1962
1
VSEBINA:	
J. Zupanek:	Poševna napeljava vodil v žičnicah
Inž. T. Wagner:	Izkušnje pri poševni napeljavi na Inštitutu
Inž. B. Pugelj :	Hiperfosfat ali mikrofos
Inž. M. Kač:	Tiozin v hmeljiščih
Inž. L. Cetina:	Kako vpliva oddaljenost vode od hmeljišč na delovni čas za škropljenje hmelja
Inž. D. Kralj :	Tuje sorte hmelja pri nas

»HMELJAR«
Strokovno glasilo Inštituta za hmeljarstvo v Žalcu
Izdaja:
Inštitut za hmeljarstvo v Žalcu, Žalec, tel. štev. 16 Urejuje:
Strokovni kolegij Inštituta za hmeljarstvo v Žalcu
Odgovorni urednik:
Inž. Zvone Pelikan
Tisk:
CP »Celjski tisk« Celje
Letna naročnina 950 din
„Hmeljar ‘ v letu 1962
Ob izidu prve številke »Hmeljarja« v 'letu 1962, želimo podati neikaj kritnč-nih misli o številkah, fci so izšle preteklo leto din načrte za letošnje leto.
Ko je v začetku 'lanskega leta uredniški odbor »Hmeljarja« sklepali o tem, da naj v bodoče hmeljarski strokovni list izdaja in urejuje Inštitut za hmeljarstvo, je izrazil tudi željo, da naj bi »Hmeljar« objavljal pretežno strokovne članke. Tekoče probleme, vesti s področja žalske občine, pa naj bi obravnaval lokalni tisk. Tako je postal »Hmeljar« strokovno glasilo Inštituta za hmeljarstvo in je to osnovno nalogo tudi dobro opravil.
Lahko pa trdimo, da je bilo veliko člankov pisano v preveč strokovnem slogu in so bili za širok krog bralcev teže razumljivi. Krog dopisnikov »Hmeljarja«, se je močno zožil, kar se je odrazilo v premajhni pestrosti in morda tudi suhoparnosti lanskoletnih številk. Izrečene so bilie tudi pirpomlbe, da »Hmeljar« izhaja preveč poredko 'in da izidi posameznih številk ne sovpadajo z glavnimi deli v hmeljiščih, na katere naj bi »Hmeljar« opozarjal in dajal strokovna navodila.
O vseh teh pomanjkljivostih je razpravljal uredniški kolegij in sprejel nekatere sklepe za delo v bodoče.
V letu 1962 bo izšlo skupno 6 številk, ki 'bodo po obsegu nekoliko manjše. Tako bo možno proizvajalce hmelja v 'sezoni sproti opozarjati na pravilno in pravočasno izvršitev del v hmeljiščih im jim svetovati posamezne ukrepe. Temu primerno nameravamo prilagoditi tudi vsebino in slog pisanja, fci naj postaneta pestrejša in zanimiva za čim širši krog naročnikov. Da pa bi to dosegli, moramo razširiti krog sodelavcev in ob tej priliki pozivamo vse, ki imajo kakorkoli opravka s hmeljem, da pošiljajo svoje prispevke! Zelo dobrodošli bodo prispevki sodelavcev iz prakse, fci obravnavajo uspehe, neuspehe in izkušnje dobljene pri praktičnem delu. Na družbenih kmetijskih gospodarstvih se v proizvodnji hmelja pojavljajo novi problemi, ki terjajo hitre rešitve. Izkušnje praktikov, ki jim je uspelo te probleme zadovoljivo rešiti so prav gotovo zelo zanimive, za širši krog bralcev. Zato je prav, da tovariši, ki delajo v hmeljni proizvodnji o svojih problemih in uspehih poročajo v »Hmeljarju«.
Da bi »Hmeljar« tudi v bodoče ostal strokovno glasilo Inštituta za hmeljarstvo, nameravamo eno številko v letu 1962 rezervirati za objavo strokovnih člankov s področja raziskovalnega dela Inštituta za hmeljarstvo. To bo nekako skrajšano letno poročilo Inštituta, v katerem bodo obravnavani predvsem rezultati opravljenih in dokončanih raziskovalnih nalog.
Odgovorni urednik

Pospeševalna služba v letu 1962
Z velikimi pridelki slabimo fiziološko odpornost rastlin im posledica tega je, dia moramo pri oskrbi, gnojenju in v zaščiti v hmeljiščih, kjer želimo večje in večje pridelke biti še veliko bolj skrbni kot v ekstenzivni proizvodnji. Da bi čim uspešneje in čim širši fronti izvajati vse Ukrepe, ki so potrebni za visoke pridelke im kvaliteto, smo se s proizvajalci dogovorili, da bomo pospeševalno dejavnost Instituta v letu 1962 še bolj okrepili kot do sedaj.
Ko so pred tremi leti začeli hmeljarji im zadruga tesno sodelovati v proizvodnji, smo zaščitno službo v hmeljiščih, ki smo jo smatrali kot odločilno za uspeh kooperacije organizirali tako, da smo v določenih obdobjih obiskali vsako delovišče in na licu mesta dali nasvete, da bi vse napake v varstvu hmeljišč sproti odstranjevali. Obhodi so bili vnaprej določeni za vse leto, tako da so proizvajalci vedeli, kdaj 'bodo prišli zaščitniki Inštituta in pripravili vse potrebno, da SO' se lahko vsi pereči problemi v zaščiti hmelja sproti reševali kar v nasadih. Zaščitni ukrepi so pač tisti, katerih neupoštevanje se posebno v nekaterih letih takoj in učinkovito kaznuje. Zelo zmanjšan pridelek ali pa izredno slaba kvaliteta, vsakega hitro pouči, da je treba zaščitne ukrepe hitro in temeljito izvrševati, če hočemo hmelj ariti. Drugi agrotehnični ukrepi navadno ne pokažejo laikom tako drastično, da jih je treba brezpogojno upoštevati, vendar v intenzivni blagovni proizvodnji so prav tako nujni kot zaščitni. V interesu hmeljarstva, če hočemo vztrajno in trajno zboljševati proizvodnjo je, da se vsi smotrni in ceneni agrotehnični ukrepi, tudi tisti, ki kažejo koristnost v daljših obdobjih, čim hitreje in čim bolj na široko uveljavijo.
Zato smo se letos odločili, da bomo organizirali pospeševalno službo tako, da bomo v rednih obhodih po terenu zajeli ne le zaščitne, temveč vse agrotehnične ukrepe.
Da bomo lahko reševali vse probleme, ki se na terenu pojavljajo in upoštevali vse želje proizvajalcev, se bomo vsakih 14 dni na Inštitutu za hmeljarstvo sestali z vsemi referenti za hmeljarstvo po zadrugah in kombinatih našega okraja in z odgovornimi hmeljarskimi strokovnjaki iz novomeškega in mariborskega okraja ter razpravljali o tekočih vprašanjih. Na ta način bomo o vseh pojavih v proizvodnji pravočasno obveščani, da bomo lahko takoj ukrepali in da nas ne bodo težave presenetile.
Prvi sestanek pospeševalne službe se je na Inštitutu za hmeljarstvo že vršil in sicer 25. marca. Takoj za tern bi morali začeti z obhodi. Ker pa se je zaradi izredno dolge zime obdelovanje hmeljišč letos nekoliko zakasnilo, smo obhode prestavili za teden dni kasneje in bomo začeli s prvim obiskom terena 2. aprila.
Vsak obhod vsega hmeljarskega področja bo trajal 14 dni, nakar bo zopet sledil sestanek pospeševalne službe. Sestanek bo torej vsako drugo soboto ob
10.	uri v Hmeljarskem domu.
Na vsakem delovišču bo pregled hmeljišč vsakih 14 dni na isti dan v tednu in ob določeni uri, razen če pade dan pregleda na državni praznik. V tem primeru premaknemo obhod na prvi delovni dan. Razpored pregledov je tak:
Proizvodnji okoliš
Kdaj
Datumi pregledov
PO Vinska gora — PO Žalec	ponedeljek ob 7
PO Galicija, PO Šempeter	ponedeljek ob 11
PO Ponikva/Z., PO Polzela	ponedeljek ob 15
PO Griže, KZ Motnik	torek ob 7
PO Prebold, PO Vransko	torek ob 11
PO Trnava, KG Podgrad	torek ob 15
PO Gomilsko, KG Šalefc	sreda ob 7
PO Braslovče, PO Velenje	sreda ob 11
PO šmartno/P., PO Šoštanj	sreda ob 15
PO Petrovče, PO Ljubečna	četrtek ob 7
PO Celje, PO Vojnik	četrtek ob 11
PO Škofja vas, PO Strmec	četrtek ob 15
KG Lava, KG Šempeter	petek ob 7
KG Vojnik, KG Latkova vas	petek ob 11
PO Dobrna, KG Žovneik	petek ob 15
KG Vrbje, PO Kalobje	ponedeljek ob 7
KG Arja vas, KG Šentjur	ponedeljek ob 11
PO Štore	ponedeljek ob 15
PO Dramlje, KG Šmarje	torek ob 7
KG Slom, KG Rogaška	torek ob 11
PO Ponikva/G., KG Rogatec	torek Ob 15
PO Pristava, KG Mozirje	sreda ob 7
PO Polje in Bistrica ob S.	sreda ob 11
delovišče Rečica in Radmirje	
PO Mozirje, PO Rečica	sreda ob 15
Obrat Kozje, delovišče Gornji grad	četrtek ob 7
PO Kokarje, PO Radmirje	četrtek ob 11
PO Bočna, PO Tabor	četrtek Ob 15
PO Konjice, PO Rimske Toplice	petek ob 7
PO Zreče	petek ob 11
2.	IV., 16. IV., 30. IV., 14. V., 28. V., 11. VI., 25. VI., 9. VIL,
23.	VIL, 6. VIII., 20. VIII.
3.	IV., 17. IV., 3. V„ 15. V., 29. V., 12. VI., 26. VI., 10. VIL,
24.	VIL, 7. VIII., 21. VIII.
4.	IV., 18. IV., 3. V., 6. V., 30. V., 13. VI., 27. VI., 11. VIL,
25.	VIL, 8. VIII., 22. VIII.
5.	IV., 19. IV., 3. V„ 17. V., 31. V., 14. VI., 28. VI., 12. VIL,
26.	VIL, 9. VIII., 23. VIII.
6.	IV., 20. 4„ 4. V., 18. V., 1. VI., 15. VI., 29. VI., 13. VIL,
27.	VIL, 10. VIII., 24. VIII.
9.	IV., 23. IV., 7. V., 21. V., 4. VI., 18. VI., 2. VIL, 16. VIL,
30.	VIL, 13. VIII., 27. VIII.
10.	IV., 24. IV., 8. V„ 22. V„ 5. VI., 19. VI., 3. VIL, 17. VIL,
31.	VIL, 14. VIII., 28. VIII.
11.	IV., 25. IV., 9. V„ 23. V., 6. VI., 20. VI., 5. VIL, 18. VIL, 1. VIII., 15. VIII., 29. VIII.
12.	IV., 26. IV., 10. V„ 24. V., 7. VI., 21. VI., 5. VIL,
19.	VIL, 2. VIII., 16. VIII., 30. VIII.
13.	IV., 27. IV., 11. V., 25. V., 8. VI., 22. VI., 6. VIL,
20.	VIL, 3. VIII., 18. VIII., 31. VIII.
Pozivamo vse referente v kmetijskih zadrugah, v kombinatih im na kmetijskih gospodarstvih, ki so odgovorni za proizvodnjo hmelja, da se vestno udeležujejo sestankov pospeševalne službe im da na teh sestankih aktivno sodelujejo. Prav tako pozivamo referente, da opozore vse proizvajalce na redine obhode strokovnjakov, da pravočasno pregledajo hmeljišča, da bi mogli opozoriti na probleme im da vedno sodelujejo pri obhodu hmeljišč. Še tako lepi uspehi raziskovalnega dala na Inštitutu za hmeljarstvo ne morejo dati zadovoljivega uispeha v proizvodnji, če se hitro in z zadostno širino ne prenašajo v prakso. Zato je naloga vseh, ki so odgovorni za proizvodnjo hmelja, da pri tem sodelujejo in tako pripomorejo, da bodo proizvodni uspehi čim lepši in čim trajnejši.
Razen rednih obhodov se 'borno seveda lahko ob vsakem času obračali na Inštitut po nasvete, ki jih takoj potrebujemo in s katerimi ne moremo počakati do rednega obhoda.
Upamo, da smo s tem načinom pospeševalne službe ustregli vsem proizvajalcem in da bomo ob krepkem sodelovanju s hmeljarji tudi dosegli lep uspeh, tako da bomo ob letu lahko ugotovili, da smo ubrali pravo pot. Oh začetku nove sezone želimo vsem proizvajalcem čim lepše uspehe za leto, ki je pred nami.
Zupanek Janko
Poševna napeljava vodil v žičnicah
Doslej smo vodilla v žičnicah napeljevali tako, da je vsako vodilo imelo kavelj točno nad sadiko in se jie hmelj vzpenjal pravokotno proti strehi žičnice. Ko je hmelj še nizek in lahak so vodilla še pokončna in napeta. Ko pa rastline dosežejo žično streho, je slika čisto drugačna. Vodila se z rastlinami zaradi obtežitve nategnejo in vleknejo, postanejo predolga, niso več napeta, im se pri
tleh nagubajo, oziroma upognejo. Pogosto se vdajo v obdelovalni prostor t. j. v levo in desno stran (slika 1). S tem se obdelovalni prostor zelo zmanjša, včasih še več kot za 1 tretjino, kar zelo otež'koča vrstno obdelavo. Razumljivo je, da je zaradi tega često zelo otežkočeno škropljenje v cvet in storžke. Zato je v zadrugah mnogo vroče krvi, tako pri šfcropilcih, ker ne morejo nemoteno škropiti in pri hmeljarjih, .ker po škropljenju ugotove precej potrganih sadik.
