PO-
M	^I
•\i ’-^LÒudska knjižnica 6z^29o TRŽIČ
LETO XV
Številka 1
Končano je konstituiranje delovne organizacije
Člani kolektiva so se v decembru mesecu preteklega leta še drugič zbrali na svojih zborih delovnih enot, to pot zaradi tega, da bi obravnavali in potrdili statut organizacije združenega dela ter kandidatne liste za volitve v samoupravne organe, katerih člani se volijo neposredno v delovnih enotah.
Zbori so bili 20. in 21. decembra — za vsako DE posebej (v osnovnih obratih so bili zbori po izmenah). Združeni so bili zbori nočnih izmen predilnice, tkalnice in oplemenitilnice ter zbora dopoldanske in popoldanske izmene oplemenitilnice in konfekcije. Glasovanje je potekalo tako, da so člani posamezne delovne enote glasovali posebej. Skupaj pa je bilo 10 zborov. Zbor se je vršil tudi v šivalnici Hrib — v Loškem potoku. Zbore so vodili delegati, ki so bili izvoljeni iz posameznih DE v komisijo za izvajanje ustavnih dopolnil. Predlog statuta, ki so ga predhodno obravnavali in potrdili: komisija za
izvajanje ustavnih dopolnil, aktiv družbeno-političnih organizacij in delavski svet, so v prečiščenem besedilu prejeli vsi člani delovne skupnosti pred zbori. Na zborih so statut tolmačili posamezni strokovni delavci in predstavniki družbeno-političnih organizacij, ki so bili za to pooblaščeni od zbora delegatov (odn. komisije za izvajanje ustavnih dopolnil). Statut je bil na vseh zborih potrjen z večino glasov. Bistvene novosti novega statuta so naslednje:
—	uvedba neposredno voljenih samoupravnih organov v del. enotah (DS DE, komisija za kadre, komisija za OD) ter povečan obseg pristojnosti zborov delovnih enot,
—	uvedba delegatskega sistema v najvišjem organu upravljanja (skupnem delavskem svetu),
—	enako zastopstvo vseh delovnih enot v posameznih
kolegijskih izvršilnih organih (odborih) s po dvema članoma iz vsake DE,
—	neposredno voljeni odbori za samoupravno kontrolo, za obravnavanje kršitev in materialne škode in za kadre (tj. koordinacijski odbor za kadre) na ravni delovne organizacije z enakim zastopstvom vseh DE s po dvema članoma,
—	uvedba individualnega in kolegijskega poslovodnega organa namesto dosedanjega individualnega izvršilnega organa, ki je imel funkcijo samoupravnega organa ter namesto strokovnega kolegija, ki je predstavljal samo posvetovalno telo glavnega direktorja.
—	spremembe volilnega postopka,
—	spremembe postopka za sprejem statuta in samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu, ki bo nadomestil dosedanji pravilnik o delovnih razmerjih,
—■ večji poudarek na popolnem in stalnem informiranju članov delovne skupnosti,
—	povečana vloga družbeno-političnih organizacij.
Na osnovi novega statuta so bile za dne 26. 12. 1973 razpisane volitve v vse samoupravne organe, ki se volijo neposredno (SDS, DSDE, komisija za kadre, komisija za OD, odbor za samoupravno kontrolo, odbor za obravnavanje kršitev in materialno škodo, koordinacijski odbor za kadre). Kljub temu, da je novi volilni postopek dosti bolj zahteven od prejšnjega, so bile volitve izvedene zelo uspešno, volilni re-
zultati pa so bili kljub nekoliko večjemu številu neveljavnih glasovnic relativno dobri. Volitev se je udeležilo
88,9	% volilnih upravičencev, najboljša udeležba je bila v
II.	DE. O izidu volitev,, o udeležbi in o vseh ostalih podatkih v zvezi z volitvami so bili člani kolektiva že obveščeni, saj so bila tozadevna
Problematika
I.	Osnovni material:
a)	predilnica:
razpoložljive količine surovin so bile tolikšne, da so nam omogočale nemoteno proizvodnjo. Potekanje nekaterih vrst bombaža in zamenjava teh z drugimi vrstami je terjala spremembo bele mešanice in mešanic, v katerih je le-ta zastopana le delno (ko-plon in sintetika).
b)	sukalnica:
enako kot v oktobru smo predelovali samo Nm 34, katere zaloga in tekoča proizvodnja sta omogočili nemoteno proizvodnjo.
c)	tkalnica:
posebnih težav zaradi količinske oskrbe z reprodukcijskim materialom, zlasti s prejo, v novembru ni bilo. V pogledu kakovosti prej pa so se pojavljale tudi v novembru že stare pomanjkljivosti preje pri številkah iz BD-predilnikov, ki so bile najbolj izrazite pri Nm 34. Kakovost preje iz prstančnih predilnikov (Nm 40 in Nm 50) se je izboljšala, verjetno zaradi boljše sestave bele mešanice.
d)	oplemenitilnica:
zaloge surovih tkanin za oplemenitenje so se v novem-
poročila objavljena takoj po volitvah na vseh oglasnih deskah. Z izvolitvijo SDS in ostalih organov upravljanja je bilo opravljeno zadnje dejanje konstituiranja delovne organizacije v skladu z osnutkom nove ustave in zakonom o konstituiranju OZD in njihovem vpisu v sodni register. Priglasitev za registra-
bru zmanjšale za približno
53.000	m. Ker smo se zaradi pomanjkanja električne energije izogibali dodelavi nekaterih artiklov, katerih oplemenitenje terja veliko porabo električne energije (kondenzacija in termofiksiranje Koplonov in Dacrona) in ker je bilo prav teh artiklov največ na surovi zalogi, je nastal problem sestavljanja dnevnih partij, ki je terjal od vodstva obrata, da je lete sestavljal iz več različnih artiklov, kar pa je povzročalo večjo porabo pomožnih sredstev in tudi časa (zaradi pogostih menjav). K temu je delno prispevalo tudi zaostajanje kooperanta v Senožečah, ki nam je dobavljal manj surovih tkanin, kot je bilo prvotno dogovorjeno,
f)	konfekcija:
oskrba s potrebnimi tkaninami je bila v glavnem zadovoljiva. Trodnevni zastoj je nastal le pri izdelavi plenic, katerih nam je primanjkovalo, tako metrskega blaga, kot tudi konfekcioniranih izdelkov. Pri oskrbi s pomožnim materialom in potrebno embalažo je bil najtežji problem zaradi pomanjkanja vrečk za rjuhe »Jelka«.
cijo pri pristojnem Okrožnem gospodarskem sodišču v Ljubljani bi tako lahko vložili do postavljenega roka (31. 12. 1973), ker pa so bili predpisani obrazci za priglasitev na razpolago šele po novem letu, je bil rok naknadno podaljšan do 15. 1. 74. Do tega roka smo svojo obveznost tudi izpolnili.
Proizvodni plan za mesec november je v vseh obratih, razen konfekcije, zadovoljivo dosežen. Rezultati so v primerjavi z mesecem oktobrom nekoliko skromnejši, čemur je vzrok v izostankih zaradi povečanja rednih letnih dopustov. V konfekciji je poleg tega precej vplivalo na manjši obseg proizvodnje tudi že omenjeno pomanjkanje vrečk za rjuhe »Jelka« in daljša okvara na »Pfaff«-ovem šivalnem stroju, ki ie bila posledica že naročenih, a ne dobavljenih rezervnih delov. Prav zaradi tega se je tudi povečala zaloga nedokončane proizvodnje v obratu. Letni načrt proizvodnje je bil že dosežen v predilnici (v baz. kg 8. decembra, v ef. kg pa 13. decembra), v tkalnici (v m2 in votkih 15. decembra) in v oplemenitll-nici dne 17. decembra. V su-kalnici predvidevamo, da bo iz že večkrat omenjenih razlogov dosežen samo s pičlimi 92 %, v konfekciji pa s 94 %.
V predilnici in tkalnici se izostanki niso bistveno spremenili. Občutno zmanjšanje v sukalnici je posledica manjših bolezenskih izostankov. Občuten porast skupnega odstotka v oplemenitilni-ci in v konfekciji pa je odraz povečanja izostankov zaradi letnih dopustov, ker prav ta dva obrata zaposlujeta največ mladih in novih delavcev, pri katerih je bilo povečanje le-teh največje. V predilnici se je število zaposlenih povečalo za 2 osebi, v konfekciji za 3 osebe, v tkalnici pa za 1 osebo zmanjšalo.
(Nadaljevanje na 4. strani)
Sodelujte
v
tekstilcu!
II. Proizvodnja
a)	predilnica:
—	izvrš. proizv. plana: v ef. kg
'	v baz. kg
—	izkor. strojev
—	produktivnost: baz. g/vrh (prst.)
baz. g/pr. mesto/h (BD) HOK ure
b)	sukalnica:
—	izvrš. plana pri Nm 10
—	izkor. strojev
—	produktivnost: g/vrh
HOK ure
c)	tkalnica:
—	izvrš. plana: v m2
v votkih
—	izkor. strojev: na pog. st. ure
na ef. st. ure
—	produktivnost: enot/del. ure
d)	oplemenitilnica:
—	izvrš. plana v m2
e)	konfekcija:
—	izvrš. plana: v m2
v enotah
—	izkor. strojev
—	produktivnost: ur/100 enot
oktober	november
112,01 %	110,03 %
107,75 %	106,68 %
65,83 %	66,76 %
13,92%	14,09 %
60,25 %	58,40 %
15,98 %	1634 %
107,99 %	102,93 %
59,29 %	59,1 %
109,40 %	104,39 %
12,20 %	7,72 %
109,68 %	104,44 %
106,30 %	104,21 %
91,2 %	92,4 %
94,9 %	96,5 %
46,34 %	44,91 %
107,— %	100,11 %
10731 %	85,09 %
111,96 %	88,38 %
88,93 %	89,34 %
84,21 %	102,11 %
proizvodnje v novembru 1973
Izvoljeni so organi upravljanja
Volitve v organe upravljanja je razpisal delavski svet podjetja na osnovi statuta za dne 26.12. 1973. Poleg volitev v najvišji organ upravljanja — skupni delavski svet (SDS) je razpisal volitve tudi v vse ostale organe, ki se volijo neposredno, ti organi so:
—	delavski sveti delovnih enot
—	komisije za kadre v delovnih enotah
—	komisije za osebne dohodke v delovnih enotah
—	odbor za samoupravno kontrolo
—	odbor za obravnavanje kršitev in materialne škode
—	koordinacijski odbor za kadre.
Glede volilnega postopka in števila članov (odn. delegatov) posameznega organa so se upoštevala določila novega statuta.
Delavski svet je v skladu z določili statuta imenoval 3-člansko volilno komisijo v sestavi: Hrovatič Rudi, Valjavec Heda in Stritih Srečko, ter komisijo za volilne imenike, ki jo sestavljajo: Plaj-bes Metka, Kočevar Slavka, Mrak Tilka, Našič Darinka, Slabe Lojzka in Perko Pavel. Kandidatne liste so predlagale družbeno-politične organizacije in zbori delovnih enot, potrdili pa so jih z večino glasov delavci posameznih delovnih enot odn. skupin na svojih zborih dne 20. in 21. 12. 1973. Kandidatne liste je verificirala volilna komisija, ki je poleg tega potrdila tudi volilne imenike in jih tako kot kandidatne liste objavila v vseh delovnih enotah.
Na podlagi potrjenih kandidatnih list so se sestavile glasovnice za vsako DE posebej, tako da je vsaka delovna enota volila svoje predstavnike v skupne organe upravljanja in člane v organe upravljanja delovne enote. Sestavljene so bile tri vrste glasovnic:
1.	za skupni delavski svet in skupne odbore
2.	za delavski svet delovne enote
3.	za komisiji delovne enote (za kadre in za OD).
Volitve v skupni delavski svet so se vršile po posameznih delovnih skupinah, ki imajo po statutu svoje delegate v skupnem delavskem svetu, na ta način, da je vsaka delovna skupina izvolila v SDS samo svoje predstavnike (delegate).
Volitve so se vršile na sedmih voliščih, in sicer v vseh šestih delovnih enotah in v šivalnici Hrib v Loškem potoku, ki je sicer sestavni del delovne enote konfekcije. Za pravilen potek volitev je skrbelo 7 volilnih odborov in 7 volilnih podkomisij, člane le-teh je imenovala volilna komisija.
Izvoljeni so bili naslednji kandidati:
SKUPNI DELAVSKI SVET
Predilnica:
1.	Meglič Štefka
2.	Meglič Peter
3.	Pirjevec Ignac
4.	Primožič Elza
5.	Slabe Marjan
6.	Stopar Zalka
7.	Springer Anica
8.	Zaletel Cveto
9.	Zech Nada
Tkalnica:
L Čadež Vekoslav
2.	Klemenc Lojzka
3.	Kuzma Anica
4.	Mali Jože
5.	Ogorevc Nežka
6.	Oman Marija
7.	Polajnar Boris
8.	Ravnik Ana
9.	Stritih Slavko
10.	Šinigoj Anica
11.	Težak Franc
12.	Zavrl Cilka
Oplemenitilnica:
L Bukovnik Vanja
2.	Eržen Josip
3.	Gladek Peter
Konfekcija:
1.	Kokalj Štefka
2.	Kryštofek Marija
3.	Kosmač Ivana
4.	Logar Ivana
5.	Sajovic Sonja 6 Vogelnik Anka
Loški potok:
L Anzeljc Metka
2.	Markovič Anton
V.	delovna enota:
L Ahačič Tomaž
2.	Gosar Lado
3.	Jagodic Janko
4.	Jurjevčič Anton
5.	Švab Janez
VI.	delovna enota:
L Jaklič Lori
2.	Kapel Ivan
3.	Kovačevič Rasim
4.	Laibacher Janez
5.	Primožič Slavko
6.	Veselinovič Branko
Iz rezultatov volitev je razvidno, da šteje SDS 42 članov, od tega 21 žensk. Povprečna starost članov SDS je 36 let. Med njimi je 16 članov (38%) ZK.
Komisija za OD:	glasov
L Srečnik Brigita	156
2. Cerovski Maks	150
3. Hafner Vinko	148
4. Thaler Jožefa	146
5. Kavčič Vera	145
6. Milič Večeslav	143
V I. delovni enoti je volilo	
220 volilcev, veljavnost volil-	
nie pa je bila 75 %.	
