is v ■ ■ - CV| leto 2004 LETO 1873 - ZAČETEK PERIODIČNEGA ČEBELARSKEGA TISKA NA SLOVENSKEM ISSN-0350-4697 SLopsw čmm = glasilo čebelarskih organizacij Slovenije Anton Tomec in Janez Mihelič: 53. redni volilni Anton Tomec in Janez Mihelič: The 53rd regular annual občni zbor Čebelarske zveze Slovenije 169 general meeting of the Beekeepers Association of Slovenia ČEBELARJEVA MESEČNA OPRAVILA THIS MONTH’S WORK FOR BEEKEEPERS Danih Redek: Čebelarjeva opravila v AŽ-panjih Danilo Bedek: Beekeepers Jobs in A »-Hives in v juniju 173 June Vlado Avguštin: Čebelarjeva opravila v nakladnih Vlado Avguštin: Beekeepers Jobs in Modern Hives panjih v juniju 177 in June BOLEZNI ČEBEL BEE DISEASES Aleš Gregorc: Odmiranje čebeljih družin 180 Aleš Gregorc: Bee families have been dicing away Janko Božič: Kaj se dogaja s čebelo ob zaužitju Janko Bo»ič: What happens to a bee after having consumed imidakloprida? 183 imidacloprid? izkušnji: naših čebelarjev OUR BEEKEEPERS’ EXPERIENCES Matjan Debelak: Zaradi čmrljev boljši paradižniki 184 Marjan Debelak: Better tomatoes due to bumblebees PRILOGA SUPPLEMENT Pravilnik o medu 185 Honey Regulations PREVOZI ČEBEL BEE TRANSPORTS Primož Pajk: Omejitev premeščanja čebel zaradi Primo• Pajk: Restriction on bee transports due to risk of nevarnosti okužbe s hruševim ožigom v letu 2004 189 infection with leaf scrorch disease in pear in 2004 MEDOVITE RASTLINE HONEY PLANTS Janez Gregori: Začetki prodiranja kranjske čebele Janez Gregori:: The beginnings of spreading of the Carniolan v svet (2. nadaljevanje) 191 bee all over the world (Part 2) Miro Cetina: Slovenski gozdovi in čebelarjenje v njih Miro Cetina: Slovenian forests and beekeeping in them (1. nadaljevanje) 192 (to be continued) Gregor Šlibar: Črna ajda - primerna za čebelarje 193 Gregor Šlibar: Black buckwheat - suitable to beekeepers IZ DRUŠTVENEGA ŽIVIJE!\JA FROM SOCIETY LIFE Matjan Papež: Čebelarstvo in turizem 194 Marjan Pape»: Beekeeping and tourism Jože Blagotinšek: Luškim čebelarjem zasijalo sonce 195 Jo*e Blagotinšek: Good fortune smiled on the beekeepers Janez Mihelič: Robert Sodja iz Bohinjske Bistrice from Laško je ČZS podaril miniaturo Strgarjevega Janez Mihelič: Robert Sodja from Bohinjska Bistrica čebelnjaka 195 presented the Beekeepers Association of Slovenia with a miniature of Strgar’s Beehouse ZA MLADE ČEBELARJE FOR THE YOUNG BEEKEEPERS Franc Prezelj: Mladi čebelarji so tekmovali 199 Franc Prezelj: Young beekeepers had a contest V SPOMIN 196 IN MEMORIAM MALI OGLASI 202 SMALL ADVERTISEMENTS CD Poljane - Gorenja vas vas vabi na otvoritev čebelarske poti 16. junija 2004 v Srednji vasi 2 (pr' Jakuc) ob 9. uri. Zaradi organiziranja tople malice prijave do 2. junija 2004 na tel.: 04/ 510 93 93. Slika na naslovni strani: g. Robert Sodja avtor miniature Strgarjevega trgovskega čebelnjaka in novi predsednik ČZSg. Lojze Peterle ob izdelku mojstra iz Bohinja - Foto: J. Mihelič ANTON TOMEC in JANEZ MIHELIČ 53. REDNI VOLILNI OBČNI ZBOR ČEBELARSKI ZVEZE SLOVENIJE Delegati Čebelarske zveze Slovenije so se 24. marca 2004 /brali v Čebelarskem centru Slovenije na Brdu pri Lukovici na rednem, že 53. volilnem občnem zboru naše stanovske čebelarske organizacije. Veliko dvorano Antona Janše so napolnili številni delegati