Slika 5
Vse te nevšečnosti pa 'bi se dale odpraviti s poševno napeljavo. Lanskoletne izkušnje s poševno napeljavo vodil v naši zadrugi, so pokazale dobre rezultate. Zato predlagamo predvsem z namenom, da bi škropljenje v kooperacijskem sodelovanju nemoteno potekalo, da vodila napeljujete poševno predvsem v tistih žičnicah, kjer škropljenje opravljajo traktoristi. Za to napeljavo
napeljujte vodila za 2 kaveljčka naprej od kaveljčka za pokončno napeljavo v nasadih, ki so saj eni v razdaljh 2Xlm. V hmeljiščih, sajanih v vrsti v večjih razdaljah, pa napeljujte vodila samo za en kaveljček naprej. Vodila se napeljujejo poševno v eni vrsti na eno, v naslednji vrsti pa na drugo stran. Bočni videz take žičnice je križem pletena mreža (slika 4). Po dolgem pogledamo, pa so vsa vodila s sadikami ravna do tal, tudi v času ko so storžki že dozoreli in je mreža žičnice najbolj obremenjena. Vodila -se namreč kolenčajo le v vrsti In ne med vrstami.
Tovrstna napeljava pa nima samo prednosti pri škropljenju in strojni obdelavi. Dobra stran je tudi boljša osvetlitev sadik, boljša izraba škropiva. Pri tej napeljavi se škropivo, ki se razprši v prazno med dvema sadikama, ujame na -radi-kah sosednje vrste, ki križajo ta medprostor.
Ta napeljava je možna v nasadih, kjer j-e žična -mreža stara vsaj leto dni, da je že načeta od rje, ker potem kaveljčki ne drsijo po žici.
Tehnika napeljevanja. V prvi vrsti -se na začetku vodila obešajo tako, kot kaže slika 3, na koncu pa kot kaže slika 5. Vodila s-osednje vrste pa se začno obešati na koncu prve vrste na način kot ga kaže slika 3, končajo na začetku prve vrste, kot kaže slika 5. Ta način napeljevanja se ponavlja do konca žičnice, ko -imaj-o vodila v vsaki drugi vrsti i-sto smer; vsako vodilo pa se pri 6 m Visoki žičnii-ci podaljša preko 60 cm. Na koncu vsake vrste morata biti zadnja kaveljčka močnejša, ali pa dvojna, ker sta 2- ali 3-krat bolj obremenjena od ostalih kaveljčkov.
Inž. Tone Wagner
Izkušnje pri poševni napeljavi na Inštitutu
Poševna napeljava vodil mora postati sp-lošn-o upeljan uk-rep v proizvodnji hmelja. Veseli nas izkušnja pri tem načinu napeljave, ki je opisana v sestavku tov. Zupan-eka. Želimo pa razlago dopolniti in osvetliti problem še z druge strani.
V zadnjih dveh letih j-e Inštitut za hmeljarstvo preizkušal poševno napeljavo vodil in ugotavljal tudi pridelek. Napeljevali smo žico v nasadu, kjer je saj-en hmelj 1,70X1,40 navpično, poševno -nad prvo sosedno rastlino in poševno nad drugo Tastiino v vrsti. Vse rastline smo poševno nagnili od juga proti severu in tako omogočili čim boljšo osvetlitev po rastlini navzdol.
Pri poševno napeljanih rastlinah je bil pridelek lepo razporejen po rastlini in tudii na spodnjih rodnih panogah so bili storžki lepo izenačeni.
V naslednji tabeli so podani pridelki pri različnih napeljavah.
Postopek	1960 kg zel. hmelja na rastlino	Indeks	1961 kg zel. hmelja na rastlino	Indeks
Navpična napeljava	2,13	100	1,93	100
Nad pirvo rastlino	2,84	133	2,10	109
Ned drugo rastlino	1,60	70	1,83	95
Največji pridelek v obeh letih nam je dala poševna napeljava nad prvo sosedno rastlino v vrsti (razdalja v vrsti 1,4 m) in sicer več ko't navpična napeljava, ker so rastline preveč zasenčene v spodnji polovici.
Na osnovi teh poskusov priporočamo za večji pridelek poševno napeljavo vodil nad prvo sosedno rastlino v vrsti, kjer imamo normalno sajen hmelj. Vse rastline nagnimo v eni smeri vrst, ki naj bo čim bliže proti severu.
Poševna napeljava je tudi pogoj za uspešno strojno obdelavo hmeljišča, manj bo praznih mest, katerih glavni vzrok so med vrsto povešene trte, ki jih nepazljiv traktorist lahiko potrga.
Osnovni pogoj za uspeh pri poševni napeljavi pa so pravilno izdelani kaveljčki. Kaveljček se mora trdno oprijeti nosilne žice talko, da ga veter ne premakne. Površno ali nepravilno izdelani kaveljčki niso primerni za poševno, napeljavo in jo bomo prisiljeni kljub prednostim v takem primeru opustiti.
Ce bomo vodila poševno napeljali, bomo imeli večji pridelek, manj praznih mest in strojna obdelava bo hitrejša.
Inž. Blažena Pugelj
Kako bomo v letošnjem letu gnojili s fosfornimi gnojili
Na osnovi analiz zemlje, ki smo jih izvršili v jeseni leta 1961 v nekaterih hmeljiščih v celjskem okraju na različnih talnih tipih, smo ugotovili, da so tla s hranili zelo različno oskrbljena. Rezultati, s katerimi sedaj razpolagamo, dajejo sliiko zaloge hranil v tleh za letošnje leto. Ne moremo pa teh rezultatov posplošiti. Ko bomo nekaj let zasledovali zaloge hranil v tleh in opazovali pridelke, pri tem pa upoštevali načine gnojenja, bomo lahko posredovali točnejše zaključke.
V letošnjem letu smo opazili, da so tla takole oskrbljena s fosfornimi in kalijevimi gnojil (če ne upoštevamo talnih tipov):
Oskrba tal s fosforom (106 vzorcev):
odlična na 47 °/o tal prav dobra na 35 °/o tal dobra na 12 °/o tal slaba na	6	°/o	tal
Oskrba tali s kalijem (vzorcev 106):
odlična na 21 °/o tal prav dobra na 56 °/o tal dobra na	9	°/o	tal
slaba na 14°/o tal
Rezultati analiz nam kažejo-, da so tla bogata predvsem na fosfornih hranilih, nekoliko manj na kalijevih.
Dosedaj smo bili navajeni gnojiti z velikimi količinami fosfornih gnojil, kar pa ni niti na vsakih tleh, niti vsako leto upravičeno.
Navadno smo vsako leto gnojili s fosfornimi gnojili rastlinam, kolikor za prehrano potrebujejo-, nekaj pa še -na zalogo, kar je tudi prav. Vendar tam, kjer
je zaloga fosfora v tleh zadostna in ponekod že prevelika, je gnojenje s fosfornimi gnojili na zallogo neupravičeno, V takih hmeljiščih bomo letos dali fosfora le za zadosten pridelek.
Potrebno se je še odločiti s katerim fosfornim gnojilom in kdaj bomo letos gnojili.
V	tistih proizvodnih. okoliših in kmetijskih gospodarstvih, kjer je na razpolago še kaj tomaževe žlindre jo bomo uporabili. V ostalih proizvodnih okoliših pa bomo gnojili takole:
V	hmeljiščih, kii se razprostirajo v osrednjem delu Savinjske doline, kjer . so tla nastala na naplavini Savinje ali v predelih potokov, ki prihajajo in prinašajo podlago iz apnenega zaledja (apnen drobir in prod), so tla več ali manj apnena. Reakcija takih tal je navadno nevtralna ali rahlo kisla (pH 6—7). Tu bomo za gnoj'enje v hmeljiščih in na vseh ostalih .njivskih površinah uporabili superfosfat oziroma mešana gnojila, ki vsebujejo kot fosfatno komponento izključno superfosfat. Na takih tleh hiiperfosfat ali kot ga še imenujemo mikrofoS ne “bi imel učinka, ali pa bi bil ta zelo slab.
V	obrobnih predelih Savinjske doline so tla naplavina Ložnice in Bdljške, ali pa so po nastanku diluvijalnega ali deluvijalnega značaja (usedlina nekdanjega morja ali jezera nanesena iz okolišnjih hribov v dolino). To so predvsem tla na bolj ali manj dvignjenih terasah, 'ki sestavljajo obrobje tako Savinjske kakor tudi drugih dolin. Tudi na vseh ostalih področjih celjskega okraja najdemo taka tla. Ta tla so navadno slabo kisla (pH 5,5—5 in pa nižje). Na takih tleh pa se tudi na njivskih površinah priporoča uporabljati kot fosforno gnojilo hiperfosfat sam ali v kombinaciji s superfosfatom. Od celokupne količine fosfornih gnojil bomo uporabili za gnojenje 2/3 hiperfosfata in 1/3 superfosfata.
S superfosfatom bomo gnojili že v jeseni, ali pa zelo zgodaj spomladi, v hmeljiščih pred rezjo.
Večjii učinek ima hiperfosfat v tleh, kjer je dovolj humusa in kjer so proste huminske kisline.
Kot dušično komponento je pri uporabi miikrofosa dobro uporabljati amon-sulfat.
Priporočljivo je uporablj^ati gnojila na osnovi predhodne analize zemlje. Na podlagi analize se bomo z največjo gotovostjo in pravilno odtočili, katero in koliko gnojila bomo trosili.
Inž. Blažena Pugelj
Hiperfosfat ali mikrofos
Do nedavnega smo uporabljali kot glavno fosforno gnojilo tomaževo žlindro. Ker je tomaževa žlindra trenutno težko dosegljiva, bomo morali potrebo fosforne kisline nadomestiti ‘bodisi s superfosfatom, bodisi s hiperfosfatom ali kakor se še imenuje z mifcrofosom.
Hiperfosfat ali mikrofos je fosforno gnojilo, ki. ga pridobivajo iz surovih severno afriških fosfatov, tako da jih fino meljejo. Gnojilo je sivorjave barve.
Po analizi Kmetijskega pospeševalnega zavoda v Mariboru vsebuje: celokupne fosforne kisline (P205)	29,9 °/o
od tega:
raztopljive v 2 °/o citronski kislini 13,5% raztopljive v 2 % mravIjinski kislimi 22,3 °/o raztopljive v 2 % vinski kislini	29,6 °/o
Fiziološko aktivni fosfor, to je fosfor, ki je dostopen rastlini pri prehrani, je v vodi netopljliv, laže pa je topljiv v navedenih kislinah.
Razen fosforne kisline vsebuje še 50 °/o kalcija, in še nekatere elemente, vendar v zelo majhnih količinah (žveplo, silicij, magnezij, železo, mangan in cink ter natrij itd.).
Tako gnojilo z zgoraj navedemimii sestavinami srečamo v trgovini pod imenom 30 °/o biiperfoisfait. Vendar imamo hiperfostate z večjo in manjšo količino fosfora.
Po analizi lahko sodimo, da je hiperfosfat visoko odstotno fosforno gnojilo. Vsebuje kislino, ki je težko topljiva in se topi le v limonski, mravljdni im vinski kislini. Če upoštevamo kakovost fosfora, je v večji meri učinkovit šele drugo leto po trošenju gnojila.
Tudi kalcija vsebuje hiperfosfat po analizi veliko količino. Rastlinam lahko dostopnega kalciju v obliki CaO pa je v tem gnojilu približno le 8 %. Ves ostali kalcij je vezan v apatit v netoplljiivo obliko in je rastlinam praktično nedostopen. Zato ga ne moremo prištevati med alkalična gnojila to je gnojila, ki vsebujejo večji odstotek rastlinam dostopnega apna. Hiperfosfat ali mikrofos je gnojilo, ki ima največjo gnojilno vrednost na slabo kislih in kislih tleh. Organske kisline, pospešijo v sodelovanju z imifcrooirganizmii topljivost surovih fosfatov v rastlinam laže pristopne oblike.
Na nevtralnih in alkalnih tleh hiperfosfat nima posebne gnojilne vrednosti. Zato priporočamo uporabljati hiperfosfat za gnojenje travnikov, sadonosnikov na slabo kislih tleh. Prav tako v hmeljiščih. Uporabljamo ga na Slabo kislih tleh, predvsem v obrobnih predelih Savinjske doline in hribovitih krajih. Posebno ga priporočamo za meiioiraitivno gnojenje ob saditvi hmelja na težkih tleh. Prav talko ga uporabljamo tam, kjer je potrebno izvesti melioTativno fosfatiza-cijo, to je pri obnovi sadonosnikov na kislih in slabo kislih tleh in pa pri premeni gozdnih površin v kmetijske. S biperfosfatom gnojimo' zelo zgodaj spomladi. Najbolje pa je, če je gnojenje izvedeno že v jeseni.
Slabo kisla tla priporočamo gnojiti z 1/3 superfosfata in 2/3 hiperfosfata, od količine fosfornega gnojila, kii smo ga namenili za tekoče leto.
Jnž. Miljeva Kač
Tiozin v hmeljiščih
Za zatiranje peronospore na hmelju priporočamo dve vrsti fungicidov: za škropljenje v cvet bakrene pripravke, ki kažejo dolgotrajno delovanje; za prva škropljenja do začetka cvetenja, pa organske pripravke (zimeb, kaptan), ki stimulativno vplivajo na razvoj hmelja. Organskim fungicidom dajemo tudi prednost pri eventualnem škropljenju v storžke.
Pred nekaj letti je bila cena za obe vrsti Škropiv približno enialka, zato je o izboru odločal samo način delovanja. Sedaj, ko so organski fungicidi bistveno dražji, odloča o izbiri pri tistih posevkih, kjer bakrena sredstva ne delujejo preveč depresivno — tudi cena. Razlika v ceni med obema vrstama sredstev je precejšnja: 100 litrov škropiva bakreno 'apno 50 velja 203 din, 1001 ditana pa 333 din ali 65 °/o več; 100 litrov orfhocida pa celo 375 din ali 86 °/o več kot bakreno škropivo. Takšna razlika v ceni marsikaterega proizvajalca hmelja odvrne od organskih fungicidov, čeprav so za prva in zadnja škropljenja primernejša. Da se ne bi popolnoma izognili organskim fungicidom v hmeljiščih, priporočamo proizvajalcem kombinirana sredstva.
