. Zaradi tega prihaja do težav pri odvajanju odpadnega zraka ter ustreznem hlajenju. Tudi stene in okna celotne zgradbe ne premorejo nikakršne izolacije. Centralni klimatski sistem v stolpnici TR3 je brez večjih finančnih vložkov nemogoče posodobiti, predvsem pa je nemogoče izvajati kakršne koli samostojne posege v segmentu prostorov CTK. CTK je s svojimi sredstvi zagotovil dodatno klimatsko napravo za območje tihe čitalnice, kjer so razmere najslabše. V prostorih, ki so obrnjeni na zahod, pa bi bilo potrebno vsa okna opremiti s posebnimi senčili (senčila, ki prepuščajo večino svetlobe, zadržujejo pa toploto), saj sedanje lamelne zavese ne ustrezajo. To pa je povezano z večjimi izdatki, ki jih knjižnica sama, z obstoječim obsegom javnega financiranja, ne zmore. Uporabniki CTK predlagajo, da knjižnica pridobi več čitalniškega prostora oziroma mest (22). Medtem ko en anketiranec predlaga več miz za 2 osebi, drugi želi več samostojnih miz, tretji »V tihi čitalnici bi lahko velike mize nadomestili z majhnimi mizami za eno osebo in bi tako bilo prostora za 2-krat toliko ljudi.« Podan je bil tudi predlog za popravilo škripajočih tal pred Tiho čitalnico ter predlog za povečanje števila boksov (primer izjave: »Za najboljša mesta veljajo t.i. boksi, ki se nahajajo na obeh koncih velike sobe, kjer se lahko uči posameznik oz sta dva boksa spojena skupaj, da se drug pri drugem učita dva študenta. Te prostori, kjer si ločen od okolice, kjer gledaš v les (plastiko) pred seboj in ob straneh, omogočajo najboljše učenje. Moj predlog je, da se osrednji del čitalnice z dvema velikima mizama, zmanjša oz se razpored miz nekako prestrukturira, tako da se tudi tja postavijo te mize z pregradami. Prav tako so dokaj slaba učna mesta enojni prostori ob knjižnih policah v istem, torej glavnem prostoru, saj si na vidnem mestu in od okolice žal ne izoliran - pač pa ravno nasprotno, vsem na očeh. Menim, da bi se logistična razporeditev miz, ki bi ponujale več zasebnosti, lahko uredila bolje. Glede na to, da so to prostori, za katere se je potrebno zelo boriti, bi bilo o tem, kam še postaviti te bokse, res vredno razmisliti!«). CTK bo v letu 2011 pridobil okoli 20 dodatnih čitalniških mest v bivši sejni sobi. Ta mesta bodo zaradi varnosti odprta v dopoldanskem in zgodnje popoldanskem času in bodo na tak način delno izboljšala razmere v času »čitalniških konic«. Knjižnica načelno podpira predlog, da bi velike čitalniške mize nadomestili s čitalniškimi boksi. Pomislek pri tem je, da bi s tem posegom nekoliko zmanjšali število čitalniških mest. Predvsem pa je to povezano z velikimi izdatki, ki jih v okviru sedanjega proračuna knjižnica trenutno ne zmore. Podaljšanje delovnega časa predlaga 9 anketirancev, poleg njih en predlaga, da se odprtost podaljša do 22.00 (torej za pol ure), drugi do 23.00, dva anketiranca pa odprtje čitalniških prostorov do 24.00. Do jutra oziroma 24 ur na dan bi do čitalniških prostorov radi dostopali štirje anketiranci. Željo po zgodnejšem odpiranju knjižnice je izrazil en uporabnik. Da bi bila knjižnica odprta tudi čez vikend oziroma vsaj ob sobotah