čebelarskih društev iz vse Slovenije, tako da je bila že skoraj pretesna. V uvodu je navzoče delegate čebelarskih društev in čebelarskih zvez, člane delovnih organov ČZS in goste pozdravil predsednik ČZS g. Lojze Peterle in s tem začel redni letni občni zbor. Še pred začetkom dela organov zbora je dobil besedo g. Robert Sodja iz Bohinjske Bistrice, izdelovalec miniaturnih kranjičev in čebelnjakov. S svojimi izdelki se je lani odmevno predstavil na kongresu Apimondia v Ljubljani. Zahvalil se je za izkazano čast in delegate obvestil, da Čebelarski zvezi Slovenije podarja miniaturni čebelnjak, kopijo čebelnjaka znanega in zaslužnega bohinjskega vzrejevalca matic Jana Strgarja; njegov izdelek je bil na ogled postavljen v veliki dvorani Čebelarskega centra pred kipom Anatomi Janše. Maketo je izdelal v merilu I : 20, v spomin na Jana Strgarja, našega velikega čebelarja in propaga-torja kranjske čebele doma in po svetu. Na kratko je opisal tudi njegovo delo in pomen za slovensko čebelarstvo. Za darilo, ki bo odslej krasilo dvorano Antona Janše na Čebelarskem centru Slovenije, se mu je zahvalil predsednik ČZS g. Lojze Peterle ter ob tej priložnosti pozdravil avtorja, g. Roberta Sodjo, njegovo mater in Strgarjevo sorodnico g. Marijo Likar, se mu prisrčno zahvalil za čudovito darilo in mu zaželel še veliko uspehov. Potem je delegate spomnil, da smo slovenski čebelarji v obdobju od lanskega do letošnjega občnega zbora izgubili dr. Janeza Poklukarja in dr. Jožeta Starca ter vse navzoče pozval k minuti molka v spomin na pokojna čebelarska strokovnjaka in prijatelja. Predsednik Peterle je nato predlagal delovno predsedstvo ter druge organe zbora. Navzoči delegati, ki so pred začetkom zbora oddali pooblastila, so javno, z dvigom kartončkov, soglasno izvolili naslednje organe zbora: - v delovno predsedstvo: za delovnega predsednika g. Vlada Pušnika, delegata MČZI) Maribor, za člana pa g. Franca Šivica in g. Antona Oblaka; - v verifikacijsko komisijo: za predsednika g. Avgusta Grila, za člana g. Jurija Reščiča in g. Ivana Šuštarja; - za overitelja zapisnika: g. Miroslava Cetino in g. 1x1-varda Stropnika; - za predsednika volilne komisije: g. Norberta Jedlov-čnika; - za predsednika kandidacijske komisije g. Milana Megliča in - za zapisnikarja g. Aniona Tomeca, tajnika CZS Predsedujoči g. Pušnik se je delegatom zahvali pano nalogo, prebral dnevni red 53- rednega ob' Predsednik Lojze Peterele se je zahvalil vsem za sodelovanje v preteklem mandatu. ra ČZS in ga po ugotovitvi, da nanj ni ne dopolnil ne pripomb, dal na glasovanje. Delegati so dnevni red 53- rednega občnega zbora in sestavo delovnih organov sprejeli soglasno. PODELITEV ODLIČIJ ANTONA JANŠE I. in II. STOPNJE Delovni predsednik g. Vlado Pušnik je nato povabil predsednika Čebelarske zveze Slovenije g. Lojzeta Peterleta in predsednika komisije za odlikovanja in nagrade g. Cirila Vidriha, da podelita odličja, ki jih je upravni odbor dodelil najbolj prizadevnim čebelarskim društvom in najzaslužnejšim čebelarjem. Odličja so prejela čebelarska društva: ČD Radovljica, ČD Sv. Trojica-Lenart, ČD Ptuj, ČD Gorišnica, ČD Dornava, ČD Črna na Koroškem, ČD Nova Gorica, ČD Velike Lašče, ČD Ravne na Koroškem, ČD Prevalje ter čebelarji: predsednik ČZS Lojze Peterle iz