Pred nedavnim je začela izdelovati »Zorita« v Žabcu kombinirane pripravke na bazi bakrenega oksiiklorida in cineba. V prodajo so prišla tri nova sredstva in sicer tioziin A, tioziin B in tioziin D. Vsak izmed teh pripravkov ima različno razmerje bakra in cineba.
Tiozin A (36 % bakrenga ofcsdfcllorida in 14 % cimdba) se v koncentraciji 0,3 °/o do 0,5 % priporoča za zatiranje cerfcospore na sladkorni pesi, peronospore na vinski trti in na hmelju ter proti fitoftori na krompirju.
Tiozin B vsebuje le 25 °/o bakrenega oksiiklorida in 32 °/o cineba. Uporablja se v enakih koncentracijah kot tioziin A (0,3—0,5 °/o) proti glivičnim boleznim zlasti pri vrtninah in sadju.
Tiozin D vsebuje najmanjši odstotek bakra in sicer le 12 % bakrenega ofcsi-fciorida ter 50 °/o cineba in je namenjen v prvi vrsti sadjarjem za uničevanje škriupa pa tudi za ostale bolezni, kjer uporabljamo cineb, razen v primerih, kjer tudi majhne količine bakra nfflso zaželene.
Dokazano je, da kombinirana sredstva na bazi cineba kažejo neke vrste sitoergizem. Mešanica teh dveh fungicidov poveča učinkovitost enega in drugega sredstva. Na ta način torej prihranimo tudi na aktivni substanci. Kombinirana sredstva kažejo svojstva enega in drugega pripravka: dolgotrajno delovanje bakrenega apna in stimulativno cineba. Na drugi strani pa se zaradi manjše doze aktivne snovi do neke mere izognemo tudi negativnim svojstvom kombiniranih sredstev n. pr. fi toksično s ti, ki jo posebno v mokrih in hladnih letih kažejo bakreni pripravki.
Vsa tri sredstva smo z dobrim uspehom preizkusili na hmelju. V letu 1961 smo tiozin A in bakreno apno 50 vključili tudi v naše demonstracijske poskuse in lami prav nazorno ugotovili prednost tiioizina A v hladnih in deževnih poletjih — pred bakrenimi sredstvi — ki v takem vremenu pogosto v manjši meri »zažgejo« hmelj.
V letu 1961 je namreč pri drugem škropljenju v cvet (v drugi polovici julija) nastopilo hladno in deževno vreme. Vsa bakrena sredstva so več a)li manj »zažgala« hmelj. Čiiim aktivnejše je sredstvo delovalo (velikost delcev!) in s čim večjim pritiskom smo hmelj škropili, tem večje »požige« je bilo opaziti. Na srečo »požigi« v tem času nliso nevarni, ker je hmelj šele v fazi cvetenja, seveda če niso tako močni, da cvetki odpadajo. Če kasneje pri škropljenju poškodujemo hmelj, ko so storžki že oblikovani, imajo te poškodbe lahko resen vpliv na kvaliteto. V našem lanskoletnem demonstracijskem poskusu smo pri drugem škropljenju v cvet (24. julija) pri vseh bakrenih sredstvih opazili rahle požige, tako pri bakrenem apnu, v nekoliko večji meri tudi pri cuprablau (mainjiši delci). Popolnoma nenevaren pa se je v fconc. 0,5 °/o pokazal tiozin A.
Prav primeren je tiozin A tudi za zadnje škropljenje v storžke.
Kvaliteti je namreč lahko preveč bakra pri zadnjem škropljenju nevarno,
ker povzroča »ubito« barvo storžkov, ne glede na to, dia je prodaja hmelja več kot 30 mg na 1 kg suhega hmelja po uzancah zabranjena.
Na osnovi vseh dosedanjih izkušenj priporočamo našim proizvajalcem, da uporabljajo tio'zin A za prva škropljenja hmelja, če so jim organski fungicidi predragi, da se čim bolje izognejo eventualnemu depresivnemu delovanju 'bakrenih sredstev. Razen tega škropimo s ti oz inom A cvet v hladnem in deževnem vremenu, ko nastopi nevarnost požigov z bakrenimi fungicidi. In končno za škropljenje v storžke v letih, ko je to škropljenje potrebno.
Za prva škropljenja uporabljamo tioizin A v 'kane. 0,4 % (161 din za 100 litrov brozge). Kadar škropimo s tiozinom A v cvet, namerimo pol kg na 100 litrov vode (203 din za 100 litrov brozge, kot bakreno apno). Za škropljenje v storžke pa uporabljamo samo 0,3 °/o kane. (122 din za 100 litrov brozge).
Razen za hmelj priporočamo tiozin A tudi za škropljenje krompirišč, proti fitoftori in sicer v količini 5 kg na ha.
Kaj moramo vedeti o strupenih kemičnih sredstvih za varstvo rastlin
V	Uradnem listu FLRJ št. 45 z dne 9. 11. 1960 je izšel Pravilnik o hrambi in prometu s strupi, ki ga je izdal Sekretariat izvršnega sveta za zdravstvo v soglasju z Zveznim državnim sekretariatom za notranje zadeve.
V Uradnem listu FLRJ št. 30/61 pa je izšla odločba o kemičnih sredstvih in preparatih, kii se štejejo za strupe. Ta pravilnik in odločba ne zadene le tovarne, ki izdelujejo zaščitna sredstva, temveč tudi vse organizacije, ki se ukvarjajo s prodajo, kupovanjem in razdeljevanjem teh sredstev ter vse potrošnike.
S tem pravilnikom je Sekretariat za zdravstvo hotel čim popolnejše omejiti možnosti zastrupitve ljudi in koristnih živali s kemičnimi sredstvi za varstvo rastlin. Dolžnost nas vseh pa je, da se odredbe točno držimo in da pripomoremo do čina popolnejše uveljavitve teh prepotrebnih predpisov.
Katera sredstva za varstvo rastlin, ki so pri nas v prometu, štejemo za strupe?
V Uradnem listu FLRJ št. 30/61 so naštete vse strupene kemijske spojine ali elementi, ki služijo kot aktivne substance v pripravkih za varstvo Tastlin, ki so pri nas v prometu. Da bi vam odločbo čim bolj približali, bomo našteli V9e strupene pripravke za varstvo rastlin, ki so pri nas v prodaji, in ki spadajo v omenjeni seznam, po trgovskih imenih.
1.	Fostoxin
2.	Svinčeni arzenat
3.	Cyrnag
4.	Kalcijev cianid
5.	Systox
6.	Terra sytam
7.	Endrin 20
8.	Fosdrin
9.	Parathion
10.	Fosfermo
11.	Želio pasta
12.	Pestox
13.	AM Din olje
14.	Cinkov fosfid
15.	Dieldrm olje
22.	Radosan
23.	Ceretan
24.	Cerelim
25.	Ceresan
26.	Tomorin
20.	Dimecron
21.	Mercury te
29.	Niootinol
30.	Endriin 10
31.	Toxafen
27.	Warfarin
28.	Metasystox
16.	Dyno'tox
17.	Rumešan
18.	Kreosan
19.	Diuosan
32.	Rumasan olje
33.	Žuto olje
Vsi pripravki pod zaporednimi številkami od 1 do 12 so posebno strupeni.
Kako skladiščimo sredstva za varstvo rastlin?
Sredstva za varstvo rastlin morajo biti vskladiščena v neprevlažmih, poleti nopretoplih in pozimi v neprehladuih prostorih (kjer ne pade temperatura izpod 5° C), ki morajo imeti brezhibno ključavnico s ključem in viden napis »STRUPI«, ki ga ni mogoče lahko sneti ali izbrisati.
Ključe prostorov rnoTa hraniti pri sebi skladiščnik, ki ga za to predstojnik posebej določi.
Vse priprave in pribor, s katerimi se strupena zaščitna sredstva prijemajo, jemljejo iz posod, merijo ali prodajajo, je treba prav tako hraniti zaMenjiane in se ne smejo uporabljati v noben drug namen.
V	skladiščih mora vladati vedno red in snaga. V vsakem skladišču morajo bilfci posebej vskladiščena sredstva, ki jih štejemo za strupe in še posebej označena z vidno tablo »STRUPI«. Vsako pošiljko sredstev takoj označimo na embalaži z datumom prispetja, da izdajamo sredstva po njih starosti.
Pri delu v skladišču moramo obvezno uporabljati delovno obleko, katera ostaja po delu v skladišču.
V	vsakem skladišču ali blizu njega mora biti na razpolago čista voda, milo in brisača, da si lahko po vsakem izdajanju sredstev temeljito umijemo roke.
Kakšna mora biti embalaža za strupena zaščitna sredstva?
Strupe je dovoljeno dajati v promet in izdajati potrošnikom samo v izvirnih proizvajalčevih omotih, oziroma, v omotih organizacije, ki ji jo dovoljeno prepakiranje strupov za prodajo na drobno.
Na vsakem omotu strupenega zaščitnega sredstva morajo biti poleg označb, ki jih predpisuje Uprava za varstvo rastlin, ki te pouče o vrsti in načinu delovanja sredstva še označbe, ki jih predpisuje Sekretariat za zdravstvo, ki te pouče o strupenosti sredstva:
1.	Ime strupenega sredstva
2.	Vsebina aktivne substance
3.	Z velikimi črkami napis »STRUP« z običajnim in dobro vidnim znamenjem mrtvaške glave.
4.	Datum proizvodnje strupa oziroma njegovega pakiranja.
5.	Ime in naslov proizvajalca, oziroma organizacije, ki je strup prepakirala, kadar je to dovoljeno.
6.	Številka in datum dovoljenja za vrsto in uporabo embalaže.
Poleg naštetih označb, mora biti na omotu natisnjeno afli priloženo navodilo za uporabo, v katerem je navedeno, kaj je treba Ukreniti za varnost pri hrambi im uporabi strupenega sredstva; opozorilo, da se prazna embalaža ne sme uporabljati v druge namene, oziroma, da jo je treba na določen način uničiti, če je ni mogoče znova uporabiti za strupeno sredstvo; način uničevanja strupenega sredstva ter posledice nepravilne uporabe Strupenega sredstva ali embalaže za življenje in zdravje ljudi, domačih živali in zaščitenih vrst divjadi. V navodilu morajo biti navedeni tudi znaki zastrupitve in način prve pomoči pri zastrupitvi.
Kako izdajamo strupena zaščitna sredstva in kako ravnamo z embalažo?
Organizacije, ki se ukvarjajo s prometom Strupenih zaščitnih sredstev, morajo voditi posebno knjigo o izdajanju strupov, ki jo potrdi upravni organ Občinskega 'ljudskega odbora, pristojen za sanitarno inšpekcijo.
Strupenih zaščitnih sredstev ni dovoljeno izdajati osebam, ki še niso stare 18 let.
Vsakokrat kadar se izda strupeno zaščitno sredstvo je treba v knjigo vpisati tele podatke:
1.	kupčevo ime in priimek;
2.	njegovo prebivališče in natančen naslov;
3.	ime strupa, izdano količimo in datum;
4.	podpis in naslov tistega, ki mu je bil strup izdan;
5.	potrdilo prejemnika, da je dobil navodilo o uporabi izdanega strupa.
Dovoljenje za nakup strupenih sredstev je treba hraniti kot prilogo v evidenčni knjigi o izdajanju stropov.
Evidenčno knjigo o izdajanju strupenih sredstev je treba hraniti najmanj tri leta od vpisa zadnjih izdanih količin sredstev.
Vse ostanke zaščitnih sredstev, vse smeti iz Skladišča in prazno embalažo, ki jo ne smemo uporabljati v droge namene, je treba uničiti na način, ki ne ogroža zdravja ljudi. Enako je treba ravnati tudi s strupenimi sredstvi, ki so postala neuporabna.
Skladiščnik v zadrugi ali na državnem posestvu mora voditi tudi točno evidenco o embalaži sredstev, ki jih je izdal traktoristu ali drugim potrošnikom. Po našem mnenju bi bilo pametno voditi to evidenco v knjigi izdajanja sredstev.
Prazna embalaža se mora čuvati v istem prostoru kot strupena sredstva. Uničujemo jo praviloma tako, da jo v prisotnosti Skladiščnika in dveh članov komisije zakopljemo vsaj 75 cm globoko na takem mestu, kjer ne more voda odnašati eventualna strupena sredstva v bližino človeških bivališč. Prav je, če embalažo v jami posujemo s klorovim ali živim apnom.
Kdo nadzoruje delo ustanov ali zavodov, ki se bavijo s prometom s strupenimi sredstvi?
Nadzorstvo nad ustanovami ali zavodi, ki se bavijo s prometom s strupenimi zaščitnimi sredstvi vrši upravni organ občinskega LO, ki je pristojen za sanitarno inšpekcijo.
Kakšne kazni so predvidene za kršilce Pravilnika o hrambi in prometu s strupenimi sredstvi?
Zavod ali organizacija, ki se bavi s prometom strupenih sredstev, se kaznuje s kaznijo do 100.000 din.
1.	Če hrami strupena zaščitna sredstva v prostorih, ki glede lokacije, osvetljenosti, temperature in vlažnosti ne ustrezajo potrebnim samitamodehmičnim in higienskim pogojem ali v prostorih, ki se uporabljajo v druge namene.
2.	Če hrani Strupena zaščitna sredstva skupaj z drugim blagom ali jih hrani v prostorih oziroma otmarah, ki nimajo brezhibne ključavnice im ključa.