II. delovna enota —	
delavski svet enote:	glasov
L Čadež Helena	301
2. Ropret Marjan	300
3. Repinc Edi	297
4. Novosel Franc	296
5. Pemuš Marija	295
6. Rupar Anica	295
7. Valjavec Franc	293
8. Lavsegar Mojca	289
9. Perko Anica	287
10. Keršič Nada	283
11. Bergant Cvetka	278
12. Nemec Breda	278
13. Klobučar Milica	270
14. Bertoncelj Vida	268
15. Perko Anton	251
4. Eržen Vlasta	53
5. Razinger Mija	50
6. Mohorko Marija	48
Komisija za OD:	glasov
L Kous Karel	64
2. Logar Jože	63
3. Avsenek Slavka	58
4. Bukovnik Marija	49
5. Žnidaršič Jože	47
6. Regajs Jurij	45
V III. delovni enoti je volilo 80 volilcev, veljavnost glasovnic pa je bila 81 %.	
IV, delovna enota — delavski svet enote:	glasov
1. Rupar Angela	103
2. Sajovic Sonja	102
3. Fornazarič Lidija	99
4. Sajovic Žaga	99
5. Jančič Jožica	97
6. Pogačar Milka	97
7. Lombar Stanko	95
8. Laibacher Draga	89
9. Pavlin Milena	85

		
	||;p|:	
mm:		,	 l-v Jm
B'	Sil	■ ~ . ,v .
sit*		

V opoldanskih urah komisija v predilnici ni imela veliko dela
V odbor za samoupravno kontrolo so bili izvoljeni:
1. Aljančič Franc	III. DE	7. Sova Stanko	II. DE
2. Bodlaj Alojz	V. DE	8. štamcar Lado	III. DE
Komisija za kadre:
L Dobrin Rika
glasov
322
3. Cizelj Stane	IV. DE	9. Valjavec Heda	I. DE	2. Kosmač Tomaž	313
4. Kuhar Marta	VI. DE	10. Vogrič Silva	IV. DE	3. Janc Cvetka	307
5. Perko Vili	I. DE	11. Zaplotnik Tončka	II. DE	4. Oman Stane	304
6. Rustja Milan	V. DE	12. Zupančič Jože	VI. DE	5. škantar Julka	273
V odbor za obravnavanje kršitev in materialne škode			so bili	6. Kosmač Edi	259
izvoljeni: 1. Bačnik Franc	III. DE	7. Pemuš Jože	V. DE	/ Komisija za OD:	glasov
2. Bešlagič Osman	III. DE	8. Ropret Francka	IV. DE	1. Ahačič Marija	317
3. Brkljač Pavla	VI. DE	9. Srečnik Pavel	II. DE	2. Košir Rezka	316
4. Dolinar Marija	VI. DE	10. Sušnik Marjan	II. DE	3. Pogačar Jožica	311
5. Drobnič Vera	I. DE	11. šolar Dora	IV. DE	4. Fornazarič Stanko	310
6. Mandelj Ivan	I. DE	12. Švegelj Franc	V. DE	5. Oman Štefka	306
V koordinacijski odbor za kadre		so bili izvoljeni:		6. Dolenec Ivan V II. delovni enoti	302 je voli-
1. Dornik Marta	VI. DE	7. Markun Angela	IV. DE	lo 375 volilcev, veljavnost gla-	
2. Fornazarič Jože	II. DE	8. Meglič Franc	V. DE	sovnic je bila 88 %.	
3. Hrovatič Anton	V. DE	9. Oman Janez	II. DE	i.	
4. Kočevar Slavka	I. DE	10. Omerovič Hazim	VI. DE	III. delovna enota —	
5. Kokalj Frida	IV. DE	11. Pretnar Rika	III. DE	delavski svet enote:	glasov 61
6. Lončar Janez	I. DE	12. Primožič Milan	III. DE	1. Dolinar Jožica	
V vseh treh odborih je skupno 36 članov, od tega 14 žensk, 11 članov ZK, povprečna starost članov odborov pa je 40 let.
Izid volitev so po končanih					
volitvah ugotovili volilni od-		SAMOUPRAVNI ORGANI		9. Zupan Jože	153
bori, skupno z volilno pod-		DELOVNIH ENOT		10. Meglič Peter	152
komisijo, rezultate pa je pre-		I. delovna enota —		11. Verdir Francka	146
verila volilna komisija.		delavski svet enote:		12. Vučenovič Cedo	130
Udeležba na volitvah	je bi-		glasov		
la 88,9 %-na, po posameznih		L Košir Mira	163	Komisija za kadre:	
enotah pa je naslednja:		2. Toporiš Milka	159		glasov
— predilnica	82,4 %	3. Meglič Vera	156	1. Papov Jože	156
— tkalnica	92,8 %	4. Markič Marjan	155	2. Pesjak Jožefa	149
— oplemenitilnica	88,8 %	5. Počivalnik Ana	154	3. štamcar Lovro	148
— konfekcija	90,4 %	6. Golmajer Anton	154	4. Novak Franjo	146
— vzdrž. obr. energ.	87,7 %	7. Pajntar Slavko	154	5. Bohinc Marija	144
— skupne službe	89,5 %	8. Bence Filip	153	6. Drobnič Jožefa	138
2.	Kogoj Metka	59
3.	Borštar Slavka	57
4.	čebron Alojz	57
5.	Perc Milena	57
6.	Slapar Jože	57
7.	Eržen Josip	55
8.	Roblek Anica	54
9.	Primožič Milan	54
10.	Borojevič Vojin	46
Komisija za kadre:
glasov
1.	Pemuš Angela	62
2.	Pogačnik Franc	57
3.	Žvab Rozka	57
Loški potok
10.	Rojc Rudolf	39
11.	'Stegnar Mara	36
12.	Modec Pavla	33
Komisija za kadre:
glasov
1.	Golmajer Mihaela	128
2.	Ropret Amalija	120
3.	Gros Bojana	117
4.	Aljančič Jože	116
5.	Knific Stana	115
6.	Pogačnik Milka \	107
Loški potok
L Starc Stanka	34
2.	Turk Milena II.	22
3.	Mohar Martina	22
4.	Bartol Danila	20
Komisija za OD:
glasov
L Vertelj Lojzka	119
2.	Praprotnik Etelka	118
3.	Slabe Lojzka	115
4.	Novak Cirila	110
5.	Zupan Mara I.	105
6.	Hafnar Dana	104
Loški potok
1.	Anzeljc Marija	32
2.	Debeljak Pavla	31
3.	Kordiš Majda	31
4.	Debeljak Vida	28
V	IV. delovni enoti je glasovalo 156 volivcev, veljavnost glasovnic pa je bila 85 odst.
V	Loškem potoku je glasovalo 50 volivcev, veljavnost glasovnic pa je bila 78 %.
(Nadaljevanje na 3. strani)
Izvoljeni so organi upravljanja
(Nadaljevanje z 2. strani) V. delovna enota — delavski svet enote
L Japelj Marjan 2.	Dobrin Milan 3.	Rustja Jelko 4.	Brejc Jože	glasov 108 107 106 105
5. Meglič Stanko	104
6. Oman Franc	103
7. Dornig Janez	102
8. Soklič Anton	102
9. Haler Krsto	102
10. Jurjevčič Anton	99
11. Perko Pavel	98
12. Kolenc Vili	94
Komisija za kadre:	
1. Slatnar Janez	121
2. Janc Janez	121
3. Meglič Janez	119
4. Kališnik Anton	118
5. Perko Vili ml.	103
6. Lang Vili	93
4.	Šega Milan 5.	Štamcar Andrej 6.	Slapar Janez 7.	Šter Helena 8.	Änderte Ada 9.	Babič Teja 10.	Pernuš Marjan 11.	Hrovatič Anica	122 122 121 121 119 115 114 114
12. Valjavec Vilma	113
Komisija za kadre:	
L Ličan Jelka	133
2. Teran Slavko	129
3. Švab Zvonka	127
4. Žnidaršič Jože	125
5. Ahačič Štefan	120
6. Plajbes Metka	120
Komisija za OD:	
L Koder Drago	132
2. Brezar Vinko	130
3. Ahačič Rudi	126
4. Tribušon Milan	129
Volišče tkalnice je bilo v pisarni obratnega vodstva
Na volišču oplemenitilnice
Komisija za OD:
1.	Šarabon Franci	115
2.	Košir Albin	113
3.	Špendal Janez	113
4.	Radon Matija	108
5.	Godnov Jože	105
6.	Kersnik Milan	95
V V. delovni enoti je volilo 136 volivcev, veljavnost glasovnic je bila 88 %.
VI.	delovna enota — delavski svet enote:
glasov
1.	Vidmar Marja	126
2.	Ahačič Marija	124
3.	Košir Marja	124
5.	Meglič Alojz	119
6.	Bizjak Anka	101
V VI. delovni enoti je volilo 171 volivcev, veljavnost glasovnic pa je bila 78 %.
Ce pogledamo vse neposredno izvoljene organe upravljanja lahko vidimo, da je sestav le-teh zelo pester. Med njimi je 81 žensk (53 %), 29 mladih (19 %), organizacija ZK pa je zastopana s 26 člani (17 %).
Na prvi redni seji novoizvoljenega skupnega delavskega sveta podjetja, ki je bila v torek, 15. januarja 1974 v
dvorani paviljona NOV, so bili izvoljeni kolegijski izvršilni organi, ter predsednik in podpredsednik SDS. Za predsednika je bil izvoljen Eržen Jože iz oplemenitilnice, za podpredsednika pa Meglič Peter iz predilnice, l
Odbor za notranjo arbitražo:
1.	Pirjevec Ignac — predsednik
2.	Koprivnik Milan — namestnik predsednika
3.	Podlipnik Milka — član
4.	Zupančič Marjan — član
5.	Florjančič Franc — član
6.	Švab Ivanka — član
7.	Boncelj Janez — član
8.	Rupar Franc — član
9.	Bahun Leon — član
10.	Vidic Stane — član
11.	Hafnar Mara — član
12.	Šarabon Silva — član Dukič Božo — tajnik
Odbor za splošni ljudski odpor:
1.	Lončar Janko	VI.	DE
2.	Šarabon Marjan	VI.	DE
3.	Švab Viktor	V.	DE
4.	Roblek Danilo	VI.	DE
5.	Stritih Srečo	I.	DE
6.	Laibacher Janez	VI.	DE
7.	Milič Breda	VI.	DE
8.	Oman Stane	II.	DE
9.	Pirih Miro	VI.	DE
10.	Ahačič Rudi	VI.	DE
11.	Šter Helena	VI.	DE
12.	Brezar Vinko	VI.	DE
Gorjanc Ivo — tajnik
Odbor za izobraževanje:
L dipl. ing. Pegan
Drago	VI.	DE
2.	Golmajer Mihaela IV.	DE
3.	Šolar Jože	II.	DE
4.	Zaletel Silva	II.	DE
5.	Cerar Franc	III.	DE
6.	Čarman Tinca	III.	DE
7.	Košir Marija	I.	DE
8.	Jezernik Mihaela	IV.	DE
9.	Perko Marjan	V.	DE
10.	štefe Pavel	V.	DE
11.	Meglič Cilka	VI.	DE
12.	Zupan Andrej	I.	DE
Furlan Janez — tajnik
Odbor za gospodarske zadeve:
1.	Kapel Ivan	VI.	DE
2.	Kous Karel	III.	DE
3.	Košir Rezka	II.	DE
4.	Urbančnik Hinko	II.	DE
5.	Stritih Srečo	I.	DE
6.	Žvab Rozka	III.	DE
7.	Kokalj Štefka	IV.	DE
8.	Lombar Stanko	IV.	DE
9.	Brejc Jože	V.	DE
10.	Švab Viktor	V.	DE
11.	Kočevar Slavka	I.	DE
12.	Roblek Danilo	VI.	DE
Ahačič Marija — tajnik
Odbor za organizacijo in delitev OD:
1.	Pernuš Marjan	VI.	DE
2.	Klemenc Janez	I.	DE
3.	Dobrin Riko	II.	DE
4.	Nemec Breda	II.	DE
5.	Kogoj Metka	III.	DE
6.	Primožič Ivanka	III.	DE
7.	čanak Jožica	IV.	DE
8.	Slabe Lojzka	IV.	DE
9.	Bogataj Milan	V.	DE
10.	Lang Vili	V.	DE
11.	Makarov Mirko	I.	DE
12.	Tribušon Milan	VI.	DE
Ahačič Rudi — tajnik
Odbor za varstvo pri delu:
L Veselinovič B.	VI.	DE
2.	Rengeo Štefan	II.	DE
3.	Košir Jože	I.	DE
4.	Polajnar Boris	II.	DE
5.	Drobnič Rado	III.	DE
5.	Eržen Vlasta — III. DE
—	član
6.	Cerar Franc — III. DE — član
7.	Markun Alenka — IV. DE
—	član
Volišče v konfekciji
		% ji IL
	1 Mé	
		 _ ____	1	IB Jit __
	KJPMo'	
		
wSäasäk		
1		'.aS
	w	
		V 'A.?1' /
člani volilne komisije V. DE pri delu		
6. Logar Jože	III. DE	8. Rakovec Cirila — IV. DE
7. Aljančič Jože	IV. DE	— član
8. Seiko Mara	IV. DE	9. Lončar Janez — I. DE —
9. Čadež Franc	V. DE	član
[0. Bogataj Stane	V. DE	10. Šarabon Franci — V. DE
11. Papov Jože	I. DE	— član
12. Vogelnik Blaž	VI. DE	11. Seidel Vladimir — I. DE
Štamcar Andrej	— tajnik	— član
		12. Peternelj Štefka — VI.
Odbor za družbeni standard:
I. DE I. DE II. DE II. DE III. DE III. DE
L Lavsegar Jože
2.	Papov Jožefa
3.	Cotič Jože
4.	Rustja Marija
5.	Regajs Jurij
6.	Slapar Jože
7.	Praprotnik Etelka IV. DE
8.	Vogelnik Anka IV. DE
9.	Japelj Marjan
10.	Pangeršič Vili
11.	Plajbes Metka
12.	Švab Jožica Perko Metka -
V. DE V. DE VI. DE VI. DE tajnik
Odbor za informiranje:
L Herak Marjan —- V. DE
—	predsednik
2.	Mrak Marjeta — VI. DE
—	namestnik
3.	Fornazarič Stanko — II. DE — član
4.	Švab Anica — II. DE — član
DE — član
Dolžan Francka — VI. DE — tajnik
V sestavi kolegijskih izvršilnih organov je 32 žensk (33 odst.), 16 mladih (16,5 %), 26 članov ZK (45 %), povprečna starost teh organov pa je 39 let.
Pred vsemi organi našega samoupravnega sistema stojijo velike naloge in odgovornosti. Vsakdo, ki je bil izvoljen v kak samoupravni organ se bo moral zavedati svojih dolžnosti in odgovornosti, ki jih je kot delavec — samoupravi j alee ob izvoliti sprejel. Le ob popolni angažiranosti, resnosti, zavzetosti in odgovornosti vseh samo-upravljalcev bomo lahko uspešno upravljali z družbenimi sredstvi, ki so nam zaupana.