do večernih ur predlaga 5 anketirancev, dva pa predlagata daljši čas njene odprtosti v izpitnem obdobju. Razmišljanje anketirancev verjetno lahko najbolje povzamemo z naslednjo izjavo: »Predvsem bi me veselilo, če bi se spremenil oz. povečal delovni čas knjižnice in bi bila odprta dlje med tednom (cca 11ih oz dlje) + vsaj še v soboto v večernih urah! Mislim, da študentom, ki prihajamo iz Ljubljane in imamo težave z učenjem doma, zagotovo manjka prostor, kjer bi se v času vikenda lahko učili. Ljubljana nam tega, v nasprotju z drugimi mesti v tujini, npr. Dunajom, kjer je medicinska knjižnica vse dni v tednu odprta do 24ih, ne ponuja. To se mi zdi žalostno in mislim, da tudi med vikendom (vsaj v soboto) potrebujemo prostor, kjer se lahko učimo ne le do dveh popoldne. Knjižnica ctk bi v soboto vsekakor morala biti odprta dlje in kandidatov, ki bi se v njej učili, bi bilo zagotovo dovolj.« Problem podaljšanega delovnega časa CTK je predvsem v zagotavljanju varnosti in s tem povezanimi izdatki ter ostalimi problemi. S sedanjim številom zaposlenih takega podaljšanja delovnega časa knjižnica namreč ne bi zmogla. Po njeni oceni bi bila optimalna odprtost knjižnice od 7.30 do 24.00 med tednom, od 9.00 do 18.00 ob sobotah ter od 9.00 do 14.00 ob nedeljah. Na osnovi dosedanjih izkušenj knjižnice in pričujoče raziskave ocenjujemo, da bi bilo izven tega časa manj interesa. CTK sedaj do 21.30 izvaja vse programe. V podaljšanem delovnem času bi knjižnica zagotavljala le uporabo čitalnic, računalnike za dostop do informacijskih virov ter izposojo gradiva v čitalnici. Vseh ostalih programov v tem času ne bi izvajali. Pet anketirancev je izrazilo tudi željo po bolj naravni svetlobi oziroma večjemu številu svetilk ter ustreznejši uporabi svetil. Dva sta predlagala večje število vtičnic, druga dva moti programska oprema na računalnikih, ki jih CTK nudi na voljo uporabnikom, tretji bi želel odprt brezžični dostop do spleta, četrtega pa moti hrup prenosnih računalnikov (primer komentarja: »Morda bi lahko ločili prostore na tisti del, kjer je dovoljena uporaba prenosnih računalnikov in tistih, ki tega ne dovoljujejo, saj brnenje in tipkanje motita marsikoga. (tiha čitalnica je premajhna, prav tako ljudje notri prinesejo računalnik)«). Pri opremi čitalniških prostorov anketiranci predlagajo predvsem udobnejše in kvalitetnejše stole (6) in večje študijske mize (1). En anketiranec predlaga večje število omaric za shranjevanje literature ter omaric za garderobo in dežnike. Štirje anketiranci bi radi prijaznejše osebje, predvsem se pripombe nanašajo na moški del osebja (primer komentarja: »Moško osebje je skrajno neprijazno, naveličano vsega, oddaja veliko negativne energije.«). Čeprav se na zaposlene v CTK nanaša zelo malo pripomb, pa se knjižnica zaveda, da je profesionalna raven odnosa do uporabnikov temelj poslovanja knjižnice. Problem odnosa osebja do uporabnikov rešuje z nenehnim usposabljanjem ter obveščanjem zaposlenih kot tudi z notranjo kontrolo. V letu 2011 bo izvedeno tudi posebno usposabljanje za delo z uporabniki. En anketiranec je navdušen na študijskimi pogoji, dva pa motijo hrupni študentje oziroma zaposleni. Dva anketiranca sta potožila glede počasne dostave gradiva iz skladišč, en pa predlaga »Izbor gradiva bi bil lahko večji ter v več kopijah.