3.	Če ne dotoči posebne osebe, ki naj hrani ključe prostorov ali omar, v katerih se hranijo strupi ali, ki uporablja pribor in priprave, s katerimi se prijemajo, merijo ali prodajajo Strupi, v druge namene.
4.	Če da v promet strupena zaščitna sredstva, ne da bi bila v izvirnem omotu.
5.	Če da v promet strupena zaščitna sredstva v embalaži, katere vrsta in uporaba ni bila poprej dovoljena.
6.	Če daje strupe v nove omote, ali jih razredčuje brez predpisanega dovoljenja.
7.	Če ne odstrani ali ne uniči na predpisan način ostankov ali neuporabnih strupenih sredstev.
Za naštete prekrške pa se kaznuje tudi odgovorna oseba v zavodu ali gospodarski organizaciji, s kaznijo do 20.000 dinarjev. Z denarno kaznijo' do 50.000 din pa se kaznuje gospodarska organizacija ali zavod, njena odgovorna oseba pa s kaznijo do 10.000 din, če:
1.	da v promet sredstvo', brez katere od predpisanih označb ali brez predpisanega navodila za njegovo uporabo;
2.	brez dovoljenja izda strupena sredstva potrošnikom;
3.	izda Strupena sredstva osebam, mlajšim od 18 let ali ne vodi o izdajanju strupenih sredstev predpisane evidence;
4.	ne poskrbi za to, da nosijo tisti, ki prihajajo na svojih delovnih mestih v neposreden dotik s strupenimi sredstvi, predpisano varnostno obleko ali druga varstvena sredstva.
Kako bomo izbirali sredstva za varstvo rastlin glede na novo uredbo?
Vsa zaščitna sredstva, ki srno jih našteli na začetku članka, se smatrajo' za strupena in se ne smeje izdajati potrošnikom, ki nimajo dovoljenja občinskega inšpektorja. Vse ostale pripravke pa lahko nabavimo v prosti prodaji.
Mnogi proizvajalci se boje, da bodo imeli pri nabavi zaščitnih sredstev sitnosti. V kooperacijski proizvodnji, kjer varuje nasade in posevke pred boleznimi in škodljivci zadruga, je to vprašanje takole rešeno. Vsi referenti za varstvo rastlin im traktoristi so poučeni o strupenosti posameznih sredstev in bodo pod skrbno kontrolo 'lahko rokovali tudi s strupenimi sredstvi. Tam, kjer škropi in praši privatnik, je najbolje, da izbere tako sredstvo, za katerega ni potrebno dovoljenje občine, saj je tudi malo strupenih lepa iiztoiira.
Med fungicidi spadajo samo živoisrebrma sredstva med Strupena; bakrene, žveplene im organske pripravke pa lahko nabavljamo in uporabljamo brez omejitve.
Prav tako bomo lahko preganjali koloradskega hrošča z lindanskimi in DDT pripravki. Tudi diaaimon, kii ga uporabljamo za polletno uničevanje kaparja, zavijača ter raznih gosenic, ni v seznamu strupenih sredstev. Marsikoga skrbi kako bo preganjal uši ali rdečega pajka. Res je: Skoraj vsa sistemična sredstva so na spisku strupenih pripravkov. Eden pa le ni, in sicer ekatin. Če bomo torej hoteli sami škropiti in uporabiti sMemično sredstvo, bomo segli po ekaitinu.
Tudi velike večine herbicidov, ki so pri nas v prodaji, ni na spisku strupenih sredstev. Brez dovoljenja ne moremo nabaviti le dynotoxa, kontaktnega herbicida na bazi dinitrobutilfenola in pa rumenih pripravkov.
Pod uredbo o strupenih sredstvih pa spadajo skoraj vsa sredstva, s katerimi zastrupljamo podgane, voluharje in podobno.
Zato bo najbolje, da uničevanje škodljivih gledalcev v večjem obsegu prepustimo za to izvežbanim ekipam.
Za zimska škropljenja lahko brez občinskega dovoljenja nabavimo parapin in žveplene pripravke. Škropljenje z rumenimi pripravki pa bomo prepustili zadružnim ekipam, če nočemo iti na občino po dovoljenje.
Kot vidimo, je kljub temu, da je uredba zelo stroga, še vedno dovolj zaščitnih sredstev v prositi prodaji, s katerimi bodo privatniki zatirali bolezni in škodljivce po vrtovih.
V blagovni proi'zvo'dnjd na velikih površinah pa bomo to specialno in nevarno delo prepustili za to izvežbanim delavcem kmetijskih organizacij.
Inž. Lojze Cetina
Kako vpliva oddaljenost vode od hmeljišč na delovni čas za škropljenje hmelja
Za škropljenje hmelja potrebujemo pri avtomatičnem škropljenju s traktorjem od 2200 do 28001 ali povprečno 2500 1 vode na hektar. Običajno je treba vodo od bolj ali manj daleč dovažati do hmeljišča. V praksi je oddaljenost od 0—3'km. Zaradi sorazmerno velike količine vode, ki jo potrebujemo’ in razdalje nam vzame dovoz vode precej delovnega časa.
Vodo lahko dovažamo na različne načine: vprežno z ročnim nalivanjem, s traktorjem in nalivanjem na hidrantu vodovoda ali tako, da traktorist sam dovaža vodo s škropilnikom. Način dovažanja ima velik vpliv na porabo delovnega časa za škropljenje.
V naši primerjavi smo vzeli naslednje predpostavke:
1.	vodo dovažamo s traktorjem in prikolico z dvema sodoma po 9001 ali Skupaj 1800 1;
2.	nalijemo jo na hidrantu vodovoda;
3.	povprečna hitrost pri dovozu vode je 12 km na uro;
4.	sod traktorskega škropilnika drži 300 1, praktično pa računamo le z 285 i, ker ga pri delu ne moremo popolnoma izprazniti;
5.	voda je oddaljena od 0—3 km;
6.	na ha potrebujemo 2500 i vode;
Delovni proces	Delovne operacije
Dovoiz vode — nalivanje vode na hidrantu, priprava in preklapljanje prikolic ;
—	prevoz vode.
Škropljenje — nalivanje vode v škropilnike in priprava škropiva;
—	škroipOjiepje.
Porabo delovnega časa za posamezne delovne operacije smo dobili iz praktičnih izkušenj. Pripominjamo, da smo za uporabo delovnega časa vzeli tehnične normative. V praksi je zaradi različnih pogojev poraba delovnega časa lahko od 10—30 ta več odstotkov večja. Za primerjavo pa so* uporabnejši tehnični normativi.
Za posamezne delovne 'operacije smo vzeli naisiledinije normative:
—	nalivanje na hidrantu, priprava Sin preklapljanje prikolic — 8 min. na 1000 1 ali 20 min. na ha;
—	prevoz vodo (povprečna hitrost 12'km na uro) na 1 km oddaljenosti 5 min. na 10001 ali 13 min. na ha;
— nalivanje vode v škropilnik im priprava škropiva •— 28 min. na 10001 ali 70 min. na ha;
—	škropljenje vključno obračanje in krajši zastoji — 125 min. na ha,-
—	prevoz vode, če jo dovažata} s škropilnikom (povprečna hitrost 12 km na uro) ma vsak km oddaljenosti — 33 tam. ha 10001 ali 83 rruiin. na ha.
Primerjajmo sedaj delovni čas za škropljenje v primem, če dovažamo vodo posebej (prvi pritmer) in v primeru, če jo dovaža traktorist sam (drugi primer). Na prvi pogled že lahko rečemo, da bornio pri večjii oddaljenosti Vode porabili več časa, če traktorist kar s škropilnikom dovaža voido kot pa, če jo posebej dovažamo', pri manjših razdaljah pa bo narobe. V drugem primeru odpade čas za nalivanje sodov, fci znaša 20 mlin./ha, ker nalijemo vodo kar v škropilnik poveča Se pa čas za prevoz, ker pripelje v istem času le. 285 1 vode, medtem ko jo pripelje v prvem primeru 18001.
Vprašamo se, kolikšna je tista oddaljenost vode, ko je še racionalnejše dovažati vodo s škropilnikom in pri kateri oddaljenosti vode bomo posebej dovažali vodo s prikolico.
Da bomo lahko odgovorili na to vprašanje, poglejmo primerjavo porabe časa za dovoiz vode in škropljenje, za oba primera, pri razdaljah od 0—2000 m, fci je prikazana v tabeli štev. 1 in prikazu 1. Čas za škropljenje in nalivanje sodov pa v drugem primeril odpade.
Tabèl-a štev. 1.:
Primerjava delovnega časa za škropljenje in dovoz vode pri različni oddaljenosti vode na 1 ha.
1. primer:
Delovna Normativ operacija	Potreben del. čas			(min)	pri	razi. odd. vode (m)		
	0	100	200	300	400	500	1000	2000
škropljenje 125 min/ha	125	125	125	125	125	125	125	125
naliv, škropil. 70 min/ha	70	70	70	70	70	70	70	70
naliv, sodov 20 min/ha	20	20	20	20	20	20	20	20
prevoz vode 13 min/ha/l km	—	1	3	4	5	7	13	16
Skupaj 1. primer	215	216	218	219	220	222	228	241
2. primer:
Delovna operacija	Normativ	Potreben del. čas (min) pri razi. odd. vode (m) 0 100 200 300 400 500 1000 2000							
škropi jenje	125 min/ha	125	125	125	125	125	125	125	125
nalldv. škropil.	70 miin/ha	70	70	70	70	70	70	70	70
naliv, sodov	—	—	—	—	—	—	—	—		
prevoz vode	83 min/ha/1 km	—	8	17	25	33	42	83	166
Skupaj 2. primer		195	203	212	220	228	237	278	361
Primerjava:									
Skupaj 1. primer		215	216	218	219	220	222	228	241
Skupaj 2. primer		195	203	212	220	228	237	278	361
Razlika		—20	—13	—6	+ 1	+8	+ 15	+ 50 +120	
Pripomba: številke so zaokrožene na cele minute.
Iz primerjave v tabeli štev 1 Vidimo, da pri oddaljenosti vode do 300 m porabimo manj časa, če dovaža traktorist, lai škropi, sam vodo, pri večji oddaljenosti pa porabimo mainj časa, če poisebej dovažamo vodo. Seveda ta izračun ne smemo vzeti preveč togo. Služi nam lahko le kot orientacija. Večkrat bodo orga-nizaoijisfce okoliščine narekovale, da bomo tudi pri nekoliko večjih razdaljah n. p'r. 500 m dovažali vodo s škropilnikom, n. pr., če imamo samo za eno manjšo parcelo vodo oddaljeno 500 ali 1000 m, vsa druga hmeljišča pa jo imajo bliže. Jasno je, da se nam samo za ta primer ne izplača za dovoz vode vključevati še en traktor s prikolico, ker bi priprava tega zahtevala več časa, kot bi ga s tem prihranili, čim bolje je delovna veriga dovoz vode—škropljenje organizirana, oziroma čim bolje jo je v konkretnih pogojih mogoče izpeljati, tem 'bolj se bomo približali našemu zaključku, da je 300 m meja, ko je treba vodo poisebej dovažati.
V praksi bo ta meja mogoče 300 do 600 m, žeto redko pa 1 km in več. Iz tabele 1 vidimo, da potrebujemo, če dovažamo vodo 1 km daleč s škropilnikom 50 minut, pri 2 km pa odio 120 minut ali 2 u»i, to je 50°/» več časa na ha, kot če bi dovažali vodo posebej.
Naša ugotovitev nam narekuje, da moramo dovažati vodo čim bliže parcelam Kjer škropimo, Vsekakor pa bliže kot 300 m.
Prav tako je ta ugotovitev važna pri napravi vodnjakov ali v bodoče po- . sehnih rezervoarjev pri večjih, kompleksih hmeljišč. Med hmeljišči jih moramo razmestiti tako, da razdalja do večjega dela hmeljišč v tem kompleksu ne bo večja od 300 m, če ne bi hoteli vode posebej dovažati.
Zaključek:
V delovnem času, ki je potreben za škropljenje predstavlja dovoz vode pri oddaljenosti vođe 1 km 15°/o — če dovažamo vodo s prikolico posebej in 30 %> od skupnega delovnega časa, če dovažamo vodo s škropilnikom. Pri večji oddaljenosti se ta odstotek zelo poveča. V sestavku primerjamo porabo delovnega časa, če dovažamo Vodo s prikolico posebej (1. primer) in če dovažamo vodo kar s škropilnikom (2. primer).
Na prvi pogled je jaispno, *dia je prvi način racionalnejši pri večji oddaljenosti vode, drugi pa pri manjši. Vprašanje pa je, pri (kateri razdalji je meja, ko je smotrno, da dovažamo vodo posebej s prikolico.
Primerjava delovnega časa za Oba načina dovoza vode nam pokaže, da je do 300 m racionalneje dovažati vodo s škropilnikom, pri večji oddaljenosti pa posebej s prikolico. Te meje pa ne smemo vzeti togo, kajti na konkretno odločitev vplivajo še nekateri drugi organizacijski momenti. Služi nam pa za orientacijo pri presoji organizacije škropljenja.
Poraba dei časa. minut na ha
oddaljenost vode v m
Inž. Dragica Kralj
Tuje sorte hmelja pri nas
V	svetu gojiimo mnogo najrazličnejših sort hmelja, M so jih vzgojili z addirò dlli križanjem. Ker nas je zanimalo, kakšne lastnosti imajo tuje sorte hmelja in ikako se počutijo v naših ekoloških razmerah, smo uvozili sadike najrazličnejših sort in jih posadili doma. Od vsake sorte smo posadili po 20 rasltlin in jih opazujemo tri leta. Zadnja tiri leta so bila klimatsko zelo različna, zato smo irnelti možnost spoznati, kako reagirajo sorte v neugodnih letinah.
V	soirtiraiehtu vzgajiamo sorte iiz različnih dežel: iz Amerike, Anglije, Francije, Belgije, Nemčije, Češke in iz Banata. Sorte iz enega področja so si po navadi več ali manj silične, posebno tiste, ki so nastale s klonstoo odlbiro.