Najkrajša pot med dvema Ostati zdrav je več kot ne človekoma je smehljaj.	biti bolan.
Problematika proizvodnje
(Nadaljevanje s 1. strani)
III.	Delovna sila — izostanki
—	predilnica
—	sukalnica
—	tkalnica
—	oplemenitilnica
—	konfekcija
oktober	november
11,92 %	11,8 %
18,18 %	9,1 %
14,3 %	14,4 %
14,61 %	22,47%
11,06 %	17,90 %
več iz tkalnice (32), konfekcije (12) in iz oplemenitilnice (10).
Največ kršilcev delovnih dolžnosti dela na priučenih delovnih mestih, sledijo kršilci na TDM, na PDM, v ostalih pa jih skoraj ni.
Najpogostejše kršitve:
—	neopravičeno izostajanje z dela (11 primerov)
—	neopravičeno izostajanje z dela zaradi vinjenosti,
vinjenosti na del. mestu ter prinašanje alkohola v podjetje (6 primerov),
—	nepravilen odnos do sodelavcev (9) primerov
—	različna kazniva dejanja (4 primeri).
Zaključek:
V primerjavi z lanskim letom na podlagi prikazanih podatkov ugotovimo, da se je
bistveno zmanjšalo število lažjih kršitev delovnih dolžnosti, za katere se izdaja pismeno opozorilo. Prav tako je nekoliko manjše število izrečenih ukrepov v primerjavi z lanskim letom, število vloženih prijav pa je večje, a se postopek iz že navedenih razlogov ni do konca izvedel.
Dukič Božo
Problematika nočnega dela v tekstilni industriji SRS
Pri Svetu za tekstilno stroko Gospodarske zbornice Slovenije je bila določena komisija z nalogo, da prouči obširno študijo o nočnem delu žena. Študijo je izdelal Tekstilni inštitut ia Maribora. Komisija je iz tega dela sestavila skrajšano poročilo, ki ga v celoti objavljamo.
IV.	Vzdrževanje strojev a) predilnica:
—	razna vzdrževalna dela na rahljaču bal št. 2, kon-denzorju baterjev 3 in 4, ba-terjih št. 2, 3 in 4
—	prestavitev filtrirne enote in priključitev na celico v vodnem stolpu
—	začasna izključitev Triitz-chlerjevega rahljača bal za preureditev za predelavo odpadkov
—	razna vzdrževalna dela na mikalnikih in raztezalkah
—	vstavljanje »Koter« ležajev na BD-predilnikih.
b)	sukalnica:
—	menjava napenjalnih jermenic na obeh sukalnikih
c)	tkalnica:
poleg tekočih popravil je normalno po predvidenem načrtu potekal tudi remont votkovnih previjalnih apara-
tov. V začetku meseca je ponovno stekel začasno prekinjeni remont Eliteks statev.
d)	oplemenitilnica:
opravljena so bila razna električna in mehanska popravila na strižniku, belilnem agregatu, obeh razpenjalnih sušilnikih, novem kalandru in merilnih strojih, zaradi katerih je bilo skupno 49 strojnih ur zastojev.
e)	konfekcija:
poleg rednih manjših popravil in vzdrževalnih del na strojni opremi je bila v novembru opravljena preureditev dveh burdumih (Marcus) vezilnih avtomatov za vezenje kotnih vzorcev, ker to terja predvideni plan proizvodnje za leto 1974. Poleg tega je bil v novembru daljši zastoj na Pfaffovem šivalnem stroju zaradi pomanjkanja rezervnih delov.
nosti. Z njimi in prizadetimi delavkami je bila dosežena sprava, vsled česar se je postopek v navedenem primeru po sklepu odbora ustavil. V enem primeru pa je bil delavec, zoper katerega je bil uveden postopek oproščen, ker prijava o kršitvi del. dolžnosti ni bila utemeljena.
Pri pregledu obravnav kršitev del. dolžnosti lahko ugotovimo sledeče: izrečenih je bilo 64 ukrepov — od tega 48 moškim in 16 ženskam.
Odbor se je posluževal: — opozoril (24) — pismenih opominov (5) — javnih opominov (23) in zadnjih javnih opominov (12).
Največ kršitev je bilo v starostni skupini od 20—25 let (11), sledijo pa: od 15—20 let (8), od 25—30 let (6), od 30—35 let (5), nad 45 let (5), od 40—50 let (4), od 35-40 (1).
Med njimi jih je bilo naj-
1971	1972	1973
35	51	40 + 1
32	122	24
I.	Uvod
Problem nočnega dela žena se pojavlja kot zelo zapleten, težaven in protisloven. V razvojnih programih se progno-zira stalno rast proizvodnje v tekstilni industriji, istočasno pa se ob prepočasni modernizaciji z zmanjšanjem števila zaposlenih zaradi ukinitve nočnega dela lahko ogrozi to rast.
Takojšnja ukinitev nočnega dela žena zaradi zapletenosti problematike ni mogoča in je to lahko le večleten proces, pri katerem bo morala sodelovati poleg samih de-- . organizacij tudi druž-; : z izdatno pomočjo.
Zmanjševanje obsega proizvodnje tekstilne industrije pod sedanjimi ekonomskimi pogoji, v katerih dela, bi pomenilo zmanjševanje akumu-lativnosti te veje, zmanjšanje konkurenčne sposobnosti, poslabšanje materialnega položaja zaposlenih, stagnacijo te veje v celoti ter v končni fazi zmanjšanje družbene pomembnosti in intenzivnosti te veje. Celo možnost, da se tekstilno industrijo oprosti vseh dajatev, ki pa je družbeno in ekonomsko nesmiselna, ne bi rešila družbenega problema zaposlovanja odvečne delovne sile, poleg tega, da bi za družbeno politične skupnosti ostala ekonomsko neinteresantna veja narodnega gospodarstva. Potemtakem gre bolj za to, da družbena skupnost s svojo politiko na gospodarskem področju omili pogoje in omogdči razvoj tekstilne industrije, istočasno pa rešuje problem postopnega zmanjševanja nočnega dela žensk.
Vsekakor konvencija o prepovedi nočnega dela žensk in mladine ni samo slovenski, temveč jugoslovanski problem, zato bo obravnavan in reševan v okviru celotne družbene skupnosti.
II.	Analiza
V tem delu analize si bomo ogledali dosežene rezultate tekstilne industrije SRS v letu 1971 in kakšni bi bili rezultati na:
— proizvodnem področju oz. na področju ponudbe,
—	finančnem in
—	kadrovskem področju, če bi delala tekstilna industrija SRS le v dveh izmenah, to je v skladu z Mednarodno konvencijo o nočnem delu žensk in mladine.
1.	Proizvodnja (ponudba
proizvodov)
Pri ročnih predivih, vrveh, pri proizvodnji tkanine iz konoplje, proizvodnji rokavic, perila, posteljnine, vrhnih oblačil, težki in dekorativni konfekciji, odejah ter pri proizvodnji vreč in vrečic tega problema ni oziroma ni pomemben.
Prvi sklep je ta, da je problem nočnega dela vezan le na del tekstilne industrije SRS.
Pri podjetjih, v katerih je ta problem neprestano občuten, pa znaša izpad proizvodnje od petine do tretjine celotne proizvodnje, kar je iz stališča posameznega podjetja posebno še, če ima v glavnem za vso proizvodnjo speljano nočno delo, precej problematično.
Drugo je seveda to, da bi pomenil tak izpad proizvodnje osiromašenje jugoslovanskega trga, s tem pa tudi zmanjšanje potrošnje teksti-
Z enostavno odpravo nočnega dela bi bilo neposredno prizadetih skoraj 10.000 ali 1/3 zaposlenih v prizadetih podjetjih oziroma skoraj 1/4 zaposlenih v tekstilni industriji SRS. Od tega bi jih 3200 (10,5 %) vseh zaposlenih v prizadetih podjetjih ostalo brez dela oziroma bi bilo potrebno zanje odpreti nova delovna mesta. Dodatno se se-
la na prebivalca, ki že tako precej zaostaja za porabo v razvitih industrijskih državah.
To pa bi imelo za posledico ukinjanje izvoza izdelkov tekstilne industrije SRS. Jasno je tudi, da bi bile posledice tudi pri tovarnah perila in oblačil, ki so odjemalci oz. predelovalci nekaterih navedenih proizvodov.
Te tovarne bi zaradi tega morale bodisi zmanjšati proizvodnjo in s tem uvoz finalnih izdelkov ali pa uvažati manjkajoče surovine.
Prizadeta podjetja ustvarjajo približno 3/4 obsega poslovanja, prav tolikšen pa je približno njihov delež glede na ustvarjeni družbeni proizvod in čista podjetniška akumulacija (vsota amortizacije in ostanka dohodka). Če bi enostavno ukinili nočno delo, bi se obseg poslovanja v prizadetih podjetjih zmanjšal za eno četrtino, podjetniška akumulacija pa bi se v prizadetih podjetjih zmanjšala celo za 57 °/o (ta podjetniška akumulacija bi komaj zadostovala za enostavno reprodukcijo). Iz tega podatka je razvidno, kako pomembno je nočno delo oziroma izkoriščanje obstoječih zmogljivosti.
Seveda pa bi bili negativni učinki tudi pri ostalih podjetjih, ki so vezana na tekstilno industrijo, ki bi morala stopnjo izkoriščanja svojih zmogljivosti zmanjšati oz. se preusmeriti na uvoz.
veda postavlja vprašanje, za koliko bi morala zmanjšati število zaposlenih tudi ostala tekstilna podjetja, zaradi vertikalne povezanosti s prizadetimi podjetji.
3.	Vzroki in rešitve nočnega dela žensk v tekstilni industriji
Že dosedanja obravnava je do neke mere pojasnila, za-(Nadaljevanje na 8. strani)
V. Doseganje norm	oktober	november
— predilnica	116,95 %	117,30%
— tkalnica	119,36 %	119,95%
— oplemenitilnica	119,25 %	120,30 %
— konfekcija	116,85 %	115,80 %
— konfekcija Hrib	120,53 %	122,45 %
— skladišče got. blaga	131,30 %	128,10 %
— zaboj arna	140,85 %	143,00 %
Skupaj:	118,65 %	119,02 %
Kršitve delovnih dolžnosti v letu 1973
V letu 1973 je bilo izrečenih članom kolektiva s strani odbora za obravnavanje kršitev delovnih dolžnosti 40 ukrepov kar je nekoliko manj kot v preteklem letu (1972: 51 ukrepov). Poleg tega je bilo 24 članov kolektiva dano pismeno opozorilo za lažje kršitve del. dolžnosti, kar je znatno manj kot v preteklem letu. V 9 primerih je bil postopek ustavljen, zaradi samovoljnega prenehanja dela, v enem primeru pa zaradi odhoda na odslužen j e vojaškega roka. Zaradi zakonodaje na področju delovnih razmerij, pa je v enem primeru odločal o izključitvi iz delovne skupnosti DS podjetja ter jo tudi soglasno potrdil. Nadalje so bile v postopku štiri delavke iz IV. DE, zaradi kršitve delovne dolžnosti v smislu 35 točke 4. člena pravilnika o odgovor-
Primerjava s preteklimi leti 1970
opozorila	28
ukrepi	57
2. številčno stanje zaposlenih ob koncu leta 1971 v tekstilni industriji
Struktura zaposlenih v tekstilni industriji	Vsa podjetja v tekstilni industriji SRS	Prizadeta podjetja	Delo v treh izmenah
1	2	3	4
moški	9.830	8.615	2.641
ženske	32.108	22.041	7.017
skupaj	41.938	30.456	9.658
Izobraževanje
V našem glasilu smo že pisali o posameznih izobraževalnih oblikah v podjetju, danes pa želimo prikazati bralcem kako je potekalo izobraževanje v preteklem letu. Vse naše izobraževalne akcije so potekale po planu izobraževanja in to v podjetju ali izven njega. Celotno problematiko izobraževanja je obravnaval odbor za izobraževanje na 16 rednih in 2 izrednih sejah.
Ce na kratko pregledamo izobraževalne dejavnosti v preteklem letu, lahko vidimo, da je bilo v podjetju izvedenih skoraj 30 akcij iz različnih področij (uvajalni seminarji, tečaji PP, gasilska preventiva, predavanja, razni tečaji in seminarji). Na njih je bilo udeleženih prek 1000 naših zaposlenih.
Na raznih seminarjih, tečajih, predavanjih, simpozijih ali posvetih izven podjetja je bilo okrog 70 naših strokovnih delavcev. Takih vrst izpopolnjevanja izven podjetja je bilo izredno veliko, vendar se jih nismo najbolj redno udeleževali. Vzrok za to je prevelika obremenjenost z delom, kajti posamezni seminarji so trajali tudi po nekaj dni.
Ena izmed izobraževalnih akcij, ki je bila predvidena s planom, je interna enoletna šola za mojstre, šola je pričela z delom 20. februarja, vpisanih pa je bilo 28 slušateljev. Za vsak predmet je bil določen učni program, urnik predavanj in učno gradivo. V letu 1973 je bilo odpre-davanih 11 predmetov, skupno pa je bilo 671 ur predavanj.
Slušatelji so iz vsakega predmeta opravljali izpit pred tričlansko komisijo, ki jo je imenoval odbor za izobraževanje na eni svojih sej. Kriteriji pri ocenjevanju so bili strogi, kar pričajo tudi dosežene poprečne ocene (matematika 2,28, slovenščina 2,47, delovno pravo 2,36, družbena ureditev SFRJ 1,84, priprava proizvodnje 2,72, elektrotehnika 2,58, psihologija dela 3,18, tekstilne surovine 2,76). Izpiti so bili pismeni ali ustni. Pri nekaterih predmetih (matematika, slovenščina, priprava proizvodnje) je bil najprej pismeni, nato pa še ustni del. Nekateri izmed slušateljev so opravili izpit že prvič, veliko pa je bilo takih, ki so morali opravljati izpit še drugič ali celo tretjič, kajti nihče, ki snovi ni dobro obvladal, ni mogel uspešno opraviti izpitov.
Bilo je nekaj pripomb na strog kriterij, vendar je bilo mnenje komisije in odbora za izobraževanje, da tak kriterij mora biti, če hočemo, da bodo tisti, ki bodo šolo uspešno zaključili, tudi nekaj znali. To mnenje je izhajalo tudi iz dejstva, da učna snov, razen nekaterih poglavij, ni težka in jo mora vsak obvladati.