Ljubljane, Walter Rankel iz Senovega, Stanko Kleindienst iz Slovenske Bistrice, Pavel Herbst iz Zagradca, Franc Šturm iz Postojne, Franc Lesjak iz Ljubnega ob Savinji, Anton Žužek iz Velikih Lašč, Edvard Vičič iz Cerknice, Miroslav Krašovec iz Črne na Koroškem, Jožef Smole z Iga, Alojz Ferle iz Dobrunj, Franc Omahna iz Lukovice, Uroš Vidmar iz Bohinjske Bistrice, Franc Koren iz Radencev, Janez Žnidaršič iz Šmarja-Sapa, Stane Jurca iz Horjula, Vladimir Tumpej s Ptuja, Ivan Vojsk iz Gorišnice, Alojz Podjavoršek iz Maribora, Rudi Martinjak iz Cerkelj na Gorenjskem, Andrej Sever iz Metlike, Stane Jenko iz Komende, Franc Gradišnik iz Rač-Frama, Martin Adlešič iz Črnomlja in Franc Zadnik iz Ilirske Bistrice. V letu 2003 sta po sklepu UO ČZS odličji Antona Janše stopnje prejeli ob 80-letnici delovanja: - Čl) Rogaška Slatina (odličje je bilo podeljeno na občnem zboru GZS) in - ČD Črnomelj (odličje bo podeljeno ob praznovanju ČD Črnomelj). I.eta 2004 je za 70-letnico delovanja prejelo odličje Antona Janše II. stopnje Čl) Ig. Ob 50-letnici delovanja je odličje Antona Janše 111. stopnje prejelo ČD Velka-Sladki Vrh. V imenu vseh odlikovancev se je Čebelarski zvezi Slovenije za priznanja zahvalil Ivan Vojsk. V svojem poročilu je predsednik verifikacijske komisije g. Avgust Gril delegatom sporočil, da je vseh polnopravnih članov oz. volilnih upravičencev Čebelarske zveze Slovenije 214, navzočih je 136 delegatov, to je 63,55 odstotka, glede na to pa je občni zbor ČZS sklepčen. Predsednik ČZS g. Lojze Peterle se je vsem navzočim zahvalil za sodelovanje v letu 2003 in na kratko poročal o poglavitnih dejavnostih ČZS v letu 2002. Poudaril je, da se ta mandat organov ČZS po uspehih lahko primerja z osamosvojitvijo Slovenije. V tem obdobju smo si zgradili hišo, uredili naše vrste, uredili naš status v okviru države, precej pa smo povečali tudi vedenje o kranjski sivki in čebelarstvu v slovenski javnosti. Posebej je poudaril pomen zgraditve ČCS in organizacije kongresa Apimondie. ČCS uporabljamo čebelarji sami in tudi drugi zainteresirani, s kongresom Apimondia pa smo promovirali naše čebelarstvo in našo državo ter dosegli tudi finančni uspeh. Posebej je omenil delo in uspehe na področju izobraževanja v najširšem pomenu besede, zlasti na področju nacionalnih poklicnih kvalifikacij. Kar nekaj časa že čakamo, da Vlada RS potrdi strategijo razvoja čebelarstva, pri MKGP pa nam je Odličje A. J. I. stopnjo je iz rok Vlada hišnika prejel tudi predsednik Lojze Peterle. uspelo pridobili sredstva za podporo čebelarstvu in za pripravo kongresa Apimondia. Na kulturnem področju so gorenjski čebelarji obnovili čebelnjak Antona Janše, tako da smo ob njem prvič praznovali praznik slovenskih čebelarjev. Letos bo končana obnova pomembnega čebelarskega in kulturnega spomenika - kapele Petra Pavla (ilavarja na Lanšprežu, kjer bomo letos praznovali drugi čebelarski praznik. Ob tej priložnosti se je zahvalil vsem trem podpredsednikom, s katerimi je izjemno dobro in enotno sodeloval, tajniku Antonu Tome-cu, glavnemu uredniku Slovenskega čebelarja g. Janezu Miheliču, vodji opazovalne službe g. Pavlu Zdešarju ter drugim čebelarjem. Posebej se je zahvalil tudi zdajšnjemu in nekdanjemu županu občine Lukovica in poudaril, da mu je bilo v