Sorte se med seboj precej razlikujejo v svojih lastnostih. Ena izmed zalo važnih lastnosti je ranost sorte, tai je v zvezi s časom obiranja. Med vzgajanimi sortami imamo v teto pogledu najrazličnejše in sicer: zgodnje, srednje zgodnje in pozne sorte. Poleg tega pa so še vmesne: zelo pozne, pozne do srednje zgodnje, srednje zgodnje do zgoldnje. Sorte, ki po ramoisti spadajo v isto skupino, imajo navadno- tudi druge važne lastnosti slične!
Zgodnje sorte So po navadi manj bujne, imajo bolj kratke zaliStnike, temnordeče trte, svetle dn navznoter ulbočene liste (krampijdste). Storžki so veliki, jedri, in večinoma preraščeni. Pridelek je majhen.
V	nekaterih letih, ki za razvoj srednje zgodnjih in poznih sort niso najugodnejša, pa zgodnje sorte zelo dobro obrodijo.
Srednje zgodnje sorte so bolj košate, imajo srednje dolge zalistniifce, trte so zelene in malo rdečkaste, pridelek je srednji.
Pozne sorte imajo v naših razmerah zelo dolge zalistniifce, trte so pretežno zelene. Rastline so zelo košate in imajo zelo bogat pridelek.
Ne-odviismo- od te glavne raždelitve pa imajo sorte svojstveni značaj in v nekaterih primerih tudi odstopajo.
Lastnosti, po katerih se sorte Faiztiikujejo so najrazličnejše. Glavne so:
1.	rast in število trt, fai poženejo iz štora;
2.	trta — debelina, barva, robatost;
3.	zalistnifci — dolžina, debelina, drža in smer rasti zdlistnikov, pojav drugotnih zaliistniibov, njih število in dolžina;
4.	listje — velikost in oblika, barva, drža, finoća, toipatoist, nazoibčanost, mehurjavolsit, debelost in barva listnega peclja;
5.	socvetje — razporeditev po rastlini, velikost socvetja in brazd, trajanje cvetenja;
6.	izgled rastline; obriisne oblike, košabost;
7.	storžki: velikost, oblika, barva, zraščenost, količina in-barva lupolina, vretence, število predlilstov in krovnih listov, oblika krovnih listov, razporeditev žil v krovnih listih;
8.	kemični sestav storžka;
9.	aroma;
10.	odpornost proti boleznim in škodljivcem;
11.	prilagodljivost.
Naštete lastnosti so glavni razpoznavni znaki, poleg teh je še mnogo onih, ki so manj opazni. Nekatere sorte so zelo svojevrstne dn jih z lahkoto razpoznamo, dočim so druge manj enotne.
AMERIŠKE SORTE
Značilno za ememiške brnel j e je, da imaijo velike pridelke, da sio grobi, da imajo veliko lupuffina, neprijetno aromo lin so popolnoma neodporni za bolezni in škodljivce. V našem sentimentu imamo sorto Late Cluster, ki je zelo pozna, zelo bujne rasiti in dobro prenaša visoko poletno temperaturo. Ima zelo debelo, grobo trto, kii je zeielna in malo rdečkasta. Listi so zélemd in imajo globoke izreze (sinuse). Zalistnilki so izredno dolgi in imajo še 0,5 m dolge drugotne z allst -mike, ki se močno polbešajo, Rastlina je visoka, göla 'in močno olbraščena. Proti peironospoiri je atosloiliutno neoidpoma in smo jo 1961. leta komaj obdržali pni življenju, ker je bila pomlad izredno ugodna za razvoj peronospore.
Storžki so veliki in močno podolgovati, siveltloizeleni in kompaktni. Listki so nežni in pokrivajo storžek kot take. Barva torovmih lističev in prediilstov je enaka. Kro'vni listi so skoraj kvadratni in imajo kratko in topo* konico. Žile krovnega lističa so nežne, redke in se precej pod vrhom Mistica porazgubijo. Storžki imajo visoko antiseptično vrednost in zello neugodno aromo.
BELGIJSKE SORTE
V našem sortiimenfcu je zastopana samo sorta Groene Bel, ki je po dozorevanju pozna in ima zelo bogat pridelek. Trta je zelo močna in temnozeleno vijo-Mčaista. Listi so teimnozelenii, zaliisitnikii so dolgi in imajo 30 cm dolge drugotne zaliistmike. RastMne so zelo bujne, in imaij'O aiMndričmo obliko. Proti peronospori Groene Bel ni odporen.
Storžki so lepo ovalni, veliki in srednje kompaktni. Krovni liisitiči so temnejši od predlistov, so ožki, dolgi in imaijo poševno konico. Žile so nežne, močno razvejane in vidne do vrha. Kemični sastav storžka je zelo dober, toda aroma je neugodna.
ANGLEŠKE SORTE
Zanimivo je, kako Angleži delijo« svoje sorte po kvaliteti:
I.	Goldingi so najkvalitetnejše srednje zgoidnje sorte z žlahltino aromo in visoko antiseptično vrednostjo. So občutljivi za mozaik.
II.	Goldingove zvrsti (varietete), ki pa niso resnično zvrsti goldinga. Storžke imaijo velike in grobe, ki nimajo goldingove arome.
III.	Fuggles ■— ta skupina je kvalitetno slabša od goildingov in zavzema 70—80 °/o površin hmelja v 'Angliji, ker bolje uspeva na težkih tleh ito dobro prenese Vlažna leta, pač pa daje v sušnih ldtih manljši pridelek. Storžki dolgo ostanejo zreli, ne da bi se poslabšala kvaliteta. Ta skupina sort ne kaže znakov obolenja po mozaiku, pač pa ga prenaša na druge sorte. Ralstlime so bolj odporne proti peronospori kot goldingi.
IV.	Nove sorte, ki ne morejo biti razvrščene po lastnostih v katerekoli od zgornjih treh skupitn.
Od angleških sort imamo zastopane naslednje:
Fuggles
Fuggles N
Early Promise
Northern Brewer
Brewer's Gold
Bullion
Med temi sortami so za nas zanimive: Brewer's Gdlđ, Bullion in Northern Brewer.
Brewer's Gold in Bullion. Otoe sorti smatrajo Angleži po pridelku in količini lupolina za najibogatejši sorti sveta. Dočim je aroma zelo neprijetna in se obe sorti ne moreta uvrstiti med najkvalitetnejše. Spadata v IV. skupino angleških himeljev. Sorti sta nastali 1919. leta iz semena rastline BBlr ki so jo prinesli leta 1916 i;z Kanade. Sadež je toil primerek divjiega hmelja v Manitoba, To rastlino so križali s cvetnim prahom angleške moške rastline.
Med obema sortama je bilo le malo razlik. Obe sorti sta pozni, Bullion je še nekoliko poznejši. Razlikujeta se po tem, da ima Brewer's Gold po več
Bullion — listi z globokimi sinusi
poganjikov iz štora in ima zeleno- trto z rdečkastimi vzdolžnimi robovi, dobim ima Bullion manj poganjkov iz štora, trta je zelena, v spodnjem delu pa nekoliko rdečkasta. Druga opazna razlika je pri storžkih im sicer ima Brewers Gold manjše storžke kot Bullion. Brewer's Gold je za tla zelo občutljiva sorta in v mokrih letinah popolnoma odpove. Občutljiva je za fuzarij. Obe sorti sta neobčutljivi za mozaik, pač pa ga prenašata na druge sorte. Zanimivo j>e, da so rastline enodomne, da se na ženskih rastlinah pojavlja tudi moško socvetje.
Listi so široki, nežni in svetli, so pet, šestt im sedem krpati in imajo zelo globoke izreze (sinuse), konice so ostre. Sorti formirata veliko zailistmikov, ki so spodaj zelo dolgi, proti sredini pa le nekoliko krajši. Oblika rastlin je cilindrična in so go-sto raščene.
Storžki so jajčasti, močno koničasti in jedri, zelo naježeni, Naježeni izglodajo zaradi posebne oblike krovnih listov, ki so široki, imajo pa izredno dolgo in priostreno konico. Žile so nežne in vidne do osnovne konice, piri Bul-iiomu pa se končajo nekoliko pred konico. Vretenca so debela in imajo zelo gosta kolenca.
Storžki so odlično zraščend in imajo zelo veliko 3/upuiliina, aroma pa je izredno neprijetna. Angleži jo imenujejo »maniitobna aroma«, po kraju Manitoba, od koder izvira mati vzgojenih sort.
Northern Brewer je sorta, ki spada v skupino goldiingovih zvrsti in je nastala v letu 1934 s križanjem Canterbury goldinga s cvetnim prahom sejančka Brewer's Golida.
Sorta je bolj zgodnja, šibke rasti im zahteva globoka aluvialna tla. Ima rdečo trto v spodnjem delu, v zgornjem delu je zelena in ima temnordeče vzdolžne robove. Spodnji poganjki so zelo dolgi, zgornji pa so precej krajši, tako da imajo rastline smrekastii izgled. V zelo ugodnih letih pa nagibajo k cilindrični obliki.
Listi so temni, mehurjasti, konice so nvihame navznoter in izglodajo kot krempeljčki. V tretji dekadi julija so storžki že razviti, in dozorijo, že v prvi dekadi avgusta. Med storžki se je letos pojavilo obilo preraščencev, ki kvarijo
izgled m kvaliteto sorte. Sorta je občutljiva za peronosporo, ne kaže obolelosti za mozaikom, pač pa ga prenaša.
Storžki so veliki, jajčasti, precej koničasti, jedra in poviti, listi se dobro prilegajo drug drugemu, da izgleda storžek čisto zaprt. Krovni lističi so enako obarvani kot predliisti, so široki, proti sredini močno uboćend in se zaradi tega radi cepijo. Konica je kratka itn poglobljena v ploskev krovnega lista. Vretenca so groba.
Pridelek je srednji, v neugodnih letih pa zelo slab. Storžki imajo zelo veliko lupolina, dobre kvalitete, aroma je močna — vendar še zadovoljiva — žlahtna.
NEMŠKE SORTE
Od nemških sort imamo zastopane naslednje:
Strisselspalt	Tettnamg
Spalt	WürtenJberg
Hallertau	Elsässer
Med temi sortami je vzbudila pozornost sorta Spalt zaradi vi'sofce antiseptične vrednosti.
Spalt goje v Nemčiji in Franciji in imajo več selekcij te sorte. Izvira iz Semšovega hmelja. Sorta, ki jo imamo v našem sortimeutu je zgodnja. Rastline so vretenaste do cilindrične oblike, srednje močno olistane. Zalistmfci so srednje dolgi, proti vrhu so krajši in se malo povešajo.
Trta je zelenorjavkasta ali temnordeča, listi so temnozeleni in mehurjasti. So srednje veliki in imajo srednje močno nazobčan rob. Sorta je občutljiva za peronosporo. Lazič uvršča Spalt kot prehodno obliko med sorto Hallertau in Saaz, ter jo smatra za manj občutljivo za peronosporo kot. Saajz.
Storžki so precej veliki, kompaktni, vi elencasti, koničasti, krovni listi so enako obarvani kot prediliSti, široki in veliki in imajo kratko konico, ki leži
postrani. Listici so uvibani in prepuščajo iuiputin. Storžek se zaključuje v vrhu z ruidimentiraniimii listi, kar je značilno za visoko vzgojene sorte. Žiile so močno vidne, mnogoštevilne in enakomerno razporejene,
Storžki imajo veliko iupulina, ki ima visoko antiseptično vrednost. Aroma je srednje dobra. Po rezultatih kemične analize je sorta najboljša v Skupini nemških hmeljev.
Elsässer — značilna razporejenost storžkov
FRANCOSKE SORTE
V sortimenitu vzgajamo:
Tarddf Jamne de Bourgogne	Petit Vert de Lucey
Tardi! de Bourgogne	Precoce de Bourgogne
Precoce de Gerbe wilier
Francoske sorte so več adii manj občutljive za peronosporo in so pri slabi zaščiti in v ugo'dnem letu za razvoj peronospore zelo okužene. Storžki se ne morejo popolnoma razviti. Pri dobri zaščiti so rastline bujne in imajo lepe storžke, ki so bolj rahlo zraščeni in imajo nizko antispetično vrednost, razen sorte Precoce de GerbeWiller, ki ima veliko mehkih smod in je najboljša v našem sortiimentu med francosko skupino hmelja.
Precoce de Gerbeviller je pri nas bolj pozna sorta, zelo bujne rasti in košate oblike, trta je debela, zelenordeče barve. Listi so široki in proti koncu vegetacije radi postanejo pegasti. Zalistailki so dolgi, in imajo še dolge drugotne zalistaiike. Je slabo odporna proti peronospori.
Precoce de Gerbeviller — značilna razporejenost storžkov
Storžki so ovalni, oglati in imajo temnejše krovne liste od predlistov. Krovni listi so v isredfinli močno razširjeni, žile so tanke in vidne do 2/3 lista, vretenca so fina. V neugodnih letih se radi pojavljajo preraščene!. Sorta daje dober pridelek, storžki so bolj slabo zraščeni, toda imajo visoko antiseptično vrednost.
ČEŠKE SORTE
Cehi delijo hmelj po barvi trte v tri Skupine:
1.	Rdečki, so rabi in potami bmelji, so bogati na lupmlinu in imajo storžke boljše kvalitete.
2.	Zelenci — pozne sorte, imajo večje liste in Storžke, pridelki so vedici, toda slabše kvalitete. Zelenci so manj občutljivi za bolezni in vremenske prilike.
3.	Vmesni hmelji — hmelj! z malo rdečkasto trto. Listi so podobni rdeč-kom, storžki pa zelencem ali pa so še svetlejši. Pri dobri oskrbi, dajejo visoke pridelke.