Od začetka predavanj do konca leta 1973 je prenehalo obiskovati šolo 14 slušateljev. Vzrokov za prenehanje je precej, vendar lahko trdimo, da je poglavitni razlog snov, katere določeni posamezniki niso mogli obvladati, za nameček pa še izpitna komisija
ni nikoli »zamižala na eno oko«.
Ker se je število slušateljev zmanjšalo in ker so na programu že predmeti ločeni po strokah ter bi bila predavanja premalo obiskana, s tem pa iz finančnih vidikov neutemeljena, smo se odločili, da bodo slušatelji prejeli učna gradiva. Da bi razčistili nejasnosti in probleme, na katere bi slušatelji pri študiju naleteli, bomo organizirali (po potrebi) razgovore s sestavljavcem učnega gradiva še pred razpisanim izpitnim rokom.
V splošnem pa je treba vsem, ki redno študirajo in opravljajo izpite (to rečemo lahko za vse, ki so še slušatelji šole) izreči pohvalo. Nekaterim gre nekoliko lažje, drugim težje. Ti drugi pa se morajo še posebno prizadevati in porabijo veliko prostega časa za učenje. Upamo, da bodo tako tudi nadaljevali in do poletja šolo uspešno dokončali.
Treba je omeniti še nekaj dejavnosti, ki tudi sodijo na področje izobraževanja. To so strokovne ekskurzije v tekstilna podjetja ter ogledi sejmov in razstav. V lanskem letu je bilo organiziranih 10 ekskurzij, udeležilo pa se jih je okrog 260 članov kolektiva. V naše podietje je prišlo 12 ekskurzij s 473 udeleženci.
Za priučevanje novih delavcev je bilo izdelanih 10 učnih programov — za različna delovna mesta.
Verjetno bo bralce zanimalo tudi, koliko štipendistov imamo.
Ob koncu leta smo imeli skupno 26 rednih štipendistov, in sicer: 5 na Tehniški tekstilni šoli v Kranju (2 kemika, 3 konfekcionarje), 9 na Ekonomski srednji šoli, 2 na Višji upravno-admini-strativni šoli, 1 na Srednji tehniški šoli — strojni oddelek, 2 na Ekonomski fakulteti, 2 na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo — kemijska tehnologija, 1 na Filozofski fakulteti — smer industrijska psihologija, 1 na Strojni fakulteti, 1 na Elektrotehniški fakulteti, 1 na Višji šoli za organizacijo dela in 1 na Višji tehniški konfekcijski šoli v Zagrebu. Žal je treba omeniti, da med štipendisti ni tistih, po katerih je največja potreba, to so predilski in tkalski tehniki. Teh v zadnjem času primanjkuje ne samo pri nas, temveč na področju cele Slovenije.
V letu 1973 so končali šolanje 4 dijaki na Srednji tekstilni šoli, 1 na Ekonomski srednji šoli in 1 na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo. Od teh štirje nadaljujejo šolanje na višji stopnji, dva pa sta pripravnika v našem podjetju. Trije naši štipendisti v lanskem letu šolanja niso dokončali in v skladu s pravilnikom o izobraževanju in pogodbami že vračajo prejeto štipendijo.
Poleg rednih štipendistov je v podjetju tudi 32 delavcev, ki izredno študirajo. Med njimi so taki, ki obiskujejo nižje, srednje, višje
Obisk pri gasilskih
Člani gasilskega društva BPT se ob Novem letu vedno spomnimo svojih veteranov. Na zadnji seji UO v letu 1973 smo sklenili, da ne bomo prekinili tradicije in da bomo tudi to pot obiskali nekdanje člane društva.
stare nad 60 let in jih skromno obdarili.
Tokrat jih je bilo osem. Dogovorili smo se, kdo bo koga obiskal in tako sta po dva člana UO obiskala po dva veterana. Obiski pa so bili zadnji teden v starem le-
ali visoke šole. Pri tem je treba poudariti, da je interes za pridobitev srednješolske izobrazbe še kar zadovoljiv, medtem, ko za višjo ali visoko izobrazbo ni takega interesa.
Zaskrbljujoče pa je dejstvo, da med delavci ni interesa za dokončanje osnovne šole, posebno še, če vemo, da je veliko število mladih v podjetju, ki osnovnošolske izobrazbe nimajo. Tem bo treba v bodoče posvetiti več pozornosti. Medtem, ko je 6 izrednih štipendistov v letu
1973	študij uspešno zaključilo, je treba omeniti, da je 5 članov kolektiva študij opustilo, ali ga nadaljujejo na lastne stroške, podjetju pa vračajo stroške, ki so nastali v zvezi z njihovim šolanjem.
Za tiste vrste šol, po katerih v našem podjetju zaenkrat ni nakazanih potreb, se dodeljujejo študijska posojila. Teh je zaenkrat samo 5.
Kar zadeva vajence, smo v letu 73 napravili precejšen korak naprej. Sprejeli smo 8 novih vajencev (4 strojni ključavničarji, 2 elektrome-hanika za šibki tok, 2 avtomehanika), tako, da je sedanje stanje 14. Vzrok za to je med drugim tudi v tem, da smo po osnovnih šolah redno urejali vitrine s prikazanimi poklici, za katere se lahko izučijo pri nas, ter se udeležili razgovorov v zvezi s poklicnim usmerjanjem.
V letošnjem letu so s planom izobraževanja predvidene številne akcije za vse člane kolektiva. Upamo, da bo interes do posameznih precej večji kot je bil v lanskem letu, saj se moramo zavedati, da bolj, več in lažje delamo, če več znamo. Pri tem bi navedli morda še pregovor, ki pravi: »Več zaslužiti, pomeni več delati, več delati pomeni več znati, več znati pomeni več učiti se.«
veteranih
tu. Obdarili smo jih s skromnimi darili in jim priložili še stenske — gasilske koledarje.
Naši gasilski veterani so bili daril, še bolj pa obiskov, zelo veseli. Niso mogli skriti zadovoljstva, da smo se jih mlajši gasilci spomnili. Pogovarjali smo se o različnih stvareh, največ pa je tekla beseda o gasilstvu. Obujali so spomine na stare čase, nas pa so spraševali, Rako je v gasilskem društvu danes. Bili smo enotnega mnenja, da je danes precej manj požarov, kot v preteklih letih. Ob prijetnem kramljanju je čas hitro mineval in žal kmalu smo se morali posloviti.
Ob slovesu so se nam toplo zahvalili za izkazano pozornost, zaželeli srečno v letu
1974	tako nam, ki smo jih obiskali, kot ostalim gasilcem in članom delovnega kolektiva BPT. Enako smo jim zaželeli tudi mi — v upanju in želji, da se bomo še velikokrat srečali.
B.	B.
In memoriam
Med nami je zopet zazijala praznina in se naselila žalost. Ponovno je segla usoda med mlada življenja. Tokrat je iztrgala iz naših vrst 23 letnega podmojstra v I. oddelku tkalnice Maksa Hafnerja.
Mlad, še premlad, ko vendar svoje življenje še niti ni dodobra spoznal, pa nas je že zapustil. Le zakaj je usoda do nekaterih tako kruta? Njegovo življenje je bilo zares kratko. Ko mu je bilo 16 let se je zaposlil v našem kolektivu v obratu predilnice, kjer je z nami delil dobro in slabo. Kmalu, že čez tri leta je odšel na odsluženje vojaškega roka in po odslužitvi se je ponovno vrnil med nas. Imel je veselje do strokovnega in družbenopolitičnega izobraževanja, uspešno je opravil pod-mojstrski tečaj in politično šolo.
Bil je dober sodelavec in tovariš, rad je priskočil na pomoč, zato je bil pri sodelavcih priljubljen.
Ob tako žalostnih trenutkih postanejo besede samo besede in z njimi ni mogoče izraziti vsega kar čutimo. Ko smo se v nedeljo, 6. januarja 1974 zadnjič poslovili od njega, smo si v srcih govorili: »O, usoda! Zakaj tako neusmiljeno segaš s svojo roko po mladih ljudeh?«
Kot dobrega sodelavca ga bomo ohranili v trajnem spominu.
MISLI — PREGOVORI
Cim manj človek od drugih pričakuje, tem manjkrat bo razočaran.
Kjer je red, je iskanja malo — red napravi iskanje lahko.
Učite se iz napaik drugih, saj nihče nima toliko časa, da bi vse napake napravili sam.
Postati star je umetnost narave, ostati mlad je življenjska umetnost.
Uspehi od včeraj im danes niso nobena garancija za uspehe jutri.
in posluževal. Premeščali so me z enega na drugo delovno mesto. Mojstri so bili zelo strogi in so nas celo tepli. Disciplina je bila res zelo, zelo stroga. 1927. leta sem odšel k vojakom. Najprej sem služil rolk v Mariboru nato pa v Cupriji. Tudi v vojski, bil sem pri artileriji, se nam ni godilo dobro, saj so nas med drugim tudi tepli. Domov sem se vrnil 1929. leta. Nekaj časa sem še delaj v predilnici, naslednje leto pa sem bil premeščen v oplemenitilnico. Takrat je bil obratovodja Knik. Bil je strog pa tudi dober je bil z delavci in se je potegoval zanje. Zato ni čudno, da smo delavci opleme-niitilnice imeli večje plače od svojih kolegov v predilnici in tkalnici.
Ko je nastopila vojna, delavci v oplemenitilniici nismo stali križem rok. Za partizane smo tihotapili iz tovarne večje količine blaga. V tovarno je večkrat prišel gestapo, ker pa smo bili zelo organizirani in smo držali
skupaj, nas niso mogli odkriti. Leta 1944 sem tudi jaz odšel v partizane.
Po vojni sem v tovarni obiskal tečaj oz. šolo za mojstre, ki je bila za vse tri stroke. Predavali so predavatelji Tekstilne šole iz Kranja, zaključni izpit sem uspešno opravil. Leta 1950 sem zasedet delovno mesto mojstra v adjustimici.
Z delavci sem se dobro razumel, delali smo dobro in veliko presegali normo. Pri delu smo se nemalokrat srečali s težavami. Največji problem so bili madeži v blagu, ki je bilo namenjeno za izvoz v Anglijo.
Ko je bili naš obratovodja Hladnik, smo imeli delavci oplemenMlnice vsaj dvakrat letno izlet, ki smo se ga vedno skoraj vsi udeležili. Vozili smo se po celi Sloveniji in smo se zelo prijetno zabavali. Leta 1961 sem bil upokojen. V prostem času še najraje igram na citre,«. Potem se je Ignac Ahačič vse-del k citram in zaigral nekaj melodij. Prijetni zvokj citer
so odmevali po sobi in lahko sem se prepričal, da je Ignac res mojster za ta instrument.
»Prve citre sem kupil 1932. leta za 100 dinarjev. Na citre so me učili igrati sorodniki ipa 'tudi sam sem se veliko naučil. Ta instrument zahteva dosti učenja in potrpljenja. Brez tega ne gre. Poleg igranja na citre pa rad tudi zapojem. Pel sem že včasih v tovarniškem pevskem zbora, ki je na žalost prekmalu razpadel. Sedaj pojem v pevskem zboru tržiških upokojencev.
V prostem času se ukvarjam tudi z vrtom in raznimi manjšimi opravili, tako da mi sploh ni dolgčas. Nad življenjem v pokoju se kljub draginji ne smem pritoževati. Da hi vsaj ne bilo slabše.«
S	temi besedami je zaključil Ignac Ahačič svoje pripovedovanje. še enkrat mi je zaigral na citre, potem pa sem se moral posloviti.
Našemu sogovorniku želimo, da bi še v naprej ostal tako veder in zdrav.
Naši upokojenci
IGNAC AHAČIČ
Tokrat sem obiskal našega upokojenca Ignaca Ahačiča, ki stanuje v bloku na Cankarjevi cesti. Sprva je bil nekoliko presenečen, ko sem povedal čemu sem prišel, vendar je bil takoj pripravljen na razgovor. Stopila sva v dnevno sobo. Vsedia za mizo,
na kateri sem takoj opazil citre. Ignac Ahačič zelo rad igra nanje.
»Prvič sem se zaposlil leta 1923, ko sem bil star 17 let«, je začel. »Najprej sem delal v obratu predilnice. S takratnim obratovodjem Preglom sva se kar dobro razumela. Čistil sem stroje, jih mazal
Ker na. tem delovnem mestu nisem imel nobenih izgledov za napredovanje, sem bil na lastno željo kmalu premeščen v škrobilnico. Tam sem kuhal škrobilno maso. Za delo v škrobilnici sem se zelo zanimal in ker sem pokazal zadovoljivo znanje, sem postal samostojen škrobilec, čez čas pa mojster škrobilnice. Vročina v škrobilnici je bila včasih neznosna, tako da se nam še jesti ni ljubilo. Z delavci sem se dobro razumel. Včasih sem bil z njimi predober, kar se mi je nekajkrat celo maščevalo. Delal sem z veseljem, zelo rad pa se spominjam na dni, ko sem v tovarni spoznal svojo sedanjo ženo.
Med vojno sem bil zaprt, družino pa so izselili v Valjevo. To so bili hudi časi, polni strahu in negotovosti.
Vse življenje in še danes mi veliko pomeni glasba. Ob njej je življenje veliko bolj veselo. V Tržiču sem ustanovil godbo na pihala, ki sem jo vodil celih 25 let. Poučeval sem igranje na vseh instrumentih, kar delam po malem še danes. Ob glasbi se počutim zelo mladostno.
Ob razgovoru z zelo zgovornim in mladostno razpoloženim Rudolfom Ahačičem, ki mimogrede povedano zelo skrije svoja leta, je odmerjeni čas zelo hitro minil. Treba se je bilo posloviti, kajti v Preseki smo morali obiskati še dva naša upokojenca — zakonca Klemenc. Poročena sta že 54 let.
Prvi je spregovoril Janez — Tičov ata:
»Rodil sem se 1892. leta v Tržiču. V BPT sem se zaposlil že s 14. letom. Do I. svetovne vojne sem delal na sel-faktorjih v predilnici. Ko sem se po končani vojni vrnil iz Rusije, sem pričel delati na krilnih strojih, kjer sem sčasoma postal mojster. Delo ni bilo pretežko in sem ga z veseljem opravljal. S sodelavci smo se dobro razumeli, tako, da sem v tovarno zelo rad hodil.
Ker se je do danes v tovarni že marsikaj spremenilo, si zelo želim, da bi si jo še kdaj ogledal. V prostem času z ženo hodiva na sprehode, igrava se »človek ne jezi se«, večkrat pa naju obiščejo otroci, tako da mi ni nikoli dolgčas« je končal Tičov ata.
Ista vprašanja smo zastavili njegovi ženi Rozki.