« Kar se tiče dostave gradiva iz skladišča CTK, je po oceni knjižnice hitra, saj v nujnih primerih praviloma traja le 10 minut. Zaradi počasnejšega delovanja novega dvigala, ki ga je namestil upravljavec zgradbe TR3 za dostavo gradiva iz skladišča, zapletenega dostopa do gradiva v skladišču ali drugih razlogov pa je seveda ta čas nekoliko daljši. Ob tem bi izpostavili, da je vsem uporabnikom CTK omogočeno, da naročijo gradivo prek spleta in jih le-to ob prihodu v knjižnico že čaka na pultu izposoje. S tem se občutno skrajšajo čakalne vrste za knjige iz skladišča. Uporabniki CTK pogrešajo urejene sanitarije in jih moti pomanjkanje luči v njih (5). En anketiranec je predlagal, da knjižnica uredi menzo, trije pa da se dovoli vnos pijače v čitalniške prostore CTK. Tri uporabnike moti zadrževanje brezdomcev oziroma »ljudi, ki nimajo kam drugam« v knjižnici (primera izjav: »Malo me tudi moti pogosto zadrževanje brezdomcev v knjižnici (predvsem ker neznosno smrdijo, posledično smrdijo tudi stoli ob računalnikih). Vem, da verjetno nimajo prostorov kjer bi se zadrževali, a me sploh ne bi motili, če ne bi blo smradu, lahko bi se naredilo tudi nekaj glede tega, da bi jim bila omogočena skrb za osnovno osebno higieno, a to ni ravno stvar knjižnice...« in »odtegnitev gostoljubja brezdomcem (v ta namen seveda upravičeno obstajajo zavodi kot so zavetišče za brezdomce, ne pa ctk, kamor redno zahajajo izbrani brezdomci, ki se v ctk brijejo, v čitalnici spijo in smrčijo, intenzivno kašljajo....opazil sem, da se že poznajo s knjižničarji, ki to njihovo početje tolerirajo)«). Dva anketiranca sta podala izjavo, da nimata pripomb, oziroma da je glede čitalniških prostorov knjižnice »vse je ok«. Problem brezdomcev ni le problem CTK ampak večine javnih institucij v središču mesta, tudi knjižnic. CTK je javna knjižnica. Informacijski viri in izvajanje storitev knjižnice temeljijo na javnem proračunu, zato morajo biti dostopni vsem, tudi naključnim uporabnikom. Po drugi strani pa knjižnica seveda razume problem, ki so ga navedli anketiranci. Vendar so v tem primeru edine možne pravne podlage za ukrepanje le pritožbe uporabnikov. V zadnjih dveh letih na ta račun knjižnica ni prejela uradnih pritožb. Knjižnica se problema zaveda in se ga loteva resno in odgovorno, predvsem pa na način, da pri tem čim bolj ščiti interese vseh uporabnikov. Predlogi CTK pa so že pred časom šli tudi v smer, da knjižnice v okviru strokovnih združenj postavijo enotno politiko do reševanja tega problema. 6 POTENCIALNI UPORABNIKI ČITALNIŠKIH PROSTOROV NUK IN CTK V PRIMERU PODALJŠANJA ODPIRALNEGA ČASA Anketirance, ki so pri prvem anketnem vprašanju (»Čitalniške prostore in čitalniške storitve katere knjižnice uporabljate najpogosteje?