Od čeških sort imamo v sortimenitu zastopane naslednje:
Saaser (verjetno žateški krajevni polrani hmelj)
Žateškii červenjak (verjetno staro žateški rani ideček)
Ljubi jinsfci
Saaz 25 (selekcija Saazerja)
Od zastopanih čeških sort, se v naših pogojih ni obnesla nobena od naštetih. Vise sorte imajo rastline šibke rasti, ki so močno olistane in imajo kratke zaiiiStaike. Trta je pri večini bolj šibka in rjavozelena. Cvetni nastavek je razporejen enakomerno po rastlini, navadno sta po dva ali več storžkov pri vsakem kolencu na zalliistndfcu. Storžki so precej gosto razporejeni, so bolj rahlo zraščeni in imajo večinoma široke krovne lističe, ki se radi zraščajo v dvojčke. Pridelki omenjenih sort so pri nas slabi, le Saaz 25 je imel dober pridelek. Kvaliteta storžkov je po kemični analizi zelo različna. Žateški červenjak ima precej visoko antiseptično vrednost, ostale sorte so povprečne ali slabe.
BACKE SORTE
Bački hmelj je zelo heterogen, 'ker so v preteklosti vzgajali različne sorte, ki so pomešane med seboj. Tekom let so odbirali iz nasadov posamezne rastline z boljšimi lastnostmi, pri tem so se opirali na rodnost, ranost in odpoimost. V našem asortimentu imamo sledeče sorte:
Bački E tip (selekcija na rodnost)
Petrovački pobirani červenjak (selekcija na ramost)
Klon IV/4, IV/6, 1/22 — selekcija na odpornost Domači rani červenjak Domači bački
Od omenjenih tipov se je v našem soirtimentu dosedaj najbolje obnesel polurani petrovački, ki ima dobro zraščene storžke, dober pridelek in kvaliteto.
Sorta ima svat lo vijoličasto zeleno trto, mehurjaste in velike Miste. Zalist-nikd so dolgi, večinoma v vrhu, zato dajejo rastline košasit izgled. Sorta ni odporna proti peronospori.
Storžki so lepo ovalni in srednje kompaktni. Krovni lističi so precej različni in so včasih tudi zraščeni v dvojčke. Tudi predllsti so tu in tam zraščeni.
Zanimiv je položaj savinjskega goldinga v sortimenitu.
Savinjski golding je srednje zgodnja sorta, ima srednje bujno rast in cilindrični izgled rastline. Trta je srednje debela, zelena in nekoliko rdečkasta. Barva trte je različna že pri enem sadežu in od sadeža do sadeža.
Listi so srednje veliki in temini. ZaMstnifci so srednje dolgi in poganjajo precej drugotnih zalistnikov.
Storžki so temnozeleni s precej temnejšimi krovnimi listi. Oblika storžkov je ovalna in češpljasta, Storžki so srednje kompaktni. Krovni lističi so dolgi, ožki in vretenčasti. Konica je navadno postrani in je kratka. Žile so goste, dobro vidne in se poraizgiube pred vrhom. Vretenca so zelo fina.
Sorta dalje precej visok pridelek, storžki so dobre kvalitete z žlahtno aromo.
Sorta ne izstopa niti po pridelku, niti po kvaliteti. Vse lastnosti so dobre nobena pa ni izrazito dobra aili izrazito Slaba, kot je primer pri nekaterih sortah, da imajo izredno velik pridelek, visoko antiseptično vrednost in izrazito slabo airomo. Savinjski goidimg ima sorazmerno visoko odpornost proti peronospori in še v tako slabih letih ne odpove popolnoma, dočim smo veliko sort v sezoni 1961 komaj obdržali. Zaradi mokrote je v letu 1961 listje porumenelo, se sušilo in odpadlo in so bile rastline do polovice žice čisto gole, ali pa so porumenele, da so bili poleg listov tudi storžki rumeni. Pojavljalo se je tudi precej prera-ščencev. Precej sort je ,po pridelku bogatih in imajo še sorazmerno zadovoljivo kvaliteto, toda smo jih morali škropiti pogosteje, kot smo navajeni pri savinjskem goldiiingu in so se nama zaradli tega precej povečali stroški obdelave.
Iz opazovanj v zadnjih treh letih sklepamo, da je med sortami, ki smo jih posadili v naš Sortiment savinjski goidimg zaradi svoje vsestranoisti pri nas še vedno na j primerne j>ši.
Inž. Miljeva Kač
Herbicidi v žitih s podsevkom lucerne ali črne detelje
Pri nas uporabljamo v žitih za zatiranje plevela le hormonske herbicide na bazi MCPA in 2, 4-D, ali pa kombinacijo obeh sredstev. Omenjene pripravke (deherban, deherban M, deherban forte, agroxone) lahko uporabljamo samo v čistem posevku, ne pa tudi v žitih z leguminozami, ki so v naših proizvodnih pogojih zelo pogosta. Druga slabost teh herbicidov je, da lahko z njimi škropimo le v času, ko so žita v fazi razraščanja. Pri jarinah pa je često zaradi naglega razvoja plevelov ta termin prekasen. Razen tega ti herbicidi nekatere nevarne semenske plevele (smolenec, grahor) ne uničujejo. Zato se mora izbor herbicidov za žita še precej razširiti, da bi se njih uporaba še ‘bolj posplošila.
Izbor herbicidov se v zadnjih letih izredno naglo veča. Tudi za žita imamo poleg klasičnih sredstev na bazi MCPA, 2, 4-D, DNOC, že celo vrsto novih, od katerih smo v letu 1961 dobili v našo trgovsko mrežo: 2 hormonska pripravka legumex M (na 'bazi MCFB) legumex D (na bazi 2, 4-DB) dynotox — kontaktni herbicid na bazi DNBP in sistemični prometryn iz serije triazinov.
V letu 1961 smo preizkušali vsa štiri sredstva v naših pogojih in jih med seboj primerjali. Prednosti omenjenih herbicidov so v tem, da jih lahko uporabljamo v žitih s podsevkom leguminoz, pa tudi v tem, da jih lahko uporabljamo tedaj, ko ima žito razvite šele dva do tri liste, ne pa kot ostale hormonske herbicide, s katerimi lahko škropimo samo v času razraščanja. Razen tega naj bi dynotox uničeval tudi grašico in smolenec, ki sta proti drugim hormonskim pripravkom odporna.
Vremenske prilike v času poskusa:
Pentada	Sred. dnev. temp. v °C	Padavine v mm	Sončne ure
11. V,—-15. V.	55,3	1,5	27,8
16. V.—-20. V.	57,2	64,4	16,9
21. V. —25. V.	67,6	9,4	17,8
26. V. — 30. V.	75,3	48,7	26,7
31. V. — 4. VI.	82,6	3,7	28,2
6. VI,—14. VI.	84,4	35,6	21,4
15. VI,—19. VI.	100,3	—	59,4
20. VI.—24. VI.	111,7	27,3	49,6
25. VI,—29. VI.	111,9	3,9	48,2
Vremenski pogoji so bili v času poskusa alasti za delovanje hormonskih herbicidov neugodni, zaradi precejšnjih padavin. Marsikateri zelo poškodovan plevel se je zaradi deževnega vremena kasneje obrasel.
Metoda
Za poskuse smo si izbrali 2 njivi: v Goto vijah in Ložnici. V Gotovljah smo preizkušali sredstva v ovsu s podsevkom črne detelje, v Ložnici pa v ovsu s podsevkom lucerne. Vsako kombinacijo smo škropili v štirih ponavljanjih. Velikost parcelic je 'bila 25 m2. Poraba škropiva 10001/ha. Škropili smo 10. maja v lepem vremenu (temp. času škropljenja 14—15° C). Ocenjevali pa 20. maja in 26. junija. Delovanje sredstva smo ocenjevali tako, da smo v odstotkih izražali poškodovane rastline, primerjajoč jih z najbližnjo kontrolo. Razen tega smo ocenjevali splošen izgled parcele z 0—5 (s 5 smo ocenili najbolje delovanje herbicida) in delovanje sredstva na žito oziroma podsevek prav tako z 0—5 (s 5 smo ocenili največje fitotoksično delovanje).
Poskus A: Legumex M v raznih dozah v ovsu s črno deteljo
Legumex M smo preizkušali v ovsu s podsevkom črne detelje. Legumex M je herbicid na bazi MCPB (2 metil — 4 klor fanofcsi — maslene kisline) in se v glavnem uporablja v žiitih s podsevtkom črne detelje, pa tudi pri vrtninah stročnicah, za lucerno pa je fitotofcsičen. Preizkušali smo ga v treh dozah, 5, 7 in 9 litrov na ha. Prav dobro delovanje je pokazal legumex M v največji dozi. Z 9 litri na hektar smo praktično uničili vse prisotne širokotiisitne plevele, razen smolenca in grašice. Razumljivo je, da na enokaličnice, kot je pirnica, ni bilo nikakršnega negativnega delovanja.
Poskus B: Legumex D v raznih dozah v ovsu s črno deteljo
Legumex D, sredstvo na bazi 2, 4—DB (2, 4 diklorfenofcsi maslene kisline) smo preizkušali na isti njivi prav tako v treh dozah 7, 10 in 13 1/ha. Tudi legumex D je pokazal zelo dobro delovanje šele v najvišji dozi, to je 13 litrov na ha. Njegovo delovanje na širokolistne plevele je bilo pri opazovanih plevelih podobno delovanju legumexaM.
Poskus C: Dynotox v raznih dozah v ovsu s črno deteljo
Dynotox smo preizkušali na isti njivi v dozah, 4, 6 in 101/ha. Dynotox je kontaktni herbicid na bazi DNPB (din it robu ty If enoi a). V dozi 4 in 6 litrov na hektar je dynotox kazal slabše delovanje od legumexaM in legumexaD, z 10 litri sredstva na hektar pa smo se približali delovanju leguimexa in že nekoliko uničili smolenec ter grašico. Vse preizkušene doze so pokazale fitotok-sično delovanje posebno na žita, Porumenenje listov je bilo jasno pili prvem ocenjevanju (10 dni po škropljenju). Pri drugem ocenjevanju pa ni bilo več mogoče opaziti škodljivega delovanja. Tudi pri velikih dozah 101 na hektar nismo dobili zelo dobrega delovanja na smolenec in grašico. Verjetno zato, ker sta bila omenjena plevela že preveč razvita. Škropili smo teden ali dva prepozno (prej sredstva ni bilo na razpolago). Fitatoksičen je bil dynotox za žita v nekoliko večjem obsegu zato, ker je deževalo tudi v dneh pred škropljenjem.
Poizkus D: primerjava legumexaM, legumexaD, dynotoxa in prometrina med seboj v ovsu s črno deteljo
V tem poizkusu smo na isti njivi primerjali med seboj oba hormonska pripravka legumex D in legumex M, dynotox in sistemično sredstvo prometrin v srednjih dozah. V preizkušenih dozah se je najbolj izkazal legumex D. Prometrin se v dozi 3 kg/ha in v tem razvojnem stadiju žita ni izkazal. Fitotoksično je deloval na žito, uničil pa je le metliko, dresen in kurjo črevco. Depresija v razvoju žita se je kazala še mesec in pol po škropljenju.
Poizkus E: Legumex D v raznih dozah v ovsu z lucerno
Legumex D se je s približno istim uspehom kot v ovsu s črno deteljo izkazal tudi v ovsu z lucerno. Tudi v najvišji dozi ni poškodoval niti ovsa niti lucerne, pač pa pokazal zelo dobro heibicidno delovanje.
Poizkus D: Dynotox v raznih dozah v ovsu z lucerno
Pri dynotoxu smo v ovsu z lucerno nekoliko dvignili doze. Pri uporabi 12 1/ha smo dosegli odlično delovanje na plevele, žal pa opazili tudi nekoliko močneje fitotoksično delovanje na oves. Poškodbe pa so do drugega pregleda izginile.
Poizkus G: Primerjava legumexa, dynotoxa in prometrina v ovsu z lucerno
Legumex 10 1/ha in dynotox 10 1/ha sta pokazala pričakovano delovanje. Prometrin 3 kg/ha pa v tej razvojni fazi ovsa ni zadovoljil. Delovanje se je omejilo le na dresen in metliko, posledice fitotoksičnega delovanja na oves pa so bile občutne še mesec in pol po škropljenju.