»Rodila sem se 9. 10. 1887 v Križah, s štirinajstimi leti pa sem se zaposlila v predilnici. Delala sem na krilnih strojih. Delovni dan je trajal od 6. ure zjutraj do 8. ure zvečer, opoldne pa smo imeli enourni odmor. Hodila
sem z Vetemega peš v Tržič. Najhuje je bilo pozimi, ko sem gazila sneg do pasu. Tudi oblečena sem bila slabo in večkrat lačna kot sita. Kljub vsem težavam pa sem zelo rada hodila v tovarno. Delala sem z veseljem, s sodelavci pa smo se tudi dobro razumeli.
Tudi jaz si želim, da bi še kdaj videla tovarno od znotraj, saj se je do danes zelo veliko spremenilo.
Ob koncu se oba z možem iskreno zahvaljujeva podjetju za izkazano pozornost ob novem letu. Zdi se nama zelo lepo, da naju tovarna še ni pozabila.«
Obisk pri najstarejših upokojencih
Ob novem letu so se člani kolektiva spomnili naših najstarej-upokojencev, jih obiskali ter obdarovali. Delegacijo so sestavljali: predsednik sindikata, predsednik odbora za stanovanjske in socialne zadeve, tajnik in referent za družbeni standard. Obiskali so 24 upokojencev iz Tržiča in okolice ter dva v domu onemoglih na Jesenicah. Z nekaterimi od teh upokojencev smo se tudi mi pogovarjali.
Najprej smo šli na Balos k Petru Kalanu. Povedal nam je: »Rodil sem se 7. 8. 1887 v Voklem pri Kranju, v »Vo-jah« pa sem se zaposlil 2. februarja 1921. Najprej sem bil mazač strojev v tkalnici. To delo je bilo zaradi transmisij skega pogona statev precej nevarno. Zadnjih 15 let službovanja pa sem bil zaposlen v centralah — na Ravnah, Čegeljšah in v centrali v tovarni. Bil sem paznik jezov. Z delom sem bil zadovoljen, čeprav sem se večkrat srečeval s precejšnjimi težavami. Zlasti hudo je bilo ob povodnjih. Veliko deževnih noči sem predežural in varoval jezove ter tako pripomogel k normalni preskrbi tovarne z elektriko. Pogoji dela so bili včasih slabši kot so danes, odnosi med
sodelavci pa so bili zelo dobri.
Na BPT se velikokrat spomnim. Od takrat pa do danes je tehnika precej napredovala in v tovarnah se je sigurno marsikaj spremenilo. Sedaj, ko sem v pokoju, mi krajšajo čas kanarčki in televizija, včasih pa tudi kaj skuham, najraje »župco« in krompir. V glavnem se nimam kaj pritoževati, le naduha mi večkrat ponagaja.«
Potem smo šli čez cesto v hišo, v kateri stanuje naš naslednji sogovornik, Rudolf Ahačič. Čeprav smo ga zmotili pri delu, je bil vesel našega obiska in bil takoj pripravljen odgovarjati na naša vprašanja.
»Rojen sem bil 16. 4. 1890. Leta 1925 sem se zaposlil v BPT. Sprva sem bil pomočnik pri obratovodji tkalnice.
Kakšne so naše rjuhe
Vsak izmed nas pozna rjuho — takozvano spodnjo rjuho, ki jo pri nas izdelujemo z ojačano sredino.
Kakor gospodinje iz prakse dobro vedo, se vsaka rjuha najprej obrabi v sredini. Ker pa težimo za tem, da bi bili popolni, smo začeli izdelovati rjuhe z ojačano sredino. Rjuha »Jelka«, kakor se ta proizvod imenuje, je prav zaradi tega eden od najbolj iskanih proizvodov na tržišču in ga vsem zelo priporočamo. Izdelujemo jo v dimenzijah
240 X 145 cm. Zanjo je največ-je povpraševanje na območju Slovenije in delno tudi na območju Hrvatske.
Za ostale republike naše države izdelujemo rjuhe, ki niso ojačane in sicer: rjuha »Tea« 220 x 145 cm, katero zaradi dolžine priporočamo za kavče. Nadalje izdelujemo za območje Srbije in Makedonije rjuho »Vesno« 200 x 145 cm, le-ta pa ima po dolžini prišito čipko. Poleg omenjenih rjuh izdelujemo še rjuho »Al-
ma« 260 X 240 cm za dve postelji.
Prav gotovo pa so pri nas manj znane zgornje rjuhe, ki jih imenujemo »rjuhe za-vihanke«, te so v rabi v obmorskih krajih. Že samo ime pove, da se zgornji del rjuhe zaviha preko odeje. Omenjene rjuhe pakiramo z blazino in jih prodajamo v garniturah — v sestavi: vezena rjuha zavihanka »Anita« 270 x 240 cm, z dvema blazinama 80 X 60 cm, z vezenim trakom garniture rjuhe zavihanke »Živka« 260 x 145 cm, z blazino 80x60 cm, in 270 x 240 cm,
z dvema blazinama 80 x 60 centimetrov.
Vse zgoraj omenjene rjuhe in garniture so izdelane iz bombažne tkanine.
Nadalje izdelujemo tudi garniture zavihanke »Brigita« v dimenzijah 260 x 145 cm, z blazino 80 x 60 cm, iz koplo-na, to je 51 % modalnih vlaken in 49 % bombaža, katere ni potrebno likati.
Vse rjuhe zavihanke priporočamo onim, ki imajo stanovanja ogrevana s centralno kurjavo, ker prešitih odej, za katere uporabljamo kapne, ne pridejo v poštev.
Vse zgoraj omenjene izdelke lahko nabavite v naši trgovini
po spodaj navedenih cenah.
Rjuha »Jelka« 240 X 145 cm	45,15 din
Rjuha »Tea« 220 X 145 cm	41,25 din
Rjuha »Vesna« 200 X 145 cm	43,05 din
Rjuha »Alma« 260X240 cm	81,50 din
Garniturna rjuha zavihanka »Anita«
270 X 240 cm, z 2 blazinama 80 X 60 cm	166,55 din
Garniturna rjuha zavihanka »Živka«
270 X 240 cm, z 2 blazinama 80 X 60 Cm	187,85 din
Garniturna rjuha zavihanka »Živka«
260 X 145 cm, blazina 80 X 60 cm	117,15 dni
Garniturna rjuha zavihanka »Brigita«
260 X 145 cm, blazina 80 X 60 cm	96,60 din
Majer Mara
Ob 125 - letnici Prešernove smrti
MAGISTRALE
Pnat: tvoj nov Slovencem venec vije, Ran Mojih bo spomin in tvo\je hvale, Iz srca svoje so kali pognale, Mokrocvetoče rnžce poezije.
Iz krajev niso, ki v njih sonce sije, Cel. cats so blagih sapic pogrešvale, Obdajale so vtrjene jih skale, Viharjev jeznih mrzle domačije.
Izdihljaji, solze so jih rodile,
Jim moč so dale rasti neveselo,
Ur temnih so zatirale jih sile.
8.	februarja bo minilo 125 let, odkar je umrl človek, ki tvori s svojim delom zgodovinski mejnik tlačanov v narod, sposoben kulturnega tekmovanja z vsemi ostalimi narodi Evrope.
Žerjavica, ki sta jo Linhart in Vodnik za slovensko zemljo otela francoskemu žarišču tedanje revolucionarne misli, se je v Prešernovem stilu razgorela v plamen.
Krepko zakoreninjen v svojem ljudstvu je Prešeren bolj kot drugi na slovenskem dojel utrip svoje dobe in zrasel daleč preko obdajajočega okolja.
Če primerjamo pot, ki jo je v zadnjem stoletju prehodil slovenski narod, se nam šele razodene veličina Prešernovega genija, njegov ne le slovenski, marveč tudi obče-jugoslovanski pomen.
Lej, torej je bledo njih cvetje velo! Jim iz oči ti pošlji žarke mile In gnale bodo nov cvet bolj veselo.
Novosti na policah tržiške matične knjižnice
Arthur Hailey: »KOLESA«
Po zelo uspelem romanu »Letališče« je pred nami nov roman Haileya — »Kolesa«, ki govori o avtomobilski veleindustriji, o njenih ljudeh, ambicioznih načrtih, intrigah, idealih in katastrofah.
Zgodba, ki se dogaja v Detroitu — središču ameriške avtomobilske industrije, nas opelje v tovarniško okolje, jer domujeta nasilje in obup, v razkošne pisarne njihovega vodstva, strogo zastražene študije — katerih skrivnosti so dostopne le ozkemu krogu strokovnjakov, v trgovine avtomobilov, v gigantske reklamne agencije, v razburljivo ozračje avtomobilskih dirk, kjer se odloča usoda ljudi in avtomobilistov.
Med drugim pa zgodba sega tudi v staro mestno četrt, kjer domuje revščina in kriminal.
»Kolesa« nas torej seznanjajo z okoljem, kjer živijo ljudje med uspehi in polomi ter pod stalno grožnjo kriminala, mafije in industrijske špijonaže.
Vincent G. Burnus:
»ŽENSKI ZAPOR«
Roman nam pripoveduje pretresljivo zgodbo o mladem dekletu, ki je bilo zaradi lahkomiselne tatvine obsojeno na dolgoletni zapor, Sama obsodba pa ni bila najhujši udarec, ki je zadel mlado življenje, pač pa so se prave strahote začele šele za rešetkami, kjer je doživljala različne težke situacije.
Glavna junakinja se sicer reši iz izobčenega okolja, toda po prestanih izkušnjah se ji je svet kazal v drugačni luči.
V celoti je knjiga pretresljiva obtožba brezdušne administracije in odnosov v današnjih ameriških ženskih kaznilnicah.
Vladimir lljič Lenin
Letos, 21. januarja praznujemo 50-letnico Leninove smrti — smrti ruskega Marksista, revolucionarja in ustanovitelja sovjetske države.
že kot študent je bil prepričan, da lahko samo marksizem reši ruski narod carizma m buržoazije ter, da mora biti delavski razred nosilec novega gibanja.
Učil se je iz knjig, a še več iz življenja. Če se teorija v čem ni ujemala z realnim dogajanjem, jo je brez pomisleka spremenil, jo prilagajal posebnim okoliščinam in zmeraj znova iskal najboljše — včasih tudi protislovne — rešitve.
Ker je bil človek, se je kdaj tudi zmotil, nikoli pa se ni lagodno prepustil dogajanju in je zmeraj znova potiskal razvoj naprej. Bil je organizator, taktik in strateg delavskega gibanja, reševalec nacionalnega vprašanja, mislec, videc in državnik. Lenin je menil, da je taktika umetnost avantgarde, s katero si na podlagi dejstev pridobiva množice.« Umetnost politike je prav v tem, da zna pravilno oceniti pogoje in trenutek, ko se avantgarda proletariata lahko uspešno polasti oblasti, ko se lahko med in po prevzemu oblasti zanese na zadostno podporo delovnih množic, ko lahko po prevzemu oblasti, to svojo oblast ohranja, utrjuje in razširja z vzgojo, šolanjem in pritegovanjem čedalje širših množic delovnega ljudstva.«
Vsa njegova razmišljanja, polemike in akcije so veljale socialistični revoluciji. Menil je, da je združitev delavskega gibanja v trden sistem neogibna.
Bil je največji taktik in strateg v zgodovini revolucionarnega delavskega gibanja.
Julius Fast:
»GOVORICA TELESA«
Človek se često znajde v situaciji, ko si ne zna razlagati obnašanja drugih, ko ugiba, zakaj so mu nekateri ljudje že od prvega srečanja simpatični, drugi pa zoprni. In skoraj vedno ostaja ta »zakaj« brez odgovora.
Pisatelj nam hoče pomagati pri boljšem razumevanju mimike, kretenj in vedenja nasploh.
Zaupa nam, kdaj lahko znanje o govorici telesa uporabimo za osebni uspeh. Delo temelji na novi znanosti, kineziki, ki se ukvarja z raziskavami »nebesednega sporazumevanja«.
Problematika nočnega dela žena
(Nadaljevanje s 4. strani)
kaj je bilo uvedeno v tekstilni industriji nočno delo. Pri bolj detajlni analizi proizvodnega programa in ostalih faktorjev lahko dokaj zanesljivo ocenimo, da je več kot 90 % vzrokov za to predvsem v ekonomskih razlogih, v nekaterih primerih pogojenih z zaposlovanjem presežka delovne sile na določenem območju, le manjši del pa se nanaša na tehnologijo, ki zahteva kontinuiran proizvodni proces.
Kot možne rešitve tega problema so v dani situaciji možne predvsem tele:
—	dodatno investiranje v opremo zaradi razširitve novih proizvodnih zmogljivosti (pri sedanji tehnologiji), da bi nadomestili izgubljene učinke v nočni izmeni z delom v dveh izmenah,
—	nadomestitev ženske delovne sile z moško,
—	moderniziranje obstoječe tehnologije s sodobno opremo in vpeljava dežurstva v nočni izmeni oziroma uvedba dežurstva, kolikor je že mogoče ob obstoječi tehnologiji,
—	dvig cen.
Jasno je, da bo reševanje te problematike kombinacija teh in še nekaterih drugih možnih rešitev.
a) Dodatno investiranje v opremo:
Vrednost osnovnih sredstev v funkciji po nabavni vrednosti je znašala do konca leta 1971 v tekstilni industriji SRS 2.641,669.000 din, od tega vrednost delovnih priprav
1.447.627.000	din, vrednost delovnih priprav, ki obratujejo ponoči, je bila 948,389.000 din oz. 58 % celotne vrednosti delovnih priprav. Delež delovnih priprav, ki obratujejo ponoči, se v prizadetih podjetjih giblje od 60 do 95 %, medtem, ko gledano statistično s to problematiko v tovarnah perila, oblačil in neomenjenih tekstilnih tovarnah nismo soočeni.
Če je ob koncu leta 1971 poprečno odpadlo na zaposlenega v tekstilni industriji SRS s približno 40.000 din delovnih priprav, je odpadlo na zaposlenega, ki dela v treh ali več izmenah, za približno
100.000	din delovnih prihrankov, to je 2,5 krat več. Če pa upoštevamo samo delovno mesto (ne glede na število izmen) pa je to razmerje okoli 3,75 %. Iz tega je razvidno, da obratujejo ponoči dražje delovne priprave in izkoriščanje njihovih kapacitet je izredno pomembno glede na finančne in ostale vidike. Najmanj delovnih priprav na zaposlenega odpade v tovarnah oblačil in perila (od 12.000 do 13.000 v letu 1971), kar pomeni, da je prizadet le kapitalno najin-tenzivnejši del tekstilne industrije. V ilustracijo naj navedemo, da znašajo investicijski stroški za usposobitev najsodobnejšega delovnega mesta, zlasti v predilnicah prek 2.000,000.000 S din.