veselje in čast voditi Čebelarsko zvezo Slovenije v tem mandatu. Nekaj ugotovitev iz pisnega dela poročila o delu ČZS, ki so ga prejeli delegati, omenili bomo le nekatere naloge, katerih izvedba je širši javnosti manj znana: Priznana rejska organizacija v čebelarstvu Čebelarska zveza Slovenije je pri MKGP oddala vlogo za pridobitev statusa »priznane rejske organizacije v čebelarstvu«. K rejskemu programu je na dan oddaje vloge pristopilo 2530 čebelarjev z 59.500 čebeljimi družinami. Leta 2003 smo pripravili vse potrebno za sprejetje predpisov, ki se nanašajo na čebelarstvo: Pravilnik o katastru čebelje paše, čebelarskem pašnem redu, prometu s čebelami in programu napovedi medenja (v nadaljevanju Pravilnik KG1) - Uradni list RS, 94/2003 - je začel veljati K. oktobra 2003, Pravno ureditev na področju zootehniških predpisov dopolnjujejo Pravilnik o pogojih za priznanje rejskih organizacij, ki vodijo ali ustanavljajo izvorno rodovniško knjigo za plemenske kranjske čebele (v nadaljevanju Pravilnik PPRO), Pravilnik o označevanju čebel (v nadaljevanju Pravilnik OČ) in Pravilnik o zootehniških standardih za plemensko kranjsko čebelo (v nadaljevanju Pravilnik ZSČ). Vsi pravilniki so objavljeni v Uradnem listu RS, 94/2003, uveljavljeni pa so bili 19. decembra 2003. Ti pravilniki so dopolnjeni s Pravilnikom o pogojili za odobritev vzrejališč čebeljih matic, testnih postaj, urejanju prometa s čebeljim plemenskim materialom in priznanju drugih organizacij v čebelarstvu (v nadaljevanju Pravilnik POV, Uradni list RS, 125/03). Rejski program v nadaljevanju povzema določila omenjenih pravilnikov in predvideva podrobnejše konkretne rešitve na področju čebelarstva v letu 2004. Zaradi urejanja evidenc in začetka urejanja čebelarskega pašnega katastra in pašnega reda pričakujemo občutno povečanje obsega našega dela. Čebelarska zveza Slovenije je od MKCP že pridobila status »priznane rejske organizacije za kranjsko čebelo«. Organiziranost in administrativno-strokovna služba ČZS Leta 2003 so bile v ČZS vključene 203 registrirane čebelarske organizacije - članice ČZS s 6100 člani. Organizirani čebelarji čebelarijo s približno 124.000 gospodarskimi čebeljimi družina- mi. Samo naročnino na Slovenskega čebelarja je plačalo približno 260 naročnikov (posamezniki, šole, organizacije), njihovo število pa je bilo enako kol leta 2002. V obdobju od lanskega do letošnjega občnega zbora je admi-nistrativno-strokovna služba pripravila različna gradiva. Z vodstvi čebelarskih društev smo se sešli na 11 regijskih posvetih in na več sestankih na pristojnih ministrstvih. Razpravljali smo o ukrepih neposrednih plačil, ureditvi statusa čebelarjev, obnovi kulturnega spomenika - kapele Petra Pavla Glavarja na Lanšpre-žu, sofinanciranju tekmovanja mladih, pripravi standardov znanja za čebelarski poklic itd. Žal je kar precej vprašanj, zlasti s področja ministrstva za kmetijstvo, pa tudi ministrstev za notranje zadeve in finance (davki) ostalo odprtih, ker pri pristojnih nismo naleteli na razumevanje (obdavčitve čebelarjev, status čebelarjev). Zaposleni v ČZS smo poskrbeli za vse druge potrebne dejavnosti v zvezi z funkcioniranjem ČCS. Leta 2003 smo tako opravili več kot 30 odstotkov delovnih ur več od rednega delovnega časa, zanje pa si