«) navedli, da najpogosteje uporabljajo čitalniške prostore knjižnic visokošolskih zavodov, kjer študirajo oziroma čitalnice drugih knjižnic, smo vprašali, kako pogosto bi uporabljali čitalnice NUK oziroma CTK v primeru, da bi knjižnici podaljšali čas njihove odprtosti. Kot razberemo iz Preglednice 32, so anketiranci najbolj zainteresirani za uporabo čitalniških prostorov NUK oziroma CTK v času, ko so le-ti trenutno že na voljo (med 8. in 20. uro). Redno ali občasno bi jih obiskovalo 66,3 % anketirancev (Preglednica 32 in Slika 11). Ob pripravi anketnega vprašalnika smo predvidevali, da so anketiranci, ki najpogosteje obiskujejo prostore drugih knjižnic, v prvi vrsti zainteresirani za daljši odpiralni čas teh knjižnic, vendar pa bi na osnovi rezultatov ankete lahko sklepali, da bi NUK in CTK v primeru podaljšanja časa odprtosti čitalniških prostorov, obiskoval še del omenjenih uporabnikov. Čitalnice bi sicer redko uporabljali v času po polnoči - redno ali občasno 10,2 % in nikoli 65,0 % anketirancev, niso pa zanemarljivi deleži (in število) tistih, ki bi jih uporabljali v ostalih časovnih terminih, še zlasti v izpitnih obdobjih. Preglednica 32: Pogostost uporabe čitalniških prostorov NUK/CTK v različnih časovnih terminih v primeru podaljšanja odpiralnega časa (n=326) časovni termin / pogostost uporabe frekvenca / delež v % redno občasno predvsem v času izpitov nikoli skupaj 6h - 8h 25 (7,7 %) 72 (22,1 %) 63 (19,3 %) 166 (50,9 %) 326 (100,0 %) 8h - 20h 129 (39,6 %) 87 (26,7 %) 83 (25,5 %) 27 (8,3 %) 326 (100,0 %) 20h - 22h 65 (19,9 %) 69 (21,2 %) 120 (36,8 %) 72 (22,1 %) 326 (100,0 %) 22h - 24h 30 (9,2 %) 52 (16,0 %) 121 (37,1 %) 123 (37,7 %) 326 (100,0 %) 00h - 6h 8 (2,5 %) 25 (7,7 %) 81 (24,8 %) 212 (65,0 %) 326 (100,0 %) 6h-8h 8h-20h 20h-22h 22h-24h 00h-6h2, 1 1 1 1 7,70% 22,10% 19,30% 50,90% 39,60% 26,70% 25,50% 8,3 19,90% 21,20% 36,80% 22,10% 9,20% 16,00% 37,10% 37,70% i0%970% 24,80% 65,00% 0% 0% 20% redno občasno 40% 60% 80% predvsem v času izpitov 100% nikoli Slika 11: Uporaba čitalniških prostorov NUK/CTK v različnih časovnih terminih v primeru podaljšanja odpiralnega časa (n=326; v %) Velik odziv na anketo in njeni rezultati kažejo, da je zagotavljanje ustreznih študijskih pogojev za več kot petdeset tisoč študentov Univerze v Ljubljani problematika, katere reševanje ne more ostati le v domeni dveh knjižnic, tj. NUK in CTK. Če namreč upoštevamo interes za uporabo njunih čitalniških prostorov, ki so ga izrazili vsi v anketo vključeni anketiranci - torej obstoječi in potencialni uporabniki (Preglednica 33 in Slika 12), le-ta daleč presega zmožnosti obeh knjižnic. Anketiranci npr. navajajo, da bi jih v času od 8. do 20. ure čitalnice redno uporabljalo kar 553, če upoštevamo še občasne obiskovalce pa 734. Med 20. in 22. uro bi bilo rednih obiskovalcev 349 in občasnih 180 (skupaj 529), med 22. in 24. uro pa 179 rednih in 164 občasnih (skupaj 343) obiskovalcev, v času izpitov skupaj še več, tj. 367. Preglednica 33: Pogostost uporabe čitalniških prostorov NUK/CTK v različnih časovnih terminih v primeru podaljšanja odpiralnega časa s strani vseh anketirancev (n=953) časovni termin / pogostost uporabe frekvenca / delež v % redno občasno predvsem v času izpitov nikoli skupaj 6h - 8h 110 (11,5 %) 206 (21,6 %) 236 (24,8 %) 401 (42,1 %) 953 (100,0 %) 8h - 20h 553 (58,1 %) 181 (19 %) 190 (20 %) 28 (2,9 %) 952 (100,0 %) 20h - 22h 349 (36,6 %) 180 (18,9 %) 316 (33,2 %) 108 (11,3 %) 953 (100,0 %) 22h - 24h 179 (18,8 %) 164 (17,2 %) 367 (38,5 %) 243 (25,5 %) 953 (100,0 %) 00h - 6h 56 (5,9 %) 81 (8,5 %) 299 (31,4 %) 517 (54,2 %) 953 (100,0 %) 600 500 400 300 200 553 110 517 349 367 100 0 V-H 6h -8h 8h -20h 20h -22h 22h - 24h 00h -6h I redno ■ občasno ■ predvsem v času izpitov I nikoli Slika 12: Pogostost uporabe čitalniških prostorov NUK/CTK v primeru podaljšanja odpiralnega časa s strani vseh anketirancev (n=953) Če pogledamo podatke o pogostosti obiskovanja čitalnic po deležih anketirancev (Slika 13), ugotovimo, da sicer v najzgodnejšem terminu in terminu od polnoči do jutra čitalnic ne bi uporabljalo 42,1 % oziroma 54,2% anketirancev, pa ni zanemarljiv delež takšnih, ki bi. bili obiskovalci čitalnic tudi po polnoči (skoraj ena tretjina) v času izpitov. V tej luči se zastavlja vprašanje: se bosta Univerza v Ljubljani in mesto Ljubljana kot univerzitetno mesto aktivno vključila v zagotavljanje pogojev, da bosta lahko NUK in CTK ponudila primerne čitalniške prostore (velikost, oprema, varnost itd.) in v času, ki ga želijo obstoječi in potencialni uporabniki? In ne nazadnje bi se morali v reševanje problematike vključiti tudi Študentska organizacija UL in Študentski svet UL. Slika 13: Uporaba čitalniških prostorov NUK/CTK v primeru podaljšanja odpiralnega časa s strani vseh anketirancev (n=953; v %) 7 PODOBNOSTI IN RAZLIKE MED ANKETIRANCI - OBISKOVALCI ČITALNIŠKIH PROSTOROV NUK OZIROMA CTK Med anketiranci, ki najpogosteje uporabljajo čitalniške prostore NUK, v primerjavi z anketiranci, ki najpogosteje obiskujejo čitalniške prostore CTK, zasledimo nekoliko večji delež takšnih, ki v čitalnice zahajajo večkrat na teden (Preglednica 34). Večja pa je razlika, če upoštevamo absolutno število omenjenih obiskovalcev, saj je slednje v primeru NUK 288 in CTK 112 (Slika 14). Razliko lahko v precejšnji meri pojasnimo z večjim številom čitalniških sedežev, ki jih ima na voljo NUK, zanimivo pa bi bilo preučiti, v kolikšni meri so rezultati posledica različnih potreb in navad obiskovalcev čitalnic (v prvi vrsti študentov) - v primeru NUK prevladujejo namreč uporabniki s področja humanistike in družboslovja, v primeru CTK pa s področja tehnike in naravoslovja. Preglednica 34: Pogostost uporabe čitalnic NUK in CTK ter njihovih storitev pogostost uporabe čitalnic NUK CTK frekvenca delež v % frekvenca delež v % večkrat na teden 288 56,6 % 112 45,3 % vsaj enkrat tedensko 71 13,9 % 51 20,6 % večkrat na mesec 74 14,5 % 36 14,6 % vsaj enkrat mesečno 25 4,9 % 22 8,9 % večkrat na leto 40 7,9 % 22 8,9 % vsaj enkrat letno 11 2,2 % 4 1,6 % SKUPAJ 509 100,0 % 247 100,0 % 400 350 112 300 250 200 - jP 150 288 100 50 0 J ICTK I NUK >■ 1 51 36 71 74 > y večkrat na vsaj enkrat večkrat na vsaj enkrat večkrat na vsaj enkrat teden tedensko mesec mesečno leto letno Slika 14: Pogostost uporabe čitalnic NUK in CTK ter njihovih storitev (n=756) ICTK I NUK 6,7% 4,8% 9,4% 9,8% J 2,9% 3,3% [ 2,9% 