Za tako rešitev (kot je nakazana v točki a), bi v letu
1971 slovenska podjetja potrebovala okoli 1.600,000.000 novih dinarjev, neupošteva-joč inflacije in monetarne spremembe cen v teh letih. To pomeni, da bi podjetja morala vsaj 4 leta vlagati vso svojo akumulacijo v dodatne kapacitete, kar pomeni tudi stagnacijo v tem obdobju. Če bi ukinili nočno delo žensk, tekstilna podjetja niti ne bi imela možnosti investiranja iz lastne akumulacije, saj bi bilo komaj za enostavno reprodukcijo. Zaradi fiksne narave nekaterih stroškov bi se učinkovitost poslovanja podjetij zmanjšala. Stopnja izkoriščanja kapacitet bi iz dosedanjih 70 % padla na 50 odstotkov, glede na celotno tekstilno industrijo SRS.
b)	Nadomestiti, v kolikor bi ta problem reševali samo tako, bi morali prek 7000 žena z moško delovno silo. Tu se postavlja vprašanje prekvalifikacij, vprašanje preselitev in v določenih predelih celo zaposlitve. Za moško delovno silo je delo v tekstilni industriji zvezano z določenimi predsodki, poleg tega pa zaradi relativno nizke akumulativnosti podjetja ne morejo izplačevati takih osebnih dohodkov, ki bi bili privlačni za moško delovno silo. V kolikor bi uvedli stalne nočne izmene moških, bi bilo treba spremeniti ustrezno zakonodajo.
Moderniziranje obstoječe tehnologije z avtomati in avtomatsko vodenimi stroji, je prav gotovo ena od rešitev, ki bo prišla v poštev in tudi v bodočnosti pripeljala do tega, da bo problem nočnega dela nasploh relativno nepomemben. Konkretneje je sicer možno take rešitve v tem delu težko opredeliti, ker ni dovolj ustreznih podatkov, prav tako pa vsak dan prinese nove tehnološke rešitve. Jasno je, da bodo ti avtomati morali proizvajati neprekinjeno. Zaradi njihove visoke produktivnosti bo seveda odvečna delovna sila in to predvsem žene.
Samo velikost te investicije je težko oceniti, vendar je precej dražja kot rešitev pod točko a) v vrednosti 1,6 milijarde din. Taka modernizacija bi zagotavljala tudi boljšo akumulativnost tekstilni industriji, hkrati pa je to verjetno edina možnost, če hoče ostati naša tekstilna industrija konkurenčna na svetovnem trgu.
c)	Dvig cen bi prišla kot rešitev v poštev le, če bi ukinili nočno delo s tem, da ostanejo posledice na področju proizvodnje, ponudbe in delovne sile, le finančni efekt bi ostal isti.
Dvig cen bi moral v takem primeru znašati nekaj manj kot 30 %, seveda pa taka rešitev za ta problem ne pride v poštev.
III.	Ugotovitve in predlogi
A)	Ugotovitve iz analize
1.	Če bi ukinili nočne izmene in bi tekstilna industrija delala v dveh izmenah, bi se ponudba posameznih pro-
izvodov tekstilne industrije SRS zmanjšala od 1/5 do 1/3 z drugimi besedami, realizacija bi se v prizadetih podjetjih zmanjšala za več kakor petino, akumulacija pa za 57 odstotkov.
2.	Z ukinitvijo nočnega dela bi bilo prizadetih skoraj
10.000	zaposlenih oziroma skoraj četrtina vseh zaposlenih v tekstilni industriji SR Slovenije, 3200 delavk bi ostalo brez svoje dosedanje zaposlitve.
3.	Navedeni ugotovitvi se nanašata samo na prizadeta podjetja, ni pa v tem upoštevan vertikalni učinek za ostala tekstilna podjetja, ki neposredno niso prizadeta.
4.	Vzroki za nočno delo so v pretežni meri ekonomske narave in je prizadet kapitalno najintenzivnejši del slovenske tekstilne industrije. Z avtomatično ukinitvijo nočnega dela, bi se stopnja izkoriščanja delovnih priprav TI SRS znižala od 70 % na približno 50 %.
5.	Kot.možne rešitve se pojavljajo predvsem:
a)	dodatno investiranje v opremo, da bi nadomestili izgubljene učinke v nočni izmeni z delom v dveh izmenah, kar bi veljalo leta 1971 1,6 milijarde din, ob tem pa bi se močno znižala učinkovitost TI SRS.
Če ob tem vzamemo 440 milijonov din ustvarjene podjetniške akumulacije v letu 1971 v prizadetih področjih, to pomeni vsaj štiriletno stagnacijo, če bi ukinili nočno delo, pa ne bi bila zaradi premajhne akumulacije niti to rešitev.
b)	Druga rešitev bi bila v zamenjavi prek 7000 žena z moškimi.
c)	Tretja rešitev pa je pospešena modernizacija z uvedbo avtomatizacije v tehnologiji in vpeljava dežurstva.
Najrealnejša rešitev bo verjetno zadnja s kombinacijo druge, t. j., da bo potrebno zaposliti več moških, hkrati pa bomo imeli na drugi strani tudi odvečno žensko delovno silo zaradi avtomatizacije proizvodnje. Ta rešitev bo finančno precej zahtevna in jo tekstilna industrija sama ne bo zmogla.
B)	Predlogi za rešitev navedene problematike
1.	Menimo, da je potrebno ostati pri problemu, ki izvira iz konvencije o ukinitvi nočnega dela žensk in mladine. Študija o bodočnosti tekstila v Evropi, ki je bila 69. leta izdelana za komisijo EGS, realno predvidena, da »v prihodnje tekstilna industrija ne bo več industrija delovne sile s prekinjenimi in kratkimi produkcijskimi procesi, temveč direktni in hiter proizvodni sektor z avtomatskim potekom in centralizirano kontrolo«. Kontinuiranje procesov postaja po tem perspektiva, ki po naših spoznanjih izvira tako iz sodobne tehnologije kot opremljenosti tekstilne industrije. Računa-
mo potem na vse večje število delovnih naprav, ki bodo v nepretrganem pogonu in ki bodo realno zahtevale določeno število delavcev na delu tudi izven dnevnega turnusa.
2.	Ukinitev oz. postopno zmanjšanje števila zaposlenih žensk v nočni izmeni je sprejemljivo, vendar ne na račun obsega proizvodnje in prodaje, manjšega izkoriščanja kapacitet in s tem zmanjšane ekonomičnosti, produktivnosti in akumulativnosti podjetij tekstilne industrije. To pa je mogoče doseči le s hitrejšo modernizacijo delovnih naprav v tekstilni industriji, poleg nekaterih drugih ukrepov.
3.	Zmanjšanje nočnega dela žensk in končno tudi ukinitev nočnega dela žensk, je brez vsakega dvoma naloga, ki jo je, upoštevajoč vse vidike, v prihodnje treba izpeljati tako v slovenskem kot jugoslovanskem merilu. Ravno zaradi te nujnosti in pomembnosti pa je to naloga, ki jo mora reševati celotna družbena skupnost in v kateri morajo aktivno odgovorno in organizirano sodelovati tako izvršilni organi, družbeno politične organizacije in delovni kolektivi.
4.	Menimo, da je potrebno, če želimo probleme nočnega dela žensk v tekstilni industriji organizirano, odgovorno in učinkovito reševati, doseči z družbenim dogovorom razdelitev nalog, obveznosti in pristojnosti med vsemi dejavniki, ki so odgovorni za rešitev te problematike. V Sloveniji bi lahko družbeni dogovor o reševanju te problematike postavili in podpisali IS, Gospodarska zbornica in sindikati.
Za tak družbeni dogovor so verjetno nekateri elementi že podani, aktivnosti skupščine, sekretariata za delo, sveta za tekstilno industrijo pri GZ in sindikata, predvsem Sveta za tekstilno industrijo. Ta družbeni dogovor bi moral biti del medrepubliškega dogovora, zaradi zagotovitve enotnega jugoslovanskega tržišča in s tem enotnih pogojev poslovanja.
5.	Delovne organizacije kot zavezanec v družbenem dogovoru, ki jih predstavlja v tem primeru GZ kot asociacija, bi morale prevzeti predvsem naslednje naloge:
—	izdelava programa postopne ukinitve nočnega dela žensk,
—	modernizacijo iz lastne akumulacije z namenom zmanjševanja nočnega dela žensk,
Z letošnjim letom začenjamo z novo rubriko »Pisma bralcev«. Naš namen je v tem, da bo imel na ta način sleherni član kolektiva priliko sodelovati v našem časopisu s svojimi predlogi, vprašanji, željami, kritikami...
Želeli bi vas čim bolj informirati, kar pa je moč doseči le z vašim sodelovanjem.
—	organizacijsko personalne spremembe, ki bi v največji možni meri koncentrirale pripravljalne in kontrolne funkcije v dnevnih izmenah, kakor tudi postopno spreminjanje sestave zaposlenih glede na fluktuacije v podjetjih z vključevanjem moške delovne sile, prekvalifikacije delavk in
—	ustvarjanje še ugodnejših pogojev za delavce, ki še delajo ali bodo še delali v nočni izmeni.
6.	Izvršilni organi in predstavniška telesa (IS, Skupščina SRS) bi morali v okviru sporazuma kvalitativno in kvantitativno definirati svojo politiko in obveze glede davčne politike, kreditne politike za modernizacijo, carinske politike, zaposlovanja presežka tekstilnih delavcev ter drugih možnosti, ki bi omi-ljevale posledice vseh sprememb, ki izvirajo iz realizacije te naloge.
7.	Ravno tako bo potrebno v tej akciji opredeliti konkretno aktivnost sindikata od delovne organizacije do federacije.
8.	Pobudo za izdelavo družbenega dogovora o aktivnosti vseh navedenih dejavnikov bi lahko, pa tudi primerno je, prevzela Gospodarska zbornica.
Menimo, da samo dobro organizirana celotna (jugoslovanska) in učinkovita družbena akcija lahko prispeva k dejanski rešitvi problema.
Sklepi seje Sveta za tekstilno industrijo, dne 21. septembra 1973
1.	Svet soglaša z gradivom o problematiki nočnega dela žensk in mladine v tekstilni industriji, ki ga je pripravila komisija sveta s tem, da se dopolni s predlogi, ki so bili iznešeni na svetu oziroma s predlogi delovnih organizacij.
2.	Zaprosi se delovne organizacije tekstilne industrije, ki imajo izdelane sanacijske programe, da pošljejo en izvod tajništvu Sveta za tekstilno industrijo.
3.	Gradivo o nočnem delu bo obravnaval plenum tekstilne industrije na seji, ki bo predvidoma ob koncu leta, nakar bo posredovano UO zbornice, če bodo tudi ostale panoge gospodarstva izdelale podobne predloge, da bi se tako kompleksno obravnavala problematika nočnega dela oziroma naj se dostavi direktno skupščini SR Slovenije, ker sama tekstilna industrija ne more prevzeti odgovornosti za reševanje tozadevne problematike.
Po tekstilcu
Vaša pisma z nakazanim problemom ali vprašanjem oddajte v nabiralnik TT. Pisma naj bodo podpisana — na željo posameznika pa imen ne bomo objavljali. Na vaša pisma bodo odgovarjali posamezni strokovni sodelavci.
Tako! Rubrika je odprta — čakamo pisma ...
Pisma bralcev
mada, od 22. 12. 1951 Jugoslovanska ljudska armada).
Vsako leto, 22. decembra, praznujejo pripadniki naše armade svoj praznik — dan JLA. Ob tej priliki jih vsepovsod po Jugoslaviji obiščejo predstavniki vseh družbenopolitičnih organizacij, delegacije šol, krajevnih skupnosti in drugi.
Ker je podjetje po sklepu DSP v letu 1972 prevzelo pokroviteljstvo nad karavlo »Srečka Perhavca« v Med-vodju, so se naše družbenopolitične organizacije posebno pripravile na ta dan. Tako je šla 22. decembra v Medvod j e delegacija sestavljena iz predstavnikov sindikata, ZK, ZM in uprave podjetja. Po ogledu karavle je sledil uradni del, v katerem sta glavni direktor tovariš Lončar in sekretar 00 ZK BPT tovariš Švab pozdravila vojake, jim čestitala ob njihovem prazniku ter zaželela še tesnejšega sodelovanja. Izročila sta jim televizijski sprejemnik »ISKRA« in knjigo Vladimirja Dedijera »HEROJ TITO«.
V imenu vojakov iz karavle Srečka Perhavca in v svojem lastnem imenu se je za obisk, čestitke, televizor in knjigo o Titu zahvalil njihov starešina — vodnik Žika. Med drugim je poudaril pomembnost sodelovanja vojakov s civilnim prebivalstvom ter izrazil upanje, da se bomo še večkrat srečali in da bo sodelovanje med karavlo in podjetjem kot pokroviteljem še naprej tako pristno in vsestransko. Vse navzoče je med drugim seznanil z življenjem vojakov, njihovimi nalogami in obveznostmi ter s tem kako preživljajo prosti čas. Ob prijetnem razgovoru so dopoldanske ure hitro minile. Naši delegaciji so se pridružile še druge iz Tržiča in okolice. Tako je bila soba v kateri smo bili, že kar premajhna, da bi bili v njej vsi gostitelji in gostje.
Po kosilu smo se poslovili in jim še enkrat čestitali k prazniku z željo, da ostanejo še naprej zvesti čuvarji naše severne meje.
Sodelovanje s pripadniki JLA
Jugoslovanska ljudska armada je oborožena sila SFRJ, katere naloga je braniti ozemeljsko celovitost, neodvisnost in svoboden razvoj naše domovine. Razvila se je v času narodnoosvobodilnega boja 1941-45 (od 4. julija 1941. Narodnoosvobo-
dilni partizanski odredi Jugoslavije, od januarja 1942 Narodnoosvobodilna partizanska in prostovoljna vojska Jugoslavije, od 20. novembra 1942 Narodnoosvobodilna vojska in partizanski odredi Jugoslavije, od 1. marca 1945 Jugoslovanska ar-
Skupina pripadnikov JLA pred karavlo »Srečka Perhavca« v Medvod ju
Sklep o prevzemu pokroviteljstva nad karavlo je izročil starešini glavni direktor podjetja tov. Lončar
Društvo inženirjev in tehnikov v Preboldu
V petek, 21. decembra je Društvo inženirjev in tehnikov BPT organiziralo za svoje člane strokovno ekskurzijo v tekstilno tovarno Prebold. Ekskurzije se je udeležilo 29 članov. Najprej je bil na sporedu ogled podjetja. Z zanimanjem smo si ogledali njihovo predilnico, tkalnico, oplemenitilnico in konfekcijo. V obratu predilnice smo se posebno zanimali za brez-vretenske predilnike BD-200 ter raztezalke firme VOUK. V tkalnici smo bili priča dvema popolnoma različnima oddelkoma. V enem oddelku smo videli stare statve s transmisijskim pogonom, v drugem — novejšem pa najmodernejše stroje. To so brezčolnične statve firme G.