Sredstvo in doza:
Delovanje sredstev na posamezne plevele v odstotkih

a
_ 3 -C £
U 3
1 °
énfi >■ a 'S g* o. 5
a a S •8jS
Legumex D 7 1/ha	70	70	0	0
Legumex D 101/ha	100	100	0	30
Legumex D 13 l/ha	100	100	0	85
Dynotox 4 l/ha	60	50	0	0
Dynotox 91/ha	100	100	20	35
Dynotox 12 1/ha	100	100	100	90
Legumex D 10 1/ha	100	100	0	30
Dynotox 10 1/ha	100	100_	50	55
Prometrin 3 kg/ha	100	ioo'	0	0
40	0	45	70	70	70
80	0	80	50	100	100
100	0	100	100	100	100
0	0	0	10	10	40
50	0	60	40	45	100
100	0	100	90	100	100
75	0	90	80	100	100
75	0	100	50	70	100
0	0	0	0	0	100
60	0	50		3	3—4	0	0
100	0	60	3-	-4	4	0	0
100	0	100		4	5	0	0
n. n.	0	n. n.	2-	-3	2	0—1	0
n. n.	0	n. n.		4	3—4	1	0
100	0	100		5	5	1—2	0
100	0	100		4	4—5	0	0
100	0	60	4—5		4	1—2	0
0	0	0		2	2—3	1	1
co
Fitotoksičnost 26. 6. 1961
Delovanje sredstva na plevel v odstotkih
Sredstvo in doza:	Chenopodi um album	Galium apaninae	Polygonum lapathifotium	j Stellarla 1 media	Vicia i villosa	Gaiinsoga parviflora.	Convolvulus arvensis	Sin api s arvensis	Sonchus sp.	g §•3 S g §* < Ih	Splošna ocena 20. 5.1961	Splošna ocena 26. 6. 1961	Fitotokisičnost 20. 5. 1961	Fitotoksi čnost 26.6. 1961
Legumex M 5 1/ha	60	0	60	75	0	75	0	50	35	0	2—3	3	0	0
Legumex M 7 1/ha	100	0	85	100	0	100	30	100	45	0	3—4	3—4	0	0
Legumex M 9 1/ha	100	0	100	100	0	100	90	100	100	0	4	4—5	0	0
Legumex D 7 1/ha	70	0	85	100	0	80	0	30	50	0	3	4	0	0
Legumex D 10 1/ha	100	0	85	100	0	90	30	100	70	0	3—4	4	0	0
Legumex D 13 1/ha	100	0	100	100	0	100	50	100	100	0	4	4—5	0	0
Dynotox 4 l/ha	30	0	35	35	0	5	0	0	10	0	2	1—2	1	0
Dynotox 6 l/ha	50	0	50	100	0	50	0	50	50	0	3—4	3	1	0
Dynotox 10 l/ha	90	30	90	100	40	100	50	100	80	0	4—5	4	2	0
Legumex M 7 1/ha	90	0	85	100	0	90	35	70	60	0	3 3—4		0	0
Legumex D 10 1/ha	100	0	90	100	0	95	50	n. n.	90	0	4	4—5	0	0
Dynotox 10 l/ha	100	20	100	100	20	100	50	80	50	0	4	3—4	1—2	0
Prometryn 3 'kg/ha	100	0	100	100	0	50	0	10	0	0	2	2—3	1	1
Zaključek
1.	Hormonski pripravek na bazi MCPB (legumex M) je pokazal dobro delovanje proti širokolistnim plevelom v ovsu s črno deteljo. V žitih ga lahko uporabljamo še preden se začno razraščati. V predpisanih količinah ni fitotoksičen za žita niti na črno deteljo, če že imajo razvite najmanj tri trifoliane liste. Zelo dobro henbicidno delovanje je pokazal v dozi 13 l/ha (4 1 a. s.) V tej dozi je uničili metlifco, dresni, kurje črevce, rogovilček, njivsko gorjušico, mileč in slak (nepopolno).
2.	Hormonski pripravki na bazi 2, 4-D (legumex D) je pokazal dobro delovanje proti širokolistnim plevelom v ovsu s črno deteljo, kakor tudi v ovsu z lucerno. V predpisanih količinah ni pokazal fitotoksičnosti niti za oves, niti za leguminoze. Zelo dobro herbicidno delovanje je pokazal v dozi 13 l/ha (3,25 1 a. s.) V tej dozi je uničil metliko, dresni, slak (ne popolnoma), mleč, osat, gabez, ščavje, njivsko redkev, lapuh, kurja črevca, rogovilček in njivsko gorjušico.
3.	Dynotox kontaktni herbicid na bazi MCBP (dimitrobutilfenola) je pokazal dobro delovanje proti širokolistnim plevelom v ovsu s črno deteljo in lucerno. V vseh preizkušenih dozah 4, 6, 9, 10 in 12 l/ha je fitotoksično deloval na oves. Poškodbe so se kasneje izgubile. Najbolje delovanje je pokazal v višjih dozah 10 in 12 l/ha (2—2,51 a. s.). V dozi 12 l/ha, je uničil metliko, dresni, slak (ne popolnoma), mleč, osat, gabez (ne popolnoma) ščavje, njivsko redkev, lapuh, kurja črevca, rogovilček, njivsko gorjušico, delno grahor ter smolenec.
4.	Proimetrin, 1 sistemični herbicid iz vrst triazinov v dozi 3 kg/ha, v ovsu, ki se je razraščal s podsevkom lucerne in črne detelje, ni zadovoljil. Kazal je dolgotrajno fitotoksično delovanje na oves, od plevelov pa je uničil le metliko, dresni in kurje črevce.
5.	V žitih s podsevkom leguminoz bi na osnovi izvedenih poskusov lahko priporočali legumex D za žita s črno deteljo in lucerno, legumex M za žita s črno deteljo in dynotox za žita s črno deteljo in lucerno. Pri škropljenju moramo paziti na to, da so pleveli v čim mlajšem razvojnem stadiju (največ 6 listov). Pri uporabi dynotoxa naj ne presežejo pleveli 5 cm višine. Pri škropljenju s hormonskimi sredstvi dosežemo lepši uspeh v toplem in nedeževnem vremenu (15° C).
Smatramo, da bi v suhem vremenu dosegli boljše rezultate tudi z nižjimi dozami (legumex D 10 l/ha, legumex M 7 l/ha). Pri škropljenju z dynotoxom pazimo, da je posevek suh in da po možnosti tudi nekaj 'dni pred škropi jen j em mi deževalo. Voščena prevleka na listih ščiti namreč žita pred poškodbami z dynotoxom.
Dynitrobu'tilfenol je strupen za ljudi in živali ter se moramo pri rokovanju z njim držati predpisov o strupenih sredstvih.
Inž. Milam Dolinar
Agrotehnika v hmeljiščih spomladi
Ko se bliža pomlad, začno rastline rasiti in vsaka vršita med njimi ima svoje posebne zahteve. Hmeljarjem mora biti piva sfctb, pravočasno im pravilno negovanje hmelja. Pomladanska ddla v hmeljiščih so odločilnega pomena za količino in kakovost pridelka, Zato skrbimo, da bomo pri prvih opravilih v nasadih dosledni in da jih pravočasno in temeljito opravimo.
Kaj bomo delali spomladi v hmeljiščih?
Ce še nismo 'hmelja v jeseni ali preko zime odorali, moramo opraviti to sedaj. Prav gotovo pa smo že sežgali hmeljevino in pospravili žico, saj je bilo za to dovolj lepega vremena.
Gnojenje s hlevskim gnojem, če ga še nismo opravili pri jesenski in zimski temeljni obdelavi, to je pred odoravanjem, kar je najbolje, bomo morali izvršiti spomladi. V tem primeru bomo uporabili manj gnoja, ki pa mora biti zrel iin ga ralztrosili na široko tako, da ga bomo pokrili z zemljo ob odkopavanju, ali po rezi s kulbivatorjiem.
V nasadih s hmeljevkami je pred rezjo čas, da jih priostrimo in nadomestimo dotrajane z boljšimi. Žične opore je potrebno skrbno pregledati. Pazimo na to, da ni kje zrahljano sidro, Zlasti tam, kjer jih je v času zorenja ali deževja dvignilo, če so bila plitvo Vkopana. Najbolje je v takem primeru izkopati novo jamo, ki naj bo vsaj 1,6 m globoka in 1,5 m dolga. Tako dolgo naj bo tudi sidro, ki ga položimo tesno ob steno izkopane jame tako, da ga drži neprefcopana zemlja. Potrgane žice žične mreže nadomestimo z novimi. Prej žičnico na natego valniih ključih zrahljamo, po popravilu pa ponovno napnemo.
Pravočasno si pripravimo hmeljne nože in motike. Noži naj bodo čim bolj lični. Napravimo si jih lahko sami iz starih kos, ki niso zvite. Ročaj noža naj ima primemo dolgo in ošiljeno konico, ki nam kristno služi pri slabo odkopanem sadežu.
Pripravimo si palice za obešanje žice, ki naj bodo močne in čim lažje. Teh naj bo vedno nekaj več, kot pa predvideno število ljudi, za napeljavo vodil. To je zlasti potrebno, če so palice izdelane iz starih hmeljevk. Najlažja palica, ki močno poveča učinek pri delu, je iz bambusa.
K orodju za napeljavo vodil spada tudli križ za žico, klešče, ki naj bodo primemo ostre in palica za vbadanje žice v zemljo, kjer nimamo lesenih kolov ali kovinskih spiral. Pozabiti ne smemo na žico za vodila, ki naj bo 1,2 mm debela. Debelejše ni treba. Pri debelejši žici je strošek za žico nepotreben in pri obiranju, zlasti še, če je vreme suho, se nerada odtrga.
Če še nimamo 'kaveljčkov, je zadnji čas, da si jdh sami izdelamo na ročnih strojčkih: še 'boljši in cenejši pa so 'izdelani na stroj, kli sam prereže in zavija žico. Te izdeluje orodjar Sevčnikar v Lokovici nad Šoštanjem. Žica za kaveljčke mora biti 2,5 mm debela in pol jeklen», da je kaveljček prožen in se ne raztegne. Vse to moramo opraviti še pred pomladanskimi deli v hmeljiščih.
Z odkopavanjem začnimo, če nam vreme dopušča, že pred rezjo, seveda le z odkopavanjem grebena, medtem ko pustimo štor pokrit z zemljo. Štor odrgnemo pri rezi. Zlasti je važno, da na grobo odkopljemo hmeljišča na težkih zemljah, ker nam sicer moker april lahko povzroči precej zastoja pri rezi.
Z rezjo bomo pričeli 1. aprila. Najprimernejši čas za rez je od 5.—15. aprila. V tem času je potrebno vso razpoložljivo delovno silo vključiti v to opravilo. Pri oidkopavanju pazimo, da ne odfcoplj'eimo hmelja niti pregloboko, niti preplitvo. Slabo O'dtoopan je tislti štor, pri katerem ne vidimo starega lesa; preveč odkopan pa je tisti, pri katerem vidimo na površini ranjene trajne korenine. In še to, najprej bomo rezali drugoletnd 'hmelj na težkih zemljah, potem pa na srednje težkih in lahkih. Po istem vrstnem redu režemo tudi stare nasade, ki pridejo na vrsto za drugoletoikom. Rezače moramo naučiti, da bodo iz treh vrst metali obrezline skupaj v eno vrsto, tako da ni nepotrebnega mučnega in zamudnega pobiranja pri spravilu iz njive. Iz obrezlin narežemo sadike, odpadki pa spadajo na kompostni kup.
Že spomladi trosimo umetna gnojila. Fosforna gnojila srno potrosili že preko zime ali zgodaj spomladi, kjer smo uporabili hiperfosfat. Superfosfat bomo potrosili v dlveh obrokih, prvega pred prvim kultiviranjem, drugega pred drugim. Tudi kalijevo sol bomo trosil v dveh obrokih, prvo polovico lahko že pred rezjo na široko, ko pa so poganjki vidni, pa med vrste, da ne poškodujemo rastlin. Dušična gnojila trosimo kasneje: prvo tretjino po napeljavi hmelja.
Izbira trt odnosno poganjkov je poleg rezi drugo najvažnejše opravilo v hmeljišču. Šop poganjkov je najlažje pravilno razredčiti, ko so še kratki in nepoškodovani. Čim daljši so, tem več je poškodovanih pri zakasnelem obešanju vodil 'in redčenju. Izbiramo one poganjke i:z sredine štora, ki so zdrave rasti, krepki din ki po možnosti še niso ležali na tleh. Na vodila napeljemo tri poganjke, dva pa pustimo za rezervo. Ne napeljujmo poganjkov, ki so odgnali iz »roparjev« čeprav so ti najbujinejši in naprej sami najdejo oporo.
Konec aprila kultiviramo hmeljišče med vrstami. Pri prvem kultiviranju se rastlini najlaže in najbolj približamo. Močno zapleveljene njive prerahljamo še preden so poganjki sposobni za napeljavo. Paziti pa moramo, da pri Obdelavi poganjkov ne poškodujemo.
Uspeh pri tomeljarjenju borno dosegli le, če bomo pred pričetkom sezone pripravili vse potrebno, tudi tisto, kar v tem sestavku nismo predvideli, je pa mogoče v nekaterih specifičnih pogojih nujno. Že sedaj mislimo tudi na pravi,Ino organizacijo dela in delovnih procesov, ki so bistveno važni v proizvodnji. Ne pozabimo preskrbeti dovolj delovne sile, ki bo tudi primerno strokovno poučena o vsem dogajanju v hmeljiščih.
Zaščita hmeljišč spomladi
Simazin v hmeljiščih
Prvi varstveni ukrep v hmeljiščih spomladi je škropljenje proti plevelom. To je nova zaščitna mera, (ki je dosedaj pri hmelju nismo poznali in zato je prav, da o njej nekoliko obširneje govorimo.
Plevel je posebno pereče vprašanje v velikih nasadih v socialističnih gospodarstvih, tako zavoljo pomanjkanja delovne sile in prizadevanja, da bi dosegli čim večjo storilnost, kakor tudi zaradi tega, ker se je problem plevela pri vedno obilnejšem gnojenju zaostril.
Dosedaj smo zatirali plevel s kolobarjem in pravočasnim ter pravilnim obdelovanjem. V zadnjem času pa si vedno bolj pomagamo tudi s herbicidi in kemičnimi sredstvi za zatiranje plevelov.
Preizkušanje herbicidov v hmeljiščih v lanskem in predlanskem letu je pokazalo, da lahko tudi v hmelju s pridom uporabljamo sistemična herbicida simazin in prometrin ter nekatere kontaktne herbicide. O promettimi im kontaktnih herbicidih, ki jih uporabljamo za uničevanje semenskih plevelov, ki kale v juliju in avgustu, torej v času ko hmelj cvete oziroma storžka borno govorili v naslednjih številkah »Hmeljarja«. Danes pa nekaj o simažinu s katerim škropimo hmeljišča v marcu ali aprilu.