5,3% večkrat na vsaj enkrat večkrat na vsaj enkrat večkrat na vsaj enkrat teden tedensko mesec mesečno leto letno Slika 15: Pogostost uporabe čitalnic NUK in CTK ter njihovih storitev (n=756; v %) Razlike lahko opazimo tudi v časovni uporabi čitalniških prostorov. V primeru CTK jih največji delež anketirancev (40,4 %) uporablja dnevno od 3 do 5 ur, v primeru NUK pa od 5 do 8 ur (37,4 %) in kar četrtina (115) med 8 in 12 ur (Preglednica 35, Slika 16 in Slika 17). Domnevamo, da so razlike posledica načina študija v okviru posameznih strokovnih področij, ki jih pokrivata knjižnici, bi pa bilo, kot smo že omenili, to zanimivo preučiti. Preglednica 35: Časovna uporaba čitalniških prostorov NUK in CTK ob njihovem obisku dolžina uporabe čitalnic (ur dnevno) NUK CTK frekvenca delež v % frekvenca delež v % manj kot 3 ure 27 6,1 % 30 12,8 % 3-5 ur 124 27,8 % 95 40,4 % 5-8 ur 167 37,4 % 64 27,2 % 8-12 ur 115 25,8 % 38 16,2 % več kot 12 ur 11 2,5 % 6 2,6 % drugo, kaj 2 0,4 % 2 0,9 % SKUPAJ 446 100,0 % 235 100,0 % 250 200 150 100 50 manj kot 3 3-5 ur 5-8 ur 8-12 ur več kot 12 drugo ure ur I CTK I NUK Slika 16: Dolžina uporabe čitalniških prostorov NUK in CTK ob njihovem obisku (n=681) 0 35% r 30% 25% 20% 15% y 10% / / 5% 4,4% 4% v 0% T- ^- 9,4% 13,9% 24,5% 18,2% J y 16,9% I CTK I NUK /0,9%" 1,6% manj kot 3 3-5 ur 5-8 ur 8-12 ur več kot 12 drugo ure ur Slika 17: Časovna uporaba čitalniških prostorov NUK in CTK ob njihovem obisku (n=681; v %) Kot najpogostejši vzrok obiska čitalniških prostorov anketiranci obeh knjižnic navajajo ustrezne delovne oziroma študijske pogoje, in sicer v enakem deležu (89 %). Le desetina anketirancev čitalnice obiskuje zaradi drugih vzrokov (Preglednica 36). Če primerjamo rezultate s preteklimi raziskavami uporabnikov NUK, ugotovimo, da je najpogostejši vzrok obiska čitalniških prostorov pri vseh enak, se je pa z leti večal delež anketirancev, ki so ga izbrali. Hkrati pa upada delež tistih, ki kot glavni vzrok obiska navajajo izposojo gradiva oziroma uporabo strokovne pomoči čitalniškega informatorja. Preglednica 36: Najpogostejši vzrok obiska čitalniških prostorov NUK in CTK najpogostejši vzrok obiska čitalnic NUK CTK frekvenca delež v % frekvenca delež v % nudijo mi ustrezne delovne/študijske pogoje (v njih se najlažje učim; v njih je delovno vzdušje boljše kot doma) 391 88,7 % 206 88,8 % v njih študirajo moji kolegi 8 1,8 % 5 2,2 % v njih lažje kot drugje dobim ustrezno gradivo 20 4,5 % 14 6,0 % v njih mi je na voljo strokovna pomoč informatorja 2 0,5 % 2 0,9 % ker si želenega gradiva ne morem izposoditi na dom 16 3,6 % 3 1,3 % drugo, kaj 4 0,9 % 2 0,9 % SKUPAJ 441 100,0 % 232 100,0 % Od 637 anketirancev, ki so odgovorili na vprašanje, jih 597 (88,7 %) najpogosteje obišče čitalniške prostore NUK oziroma CTK zaradi primernih pogojev za študij in zaradi delovnega vzdušja, ki je boljše kot doma (Slika 18 in Slika 19). 600 500 400 300 -200 100 206 391 I CTK NUK Slika 18: Najpogostejši vzrok obiska čitalniških prostorov NUK in CTK (n=673) 90% 80% ^^.-P0'6 70% 60% 50% 40% -''V' 30% 20% 10% 0% 18,1% 07% 0,3% ■SS^ 0,3% ■f •r H-O / I CTK NUK