Fischer z visoko produktivnostjo. V oddelku je skupno 144 statev, poslužujejo pa jih 3 tkalke. Izkoristek strojev je 92 %, stroji imajo Gabler-jev sistem vnašanja votka s pomočjo zanke. Mazanje je centralno, strojem pa so pri-grajene tudi signalne naprave (lučke), ki opozarjajo tkalke na pretrg osnove ali votka ter snemalca komadov na polno navit blagovni valj.
Snemanje komadov se izvrši med tekom stroja.
V istem oddelku, ki ima posebno prirejeno klimo je tudi 90 konvencionalnih statev (s čolničkom) Textima.
Obrat oplemenitilnice je sestavljen iz starih strojev, delovni pogoji so slabi. Za nas je bilo to bolj očitno,
ker smo vajeni naše oplemenitilnice, kjer so stroji novejše izdelave, delovni pogoji pa neprimerno boljši.
Posebna zanimivost za vse udeležence je bila njihova konfekcija. Mnogi od nas so prvič videli pletilnico za nogavice, ki je moderno opremljena. V šivalnici nogavic smo bili priča izrednemu tempu dela, kar nam je zastavilo vprašanje, koliko časa lahko ženske tak tempo vzdržijo? Res, da je poprečna starost delavk okrog 20 let, vendar je delo, pri katerem je človek dobesedno del stroja — zelo težko, naporno, enolično in utrudljivo.
Po ogledu proizvodnih obratov je sledil razgovor s strokovnimi delavci podjet-
Varujmo se nezgod
V mesecu decembru so se pripetile naslednje obratne nezgode pri delu, na poti na delo in z dela.
Boštjančič Florjan — zaposlen v obratu oplemenitilni-ca si je pri pretakanju mrav-ljinčne kisline polil levo roko ter se poškodoval.
Vzrok: Nevaren način dela.
Mikič Alojz — zaposlen v mizarski delavnici, si je pri pritrjevanju iver plošč — v skladišču, s kotnim železom poškodoval prsni koš.
Vzrok: delo v višini, slabo zavarovana lestev.
Seiko Mara — zaposlena v konfekciji je šla proti obratu in stopila na rebrasto pločevino, ki pokriva jašek pred centralnim skladiščem. Ta je bil odmaknjen od ležišča in v momentu, ko je stopila nanj — se je ta prevesil. Poškodovala si je nogi.
Vzrok: pokrivalo jaška bi moralo biti bolje pritrjeno.
Šabič Mehmed — zaposlen v obratu tkalnice, si je pri zlaganju blagovnih valjev poškodoval prste na levi roki.
Vzrok: nevaren način dela.
Longar Marija — zaposlena v obratu konfekcije, se je pri krojenju kapen z rezilnim strojem vrezala v kazalec.
Vzrok: nepazljivost in naglica pri delu.
Žižmond Marjan — zaposlen v obratu oplemenitilnice si je pri vlaganju blaga v bazene izpahnil desno roko v rami.
Vzrok: nevaren način dela.
če primerjamo z lanskoletnimi poškodbami ter izgubljenimi dnevi, lahko vidimo, da je tudi v letošnjem letu upadlo število nezgod, kakor tudi število izgubljenih delovnih dni. Iz razpredelnice je razvidno za vsako leto posebej, kolikšno je bilo število nezgod in koliko je bilo izgubljenih delovnih dni.
Leto
število
nezgod
število
izgubljenih
dni
1969	85
1970	87
1971	75
1972	67
1973	66
Čeprav število nezgod in število izgubljenih delovnih dni iz leta v leto upada, opozarjamo člane delovne skupnosti na večjo previdnost in pazljivost in naj tako pripo-
1802 dni 1226 dni 1107 dni 665 dni 634 dni
morejo k večji produktivnosti v korist skupnosti in njih samih.
Organizator varstva pri delu A. štamcar
ja. Postavljali smo različna vprašanja, oni pa so nam nanje izčrpno odgovarjali. Tako smo dobili zopet nekaj novih izkušenj iz proizvodnje in organizacije podjetja. Z obeh strani je bila izražena želja po še tesnejšem sodelovanju in dogovorili smo se, da nas njihovo društvo ob priliki obišče in si ogleda naše podjetje.
Ob koncu pa še nekaj besed o udeležbi. Kot sem že v začetku napisal se je ekskurzije udeležilo 29 naših članov. Res je, da je to že kar lepo število, vendar bi bilo lahko še višje, če upoštevamo, da je vseh naših članov 73. Mar ogledi tekstilnih podjetij v Sloveniji niso zanimivi za vse naše strokovne delavce — inženirje in tehnike? Ali tekstilna tovarna v Preboldu in ostale niso zanimive za nekatere naše tehnike, ki so se npr. udeležili ekskurzije v Frankfurt in se bodo verjetno prijavili tudi za predvideno ekskurzijo v tovarno Getzner v Blu-denzu?
Mislim, da med nami ni nikogar, ki mu ne bi ekskurzija v domača tekstilna podjetja koristila in da Zna že toliko, da pride zanj v poštev le kaka ekskurzija v inozemstvo.
Kadrovske
novice
V mesecu decembru so prišli v podjetje naslednji novi sodelavci:
v tkalnico: Ivanovič Mato, King Milka, Bizjak Drago, Kapidžič Sabiha
v upravo: dipl. ing. Kogoj Marjan
Odšli pa so iz podjetja naslednji:
samovoljno:	Saje Stojan,
Miljak Pejo, Teneva Mitra, Ilič Ružiča, Popovič Jovanka
pravilna odpoved: Valjavec Ivan
v pokoj: Brenčič Marija, Bačnik Cilka, Ribič Rozalija, Kralj Marija.
Čestitka
Na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo — oddelek tekstilna tehnologija, je v mesecu novembru diplomiral naš štipendist Marjan Kogoj.
K uspehu mu iskreno čestitamo!
Kajenje v okviru poslovnega
bontona
V raznih delovnih organizacijah je mnogo kadilcev, ki več ali manj vedo kje se sme kaditi in kje ne. Verjetno pa se večina kadilcev še ni vprašala kaj narekuje v tej smeri poslovni bonton. Zato bom v tej številki spregovoril nekaj o tem poglavju bontona.
Začnimo s tem, kdaj naj se ne kadi.
Nikoli ne prižgite cigarete v prostorih v katerih vidite napis »kajenje prepovedano!« ah če table s tem napisom ni, a velja splošna prepoved kajenja (razen v za to določenih prostorih). Na to je treba opozoriti, ker ni redek slučaj, da se ljudje za ta opozorila ne zmenijo. Toda zamislimo si samo, kaj se lahko zgodi, če bi prižgali v oddelku tovarne, v katerem se dela z vnetljivimi ali eksplozivnimi materiali (kot vemo je med vnetljivimi snovmi tudi bombažni prah). Ne sme se kaditi v lokalnih avtobusih in tramvajih. Pri nas je prepovedano kajenje v kinodvoranah, kar je v nekaterih državah še dovoljeno. Ravno tako je prepovedano kaditi v gledališčni, koncertni dvorani in v večini muzejev.
Ne kadite v velikih blagovnih hišah, četudi ni napisa o prepovedi. Kadar vstopate v dvigalo lahko vidite vgrajene
pepelnike, vendar to še ne pomeni, da je v dvigalu kajenje dovoljeno, ker ti pepelniki služijo samo zato, da bi tisti, ki vstopajo v dvigalo s prižgano cigareto, le-to lahko ugasnili.
Skrajno neprimerno se je igrati s cigareto v roki ali ustih.
Tudi na mestih, kjer je sicer kajenje dovoljeno, ne prižigajte cigarete če ste opazili, da tobačni dim komu ne prija.
Osnovno pravilo je, da v pisarni, kadar smo sami lahko kadimo, vendar je treba od časa do časa sobo prezračiti, ker bi težak vonj tobačnega dima, posebno če veliko kadite, lahko motil tiste, ki bi prišli k nam.
Za kadilce velja tudi pravilo, da se ne sme pogovarjati s cigareto ali pipo v ustih, ker se to smatra kot zelo nepristojno.
Ce kadite na delovnem mestu, ne dovolite, da gre dim vaše cigarete direktno v obraz vašega sodelavca. Na to je treba posebno misliti v primerih, ko sprejemate stranke ali poslovne partnerje. Dobro vzgojeni uslužbenec bo v takih primerih zaprosil za dovoljenje, posebno še, če je obiskovalec ženska ah starejša oseba. Če je obiskovalec kadilec, mu je tre-
ba cigareto ponuditi in, razumljivo, tudi prižgati.
Skrajno nevljudno je iti v tujo pisarno s prižgano cigareto, posebno pri predpostavljenih.
Če veste, da delajo v neki pisarni nekadilci, se kajenja vzdržite. Tudi ne iščite dovoljenja za kajenje, ker vam bo dobro vzgojena oseba odobrila kajenje, čeprav jo dim moti.
Kako ponudimo cigarete?
Od ostalih splošnih pravil bontona, bomo omenili dva najosnovnejša, ki se nanašata na uporabo pepelnikov in prižiganja cigaret. Poskrbite, da imate v pisarni potrebno število pepelnikov in da bodo vedno čisti. Nikdar ne postavljajte prižgane cigarete na rob mize ali kakega drugega dela pohištva. Ravno tako, ne pustite ogorka v pepelniku, da sam izgori, temveč ga ugasnite, ker sicer širi zelo neprijeten vonj.
Ko nekomu ponudite cigareto, jo ne vlecite iz zavoja ali tobačnice. Dovolj je, da paketek odprete na polovici ene strani in, da z zadnje strani s prsti udarite, pa bo cigareta skočila iz paketa ven toliko, da se jo bo lahko vsak poslužil.
Če je v vaši sobi večje število oseb, morate ponuditi
Za spretne roke
Zahvala
Ob bridki izgubi naše ljube mame Francke PRIMOŽIČ — Šimnove mame, se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so jo spremili na zadnji poti, nama izrekli sožalje in darovali cvetje.
Žalujoča: sin Slavko in hčerka Jana.
Material:
—	trak (širine 6 cm in dolžine 30 cm) iz grobe tkanine
—	blok za beležke
—	svinčnik
—	raznobarvni ostanki debelejšega blaga
—	volna za šivanje
—	vrvica
—	lepilo
Pribor: škarje, šivanka in merilni trak.
Izdelava:
Na zgornjem koncu potegnemo iz traku nitke, da dobimo 1,5 cm dolge rese. Nato trak oz. tkanino zapognemo za 3 cm in jo tik nad resami z velikimi vbodi zašijemo. V nastalo odprtino potegnemo vrvico, s katero pritrdimo trak na steno.
Kdor rad vidi prijetne obraze, se mora često smehljati.
Ne postavljaj sodbe nikoli prehitro; poslušaj prej obe plati.
Na spodnjem koncu prav tako potegnemo nitke, da tako potegnemo nitke, da dobimo 1,5 cm dolge rese. Trak zapognemo za 4 cm in tik pod resami zašijemo z velikimi vbodi. V nastalo odprtino vtaknemo svinčnik. 12 cm nad spodnjimi resami prilepimo blok za beležke.
Nato pa iz raznobarvnega blaga izrežemo razne cvetove ali kaj podobnega in jih prilepimo na trak.
Če boste izdelek komu podarili, ga lepo zavijte v celofan, zavežite pentljo in zataknite cvetico.
Verjemite, da bo darilce marsikoga razvedrilo.
Prirejeno po reviji NAŠ DOM
Bodimo previdni pred polresnico, kajti lahko slišimo samo napačno polovico.
Sreča je edino kar lahko damo drugim ne da bi bili zanjo prikrajšani.
Pravilna rešitev novoletne nagradne križanke:
Vodoravno: SNEG, SILVESTER, ZIMA, SKUP, VRAN, Al DA, SB, SEK, RM, NANDE, U, S, ŽS, HARMONIKAR, OG, REEKSPORTER, KUHINJA, E, LETOS, INSA, TA, SEN, ČRIČEK, I, CENA, AU, K, N, V, VOLT, I, TRIER, DA, ODSTOP, AN, KIRASIR, R, NOE, ISLAM, GASTEIN, OTMAR, 01, BRUSI, LADO, VEČJI, JŽ, UA, O, L, M, OKLA, ORA, AS, PUST, O, L, AJVAR, DRINA, VRAG, ETNA, S, NEON, LEE, VOZ, TKO, ROKOVNJAČ, TRASA, O, MRAVLJA, ALK, NO, PS, AKADEM, V, KI, IZPIT, EDO, OC, ZOO, AKI, CO, LOLA, ZHOD, NR, I, R, Y, EKTIVA.	Uredništvo
cigareto vsem, in sicer najprej ženskam in šele nato moškim. Ko kdo cigareto vzame, mu jo je treba tudi prižgati. Izjema je edino, kadar se sedi za mizo. Takrat prižgite cigarete le ženskam, ki so poleg vas, toda nikoli onim z druge strani. Ko komu prižigate cigareto pazite, da mu ne osmodite nos ali ženskam obrvi in trepalnice. Nikdar ne prižigajte cigarete drugemu s svojo, že prižgano cigareto, temveč samo s šibi-co ali vžigalnikom. Ne podajajte drugemu prižgane vžigalice, da bi si prižgal cigareto.
Ženske po pravilih nikoli ne prižigajo cigarete moškim. če moški nima niti vžigalnika niti vžigalice mu ženska vžigalnik ali vžigalice poda, potem pa on prižiga ženskam.
V avtomobilih se normalno kadi, toda obvezno je treba uporabljati pepelnik. Ogorkov ne mečite skozi okno stanovanja ali pisarne na ulico ali travnik, ker lahko povzročijo požar.
Na cesti moški lahko kadijo, toda kadar koga pozdravljajo morajo dati cigareto iz ust. Ženske, razen v Vel. Britaniji, na cesti ne kadijo, toda na terasi kavarne ali restavracije je dovoljeno.
Če gre moški po cesti v družbi ženske, ne sme kaditi. Priporoča se tudi, da se vzdržimo kajenja tudi v primerih, kadar bi kajenje v družbi partnerja odkrilo nervozo in nesigurnost.
Toliko za danes, v prihodnji številki bomo spregovorili o poglavju bontona, ki govori o telefoniranju.