Simazin deluje na rastline preko korenin. Hmeljne korenine so precej globoko razvite in zato lahko spomladi škropimo hmeljišča s simazinom, ne da bi hmelj poškodovali. Pozabiti pa ne smemo, da je simazin v vodi skoraj netopljiv in da zavoljo tega precej časa ostane v gornji plasti zemlje, največ do globine 20 cm. Če bi torej spomladi trosili velike 'količine simazina, bi v juniju, ko se razvijejo rosne koreninice, bilo v gornji plasti tal še dovolj simazina, da bi povzročil motnje tudi pri prehrani hmelja. Dvoletni poskusi so pokazali da uporaba 8 im 10 kg simazina v marcu in aprilu posebno na lažjih zemljah poškoduj e hmelj v juniju, ko se razvijejo rosne koreninice. Zeleni listi se rjavo drobijo, delno posuše, rastlina sama pa poškodbe preboli in se naprej normalno razvija. Da bi se izognili tem poškodbam, lahko uporabljamo v hmeljiščih v marcu mesecu le 4 kg simazina na hektar, če pa smo marčev rok zamudili, pa škropimo v aprilu samo 3 kg/ha. Škropimo na široko koit poljščine in nam ni treba prav nič paziti na hmeljne rastline, kajti simazin deluje samo preko korenin, škropimo z normalno količino vode, 600 do 1000 litrov vode na ha. Zviševanje količine vode češ, da simazin v vlažni zemlji bolje deluje, ni upravičeno, kajti tudi 2000 litrov vode na hektar ni zadostna količina, ki bi pripomogla simažinu do boljšega delovanja. Suša res lahko negativno vpliva na delovanje simazin, je pa s škropljenjem ne moremo preprečiti. Sicer pa je v naših pogojih spomladi redko kdaj tako malo dežja, da bi pomanjkanje vlage v zemljii oviralo delovanje simazina.
Katera hmeljišča bomo škropili s simazinom? 4 kg simazina na hektar uničuje semenske plevele, ne uniči pa večletnih plevelov, zlasti ne tistih, ki imajo globoko razvite korenine. Tako na primer s 4 kg simazina na hektar ne uničimo slaka, osata, pirnice, ampak jih le v rasti zadržimo nekoliko. Zato ne pričakujmo, da bomo s 4 kg simazina preko vsega poletja popolnoma očistili nasade. Za dobro delovanje proti večletnim plevelom vštevši pirnico in da bi preprečili kalitev semenskih plevelov preko vsega poletja, bi potrebovali 10 kg simazina na hektar, kar pa seveda v hmeljiščih ni mogoče zaradi toksičnega delovanja sredstva
na hmelj. Prav dobro pa bomo s 4 kg simazina nekaj mesecev čuvali hmelj pred semenskimi pleveli kot so metlika, kurja črevca, mrtva kopriva, mil-eč, ptičja dlesen, loboda in podobno.
Zavedati se moramo tudi, da lahko uporabljamo simazin le v tri in večletnih nasadih. Če škropimo prvo! etnik, se nam rastline že spomladi posušijo. Pri dvoletnih nasadih močne rasti se simaizin posebno v manjših količinah (3 kg/ha) lahko uporablja. Če pa imamo opravka s slabim drugoletmdkom, potem seveda uporaba simazina ne pride v poštev.
Razen v hmeljiščih bomo uporabljali simazin tudi na njivah, kjer sejemo koruzo bodisi kot silažo, ali za zrno brez medsevka. Na koruznih poljih se najbolje obnese 4 kg simazina na ha, le na močno zapleveljenih njivah, kjer mamo opravka z večletnimi pleveli, posebno pirifco, uporabimo 10 kg simazina, kii nam bo njivo lepo očistil. Koruza prenese tudi velike doze simazina, saj deduje na njen razvoj stimulativno, ne pa zavirajoče. Razen v koruzi kaže uporabljati Simazin tudi v plantažah pečkastega sadja, ker zemljo obdelujemo in pa v več kot 4-letmh vinogradih in v malinjakih.
Hmeljni hrošč
Pri rezi bodimo zelo natančni in skrbno opazujmo, če se je v večji meri pojavila ličinka hmeljnega hrošča in povzročila črvivost ne le trt, pač pa tudi štorov. Na to hodimo posebno pozorni v nasadih, kjer trte ne grob amo, ampak kar naravnost napeljujemo na žico. Pri rezi vse črvive dele štora izrežemo. Črvive odrezane trte, kjer so ličinke, pa zažgimo. Drugače se v tam časni ne da zatirati tega včasih nevarnega škodljivca hmelja.
S kemičnimi sredstvi uničujemo hmeljnega hrošča konec maja ali v začetku junija. Nasade, kjer smo opazili precej hmeljnega črva, bomo prolti ušam in rdečemu pajku zalivati hmelj s terra sytamom. Izkušnje hmeljarjev povedo, da se v zalitih nasadih redko pokaže hmeljni hrošč. Zalivamo namreč v času, ko odlagajo samice jajčeca na trte in kaže, da jih oster vonj fosfornih estrov odganja.
Uspešno se preti hmeljnemu hrošču borimo fcudii na ta način, da konec maja potrosimo okoli trt aldirin prašiva, ali pa če v tem času gnojimo hmeljišča z aMreniziraniim s-uiperfoisfatom. Aldreniziraini superfosfat je granuliiraino gnojilo, kateremu je primešam addatisi (1 kg aktivne substance na 100 tog siuperfosfata). Ker je za uničevanje zemelj'skih škodljivcev potrebno okoli 25—30 kg aktivne substance aterina na ha, potrebujemo za enkratno gnojenje 1 hektara 200—300 kg aldreniziranega siuperfosfata, če hočemo istočasno, ko dodamo rastlinam fosfor, uničiti tudi zemeljske škodljivce.
Strune v prvoletnih nasadih
Lansko teto smo imeli tudi nekaj, čeprav manjših primerov, kjer so se strune v zemlji tako razmnožile, da so se zavoljo njih v velikem odstotku posušile sadike na novo napravljenih hmeljiščih. Če hočem» na parcelah, kjer je v tleh precej strun, napraviti nov nasad, potem je prav, da zemljo predhodno očistimo z aldrinom ali limdanom. Na 1 hektar potrosimo 100—120 kg aldrin prašiva ali 300 kg aldreniziranega superfosfata ali pa 80 kg 1'indan prašiva. Prašiva moramo zmešati z zemljo, če ne s plugom, ali ‘kultivatorjem, pa vsaj z brano.
Hmeljev bolhač
Prvi škodljivec, s katerim se bomo spomladi srečati v ozelenelih hmeljiščih, bo hmeljev bolhač. To navadno ni velik škodljivec, lahko pa postane nevaren v letih, ko se hmelj počasi razvija, bodisi zavoljo pomanjkanja Vlage, hrane ali toplote. Če se pokaže 'bolhač v večjem številu in nam ogroža hmelj, potem zaprašimo nasade z bodenskimi, aldrinskimi ali DDT sredstvi.
Prejšnja leta smo najbolj priporočali za zatiranje bolhača pripravke na bazi neočiščenega HCH (bentox, gamadrn), ker so bili zelo učinkoviti in najcenejši. Sedaj pa v ceni ne zaostajajo za drugimi pripravki in je več ali manj vseeno, za katero sredstvo se odločimo. Ker bentoxa ali gamadina ne moremo uporabljati tudi za zapraševanje kromipirišč, je skoraj bolj praktično, da se odločimo za zatiranje boihačev s sredstvi, ki jih kasneje uporabimo lahko tudi na krompirju. Če pršimo z ročnimi razpršilci po vrstah, zadostuje za en hektar hmelja 15 kg prašiva, če pa s strojnim razpršilcem prašimo na široko, potem potrebujemo za 1 ha 25 kg prašiva.
Dostikrat se zgodi, da se pojavi v velikem številu bolhač samo v nekaterih predelih, ali celo samo na enem kraju njive. Tedaj temu ustrezno samo ogrožene dele popražimo.
Proti bolhačem skoraj vedno prašimo, ker je to precej cenejši postopek kot škropljenje. Samo v primeru, da se že tako zgodaj pojavi v večjem obsegu tudi peronospora (»kuštrovoi«) in da je potrebno zaradi deževnega vremena proti njej že v tem času škropiti hmelj, bomo namesto prašenja dodali raje fungicidom Mndapin ali gesarol proti bolhačem.
Najčešća napaka, ki jo delamo pri zatiranju boihačev Zlasti na majhnih površinah je ta, da potrosimo po hmelju preveč prašiva, kar nam posebno pri nekaterih sredstvih lahko povzroči požige. Opozarjamo še enkrat zadruge, da naj praše proti bolhačem le tiste njive, kjer je potrebno, ne pa vsa hmeljišča od začetka do konca in naj pazijo, da bo poraba prašiva sicer zadostna, nikakor pa ne prevelika.
Peronospora
V posebno deževnih pomladih, kot je to bila n. pr. lanska se je pokazalo, da je zelo važno, da pravočasno mislimo tudi na zatiranje peronospore. V lanskem letu je bil pojav peronospore na mlladem hmelju tolik, kakor ga zlepa ne pomnimo. Ne le, da je na nenapeljanem hmelju in na stranskih mladicah prišlo do močnih okužb, ampak je bilo moč najti »kuštrovce« v velikem številu tudi na rastlinah, ki so že skoraj dosegle vrh opore. V nekaterih nasadih smo ugotovili tudi preko 30 °/o »fcuštrovcev«, kar je seveda precej znižalo pridelek, posebno tam, kjer skrbna bemljarjeva roka ni pravočasno ukrepala proti tam nevarnem pojavu. Če se pojavijo »fcuštrovoi« v večjem obsegu na glavnih mladicah, potem je to za pridelek še bolj usodno, kot če nam hmeljišče potolče precej močna toča. Če nam toča v juniju Oklesti hmelj in odbije večji ali manjši odstotek vrhov, mora skrben gospodar čimprej iz stranskih panog vzgojiti nove glavne mladice, če hoče, da bo zle posledice toče čim bolj omejil. Še veliko važnejše kot pri toči, pa je odstranitev kuštrovcev in vzgoja novih glavnih mladic iz zdravih zalistnifcov pri pojavu peronospore.
Če bo torej letos ugodno vreme za razvoj peronospore že spomladi, in če se bodo pokazali »kuštrovoi« v velikem obsegu, pazimo, da ne bomo zanemarili hmeljišč, ampak da borno podvzeiid vse potrebno, da bo škoda čim manjša.
»Kuštrovec«
»Kuštrovci« se- pojavijo že na prvih mladicah, ki prilezejo iz zemlje. Pri napeljavi skrbno pazimo na to, da bodo vse obolele mladice odstranjene in če le mogoče tudi takoj odnesene iz hmeljišča ter pokrite z zemljo. Napeljimo le zdrave mladice! Pri napeljavi pazimo, da bomo odstranili tudi tiste okužene poganjke, pri katerih znakih peronospore še niso jasno izraženi. Okužena mladica je svetloizelene barve, ima nekoliko krajše internodije in pri vrhu nekoliko bolj razvite liste kot zdrava. Vsak sumljiv poganjek pri napeljavi odstranimo, da ne 'bodo v nasadu ostala žarišča bolezni. Če je vreme za pojav peronospore ugodno, pazimo da napeljemo mladice, čim so za napeljavo ugodne. Bolje je, da napeljujemo hmelj dvakrat, ali celo trikrat, 'kot da čakamo, da bodo vsi poganjki dovolj dolgi in jih puščamo dolgo ležati na mokri zemlji.
Čim je hmelj napeljan, ne odlašajmo, ampak takoj poškropimo nasade proti peronospori, V tem razvojnem Stadiju hmelja borno da® prednost organskim ali mešanim fungicidom. Izbrali bomo torej orthocide (0,25 %) ali ditan (0,3 %), ali tiozin A (0,4 %>). Seveda pa lahko škropimo tudi s cuprablauom (0,4 °/o), ali bakrenim apnom (0,4%).
Če bi zopet prišlo do velikega pojava »fcuštrovcev« na že napeljanem hmelju, moramo hitro ukrepati. Vse okužene vrhove porežemo nazaj do zdravega stranskega zalisltnifca. Pri tem delu ne kaže biti površen! Mnogi sicer odstranijo »touštrovce«, prav nič pa ne pazijo na to, da hi bil ves oboleli del rastline odstranjen. Tako je često glavni vrh Sicer preč, ostalo pa je še globoko okuženo Steblo, iz katerega bodo pognali le oboleli zallietniki. Okužene stranske panoge lahko spoznamo, ko so še prav majhne. Kratki mtemodiji in rjavo ffisrtije se pokaže na okuženi mladici pri zalistniikdh, ko so komaj om veliki. — Hmelj moramo torej odrezati do zdravega stranskega poganjka. Če ni nobenega zdravega stranskega poganjka, potem odstranimo vso trto in če je še možnost napeljimo iz rezerve drugo. Ko srno vse obolelo odstranili iz nasada, nasad takoj temeljito poškropimo, najbolje z orthooidom.
Za prva škropljenja uporabljamo ročne razpršilce in ne škropilnih dreves, ker je poraba škropiva pri škropilnih drevesih zelo velika, čeprav je hmelj še nitzek. Škropljenje z razpršilci pa nam gre v tem razvojnem stadiju hmelja prav hitro od rok. Če je torej treba zgodaj spomladi škropiti hmelj, je prav da hmeljarji to škropljenje opravijo sami.
Ko se odločimo, da bomo škropili hmelj proti peronospori, je prav da nasad dobro pregledamo in ugotovimo kolikšen je pojav uši in rdečega pajka, da bomo vedeli., če je potrebno fungicidu dodati tudi sredstvo proti škodljivcem. Če že enkrat škropimo proti peronospori, potem se odločimo za zatiranje uši oziroma rdečega pajka tedi tedaj, kadar nevarnost še ni tolikšna, da bi bilo že neolbbodno potrebno škropiti. Nikakor pa ne smemo uporabljati znižano koncentracijo insekticidov, češ saj je pojav škodljivcev minimalen. Na ta način si namreč lahko vzgojimo proti fosfornim estrom odporno hmeljno pršico.
Če je torej potrebno škropiti proti ušem ali rdečemu pajku, dodajmo škropivu predpisano količino sistemičnih sredstev: metasystox v 0,1 % koncentraciji ali ekatin v 0,10 % koncetraoiji.
Skrajni čas je, če tega še nismo storili, da se prepričamo, če so vsi škropilniki in pršilniki v redu, da ne bo pri pojavu peronospore ali bodhačev potrebno čakati, da uredimo stroje in da tako ne zamudimo najugodnejši čas za uspešno zatiranje.