Svetovna poraba tekstilij
Svetovna poraba tekstilij na enega prebivalca je na-rastla od leta 1966 do 72 od
5,7	na 6,3 kg. Poraba sintetičnih vlaken pa se je pri tem zvečala od 0,7 do 1,5 % kg. Poraba naravnih vlaken skupaj z umetnimi celuloznimi vlakni pa se je zmanjšala od
5,0	na 4,8 kg.
Tekstilije in tekstilne površine do 1980.
Tekstilna industrija se mora danes v splošnem težkem položaju baviti s problemom novega strukturiranja. Tehnični napredek se je pogosto pokazal kot dvorezen meč. Zvišana kapaciteta modernih naprav često privede do zmanjšane večstranske uporabnosti. Investicijski stroški na enega delavca so višji, kot so sredstva, ki so za to potrebna v drugih industrijskih panogah, izbira tipa pravega stroja ni enostavna, če bi želeli biti avandgardni in istočasno imeti zagotovilo, da se bo investicija izplačala preden bodo proizvodne naprave v tehničnem in gospodarskem pogledu zastarele.
Raziskovalna skupina, sestavljena iz strokovnjakov raznih področij od inženirjev do ekonomistov se v Battel-lovem inštitutu v Ženevi ukvarja v okviru grupnih raziskav, ki jih financirajo zainteresirana podjetja tekstilne stroke, že več let s temi problemi. V prvi fazi te študije »Textil 80« so pravkar uspešno končali preiskave v
tehničnem razvoju postopka za izdelavo postopka tekstilnih površin in o bodočih možnosti konfekcijske stroke. Raziskovalcem Battello-vega inštituta se zdi potrebno, da programu »Textila 80« dodajo še drugi del, v katerem bi preštudirali odnos med prognozo o tehničnem razvoju in med tržišči za nekatere gotove izdelke in bi tako dali zainteresiranim podjetjem možnost, da bi se pripravila na povpraševanje, ki bo vladalo na tem področju v naslednjh letih.
Pri teh raziskavah bodo prišla v poštev naravna in kemična vlakna in razne mešanice preje, od katerih so pravzaprav lastnosti končnega izdelka ter posamezni proizvodni postopki kot je pletenje, tkanje, predenje, polste-nje volnenega blaga.
Natančen raziskovalni program se nanaša na Francijo, Italijo, Vel. Britanijo, Zahodno Nemčijo in dežele Bene-luxa in je zelo zanimiv za proizvajalce tekstilnih strojev, za podjetje iz tekstilne in konfekcijske stroke in za predilce. S to tehnično ekonomsko študijo želi raziskovalni center Battelle v Ženevi zainteresiranim tekstilnim podjetjem v industrijskih državah, dati v roke »orodje« za kratkoročno in dolgoročno načrtovanje njihove poslovne politike.
Po Tekstilcu
Naše
mamice
Čatak Sedefa je 23. novembra 1973 rodila deklico, Mu-hanovič Rasima 4. decembra. Češka Francka 21. decembra, Žerak Štefka 22. decembra, Valjavec Dragica 23. decembra — vse dečke, Klemenčič Viktorija 24. decembra deklico, Šlibar Slavica 27. decembra dečka.
Mauko Ivanka 4. januarja 1974 dečka in Potočnik Jelka
7.	januarja deklico.
Vsem iskrene čestitke!
Predzad = nja črka abecede
[Žnakza kem. prvin d : radij IKem.zazc žveplo
Gledanje ali pogled nazaj,spo minjanje na kaj
PEVEC
PESTNER
Airways
informa
tion*
agency
Željko Franulovič
NEWTON
OČE
Kratica
za
FARAD
ZENSKO
IME
Zloglasno
koncentr.
taborišče
VODIK
[TERAN
BRUNO
Mesto na Sardiniji
Avtom.ozr. ČAČKA
AMPER
Kem.znak za nikelj
Huda tre^
bušna
bolezen
Popecenec popečena reži na .Kruha___
Roman
Lešek
Priimek vodje izmene v tkalnici
Zimska
padavina
Medn.krat za sever
Temni del dneva
Podzemlj«
spodnji
svet.stgr.
^ mraka
Kem. znak za barij
Vstgr.mit. hči atensk kralja
Pandiona
AVTOM.
OZNAKA
GORICE
Naziv
naše
garniture
posteljnini
Leposlovna dela v prozi z razvitim dogajanjerji
Igralec
taroka
Prebivalci severnega tečaja
TOK,
TULEC
Znanaku hinjska za čimba vrsta luka
LITER
POLMER
UPRAVNI
ODBOR
METER
Škodljiva
padavina
TTÜVT
SAC
Avtom.ozn. Švedske
Kmetijska
zadruga
Rimska
50
FINSKA
Avtomozn.
Romunije
Začetek
abecede
Krila (domače )
AMER. M. IME
Ena naših republik
Adria avio|= promet
Avtom.ozn.
Nemčije
DOBA , ERA
ALBIN
Tiskovine,
formularji
Nikalnica
Počitek , pavza
TUREK, OSMAN
ELZA
BUDAU
KALIJ
Srednjev ime za Kranjsko
Enoletna vzhrazijski i rastlina , tudi vrsta moke
ITOVAR.NA CELJU
£
Profesija
leodločen rezultat pri šahu
IZVRŠNI
ODBOR
Ž. IME
Zveste
domače
živali
V fiziki zrn za upor Velemesto
italYji
il ik
Bebec,sla boumnež
VRSTA
OBUTVE
Kem. znak za
rubidij
ETO----
ROBLEK
EDEN
Staro boril no orožje
REDKO M. IME
Severni
JELEN
Evropska
reka
Vojaki redi čete vzh. a domačinov
fr.
Priljubljen piščanček iz
TV risank
Jveh L pri tomb.
Nieder = Österreich
Obvestilo,
naznanilo
KRAKAR
LOJZE
ŽIME
1000 Kg
DOMAČE Ž. IME
AVSTRIJA
Tuj izraz :a smuči
lajv.božar pri starih egipčanih
st.
Industrija
satova
LANGUS
NADA
PREDLOG
Kraj blizu KRANJA
OSEBNI
ZAIMEK
RIMSKA 5
Nekdanji ruski vladar___
OSEBNI
ZAIMEK
Afriška
ptica
ŠALA
MALI
ANTON
TEGA
LETA
JANEZ
AHAČIČ
Kratica za POND
13. ČRKA ABECEDE
Rimsko ime Antonius
AREST
AR
VOLT
LINZ
Aluminij
SAMO = GLASNIK
OBER
Afriška
REKA
IZŽREBANI REŠEVALCI
Izmed 89 rešitev novoletne nagradne križanke je bilo 72 pravilnih, med katerimi
smo izžrebali naslednje dobitnike:
1. nagrado 80,00 din prejme Vidic Helena — kontrolni oddelek, 2. nagrado 60,00 din
prejme Bahun Karel — vratar, 3. nagrado 50,00 din prejme Jančič Marta — skupne službe, 4. nagrado 40,00 din prejme Blažič Alojz — pre-
dilnica, 5. nagrado 30,00 din prejme Golmajer Anton — predilnica, 6. nagrado 20,00 din prejme Teran Slavko — skupne službe, 7. nagrado
10.00	din prejme Kosmač Mili — tkalnica, 8. nagrado
10.00	din prejme Kojič Nevenka — tkalnica.
Smučanje
Spet je leto naokrog in pred nami je XVI. TEKSTI-LIADA, ki bo 9. februarja 1974 na Starem vrhu nad Šk. Loko.
Zanimanje za udeležbo na Tekstiliadi je med smučarji veliko, kar nam kaže tudi število prijavljenih. Računa-
mo lahko na udeležbo približno petdesetih članov našega kolektiva.
Nastop na Starem vrhu želimo omogočiti vsem, ki bodo sodelovali na naši sindikalni smučarski tekmi dne 27. januarja 1974. Kraj in čas tekmovanja bosta vsem tekmo-
red
Ker je precej naših delavcev iz okolice Tržiča, objavljamo vozni red avtobusov
TRŽIČ—GOLNIK—TRŽIČ — vozi ob delavnikih
odh. iz Golnika
5.00,	13.25, 21.25*
odh. iz Tržiča
7.40,	14.25, 22.15*
TRŽIČ—PODLJUBELJ—TRŽIČ — vozi ob delavnikih
odh. iz Podljubelja
5.10, 6.50, 10.45, 13.20, 14.25, 15.00
odh. iz Tržiča
6.35, 10.30, 13.00, 14.10, 14.45, 22.15*
TRŽIČ—LESE—TRŽIČ — vozi ob delavnikih
odh. iz Leš
5.00,	5.35, 6.45, 13.20, 14.25
odh. iz Tržiča
5.15, 6.25, 13.00, 14.05, 14.45, 22.15*
TRŽIČ—JELENDOL—TRŽIČ — vozi ob delavnikih
odh. iz Jelendola
5.00,	13.30, 14.50
odh. iz Tržiča
6.40,	13.10, 14.35
DUPLJE—TRŽIČ — vozi ob delavnikih
odh. iz Dupelj
5.15
odh. iz Tržiča
22.15
TRŽIČ—ZVIRČE—TRŽIČ — vozi ob delavnikih
odh. iz Zvirč
5.20, 7.00, 14.15
odh. iz Tržiča
14.05, 20.05
TRŽIČ—avtocesta KRANJ — vozi ob delavnikih
odh. iz Tržiča
5.25
TRŽIČ—DUPLJE—KRANJ — vozi ob delavnikih
odh. iz Tržiča
12.25,	14.25, 20.10
TRŽIČ—KOVOR—KRANJ — vozi ob delavnikih
odh. iz Tržiča
5.00,	6.20, 8.25, 12.25*, 13.10, 14.25, 15.20,
18.25,	22.15*
TRŽIČ—KOVOR—LJUBLJANA — vozi ob delavnikih
odh. iz Tržiča
5.00,	15.20
TRŽIČ—LJUBELJ — vozi ob nedeljah
(7.30 15.1., 3. V. 1974), 13.00
TRŽIČ—DUPLJE—LJUBLJANA
4.40 D, 5.00 D, 5.15 D, 5.45 D, 6.05 D, 6.25 V, 7.25 V, 8.25 V, 10.25 V,
11.25	V, 12.25 NP, 12.55 V, 13.25 V, 14.15 V, 14.50 V, 15.20 V, 15.55 V,
16.25	V, 16.55 V, 17.25 V, 18.25 V, 19.55 NP, 20.55 NP
TRŽIČ—BISTRICA — vozi ob delavnikih
5.00,	5.25, 6.20, 6.35, 6.50*, 8.25, 10.30, 12.25*, 13.00, 13.10, 14.10,
14.25,	14.45, 15.20, 18.00, 18.25, 20.05, 22.15*
BISTRICA—TRŽIČ — vozi ob delavnikih
5.15, 5.25, 5.40, 6.55*, 7.00, 7.10, 10.00, 10.55, 12.45, 13.20, 14.30, 14.50, 15.10, 16.45, 18.05, 19.15, 19.40, 21.30*
odh. iz Tržiča odh. iz Kranja
TRŽIČ—KRANJ
5.10	V, 6.30 D, 7.05 D, 13.15 D,
12.10	D, 15,05 D, 21.15 D TRŽIČ—LJUBLJANA
odh. 6.55 NP, 9.25 V, 11.55 D, 15.35 V, 19.25 V
OPOMBA: * — ob sobotah ne vozi, razen 1. sobote v mesecu;
D — delavnik; V — vsak dan; NP — nedelja in praznik
valcem še pravočasno sporočena. V kolikor bi bilo vreme zelo neugodno, bo tekmovanje preloženo na 3. februar.
S pripravami in treningi smo pričeli že 8. januarja. Dolžnosti trenerjev sta prevzela tov. Laibacher Janez in Logar Jože. Dogovorili smo se, da so treningi vsak torek in četrtek na Zelenici, ko pa bo zapadlo dovolj snega, bodo treningi v Hrastah. Določen je tudi ožji sestav ekipe, glede na rezultate v lanskem letu. Organizirali bomo tudi trening na Starem vrhu 7. februarja in pa ogled proge 8. februarja 1974. Vsi smučarji, ki niso vključeni v sestav ekipe BPT, se tudi lahko priključijo treningom. Stroške prevoza, žičnice in izostanek z dela pa bo nosil vsak sam. Vsak smučar ima možnost
»Brez skrbi, to ni rop; to je le edini način, da pripravim moža do tega, da mi kaj kupi.«:
nakupa vozovnic za žičnico Zelenica — po ceni 2,00 din za sekcijo ali vlečnico (vozovnice prodaja tov. Mrak Tilka — obratna pisarna tkalnice).
Razpoloženje in volja do dela sta dobra, prav tako lahko rečemo za organizacijo priprav, zato upamo, da nam tudi uspeh ne sme izostati — računajoč na športno srečo!
Uprava podjetja in tovarniški odbor sindikalne podružnice, sta pokazala dovolj razumevanja za žport in rekreacijo, zato vabimo vse smučarje, da se vključijo na naših smučarskih prireditvah.
Kasneje pa bodo sindikalna tekmovanja v občinskem in republiškem merilu.
Upamo, da bo spodrsljajev pri celotni organizaciji čim manj in še enkrat pozivamo vse tekmovalce, športne sodelavce in ostale, da nam vsak po svojih močeh in sposobnostih skuša pomagati ter tako prispevati svoj delež k uspehu naše ekipe kot celote — to je osvojitev prehodnega pokala za leto 1974.
Vodja ekipe V. Švab
Le zakaj se tako treseš, saj še niti ne poznaš moje mame.
To presega vse meje, če 'že podirate ograje, pustite mene pri
miru!
Dosti je! Vstani, tvoj zajtrk bo mrzel.
Zahvala
Ob boleči izgubi najinega sinka se iskreno zahvaljujeva vsem za izrečeno sožalje in podarjeno cvetje na njegovi zadnji poti, še posebno se zahvaljujeva sodelavcem iz obrata konfekcije in elektro delavnice.
Sonja in Branko Sajovic
»Tržiški tekstilec« — glasilo delovne skupnosti Bombažne predilnice in tkalnice Tržič — ureja uredniški odbor: Lončar Janez, Seidel Vladimir, Fornazarič Stanko, Švab Anica, Eržen Vlasta, Cerar Franc, Markun Alenka, Rakovec Cirila, Herak Marjan, Šarabon Franci, Mrak Marjeta, Peternelj Štefka. — Glavni in odgovorni urednik Furlan Janez — Naslov uredništva: BPT Tržič 64290. Telefon 50-340 int. 90 — Tisk ČP Gorenjski tisk Kranj v 1450 izvodih — Glasilo izhaja enkrat mesečno — List dobijo člani kolektiva brezplačno. — Glasilo je po 7. točki
I.	odstavka 36. člena Zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu, Uradni list SFRJ št. 33/72, prosto plačila prometnega davka.