z zavestjo, da delamo v korist našega čebelarstva, nismo obračunali nadur. Potem je besedo prevzel predsednik nadzorega odbora g. Ivan Šuštar in delegate seznanil, da je bilo poslovanje ČZS uspešno tako v delovnem kot tudi v finančnem smislu. Posebej je poudaril uspešno uvedbo računalniško vodenega knjigovodstva pri Čebelarski zvezi Slovenije. Knjigovodsko izkazani rezultat je verodostojen, knjigovodstvo pa vodeno v skladu s predpisi. Potem je občnemu zboru predlagal, naj razreši organe ČZS, ki so sicer uspešno končali svoj štiriletni mandat. Predsedujoči je potem delegate pozval k razpravi o poročilih. V razpravi je g. Milan Meglič poudaril, da vsi čebelarji pridelujemo med, Ui pa mora biti varno živilo. V okviru projekta KBZ so bili vloženi veliki napori za pridobitev imena SLOVENSKI MED, pomembno vlogo pri tem pa je imel g. Peterle. Nujen bo tudi enoten nastop na trgu. KBZ nadgrajuje ČZS z geografsko zaščito, pri kateri se zadeve zatikajo, ob posredovanju in pomoči predsednika pa se ludi projekt geografske zaščite približuje koncu. V imenu komisije KBZ se je zahvalil g. Peterletu za njegovo sodelovanje. G. Marjan Skok iz Zagorja je poudaril, da je ČZS v tem mandatu uspelo dograditi Čebelarski center Slovenije, in pohvalil vlogo vodstva ČZS pri tem. Zahvalil se je za pomoč nekdanjemu ministru za kmetijstvo g. Cirilu Smrkolju, ki je deloval v korist čebelarjev, pa tudi Čl) Lukovica in nekdanjemu županu občine Lukovica g. Burji. Menil je, da pri nas primanjkuje dobrih piscev, zato Slovenski čebelar ni tako zanimiv, kot bi lahko bil, to pa bi morali upoštevati pri sestavi novega uredniškega odbora. G. Andrej Sever iz Semiča je bil ogorčen, ker pristojni čebelarjem ne podelijo posebnega statusa čebelarja, to pa je po njegovem mnenju sramota tako za državo kot za čebelarje. Gre za sofinanciranje dejavnosti, ki je v Evropi perspektivna. Po statistiki je starost čebelarjev visoka. Starejši čebelarji nimajo interesa za pridobitev poklica, zato jih v to ne smemo siliti. Pomembna promocija medu so ocenjevanja medu po Sloveniji, zato jih moramo podpirati. ti. Norbert Jedlovčnik je menil, da iz poročila veje veliko energije in volje, ter tajništvu izrekel vso pohvalo. Moti pa ga, ker iz finančnega poročila ni razviden finančni rezultat kongresa Api-mondia. Zanimalo ga je tudi, kako je s pripravo podlag za izobraževanje za čebelarskega mojstra. Po njegovem bi morali v izobraževanju uvesti dopisno izobraževanje. Gosti in delegati so napolnili dvorano. «>/». j mbeite G. Jože Šnajder je bodočemu UO predlagal, da v prihodnjem obdobju v najširšem smislu v praksi uveljavi Doktrino. G. Avgust Gril iz Dolenjskih Toplic je poudaril pomen in delo g. Benedičiča pri graditvi Čebelarskega centra Slovenije ter predlagal, da bi mu v zahvalo pred Čebelarskim centrom Slovenije postavili doprsni kip. G. Franc Šivic je delegate obvestil, da je končni finančni rezultat kongresa pozitiven za približno 20 milijonov SIT, to pa je daleč več, kot so pričakovali največji optimisti. Do zdaj še ni znano, kolikšni so bili celotni prihodki in odhodki, pričakujemo pa, da bo končni obračun pripravljen v dveh mesecih. Kot je poročal tajnik g. Anton Tomec, je šolanje po programu NPK na ČZS končalo 55 čebelarjev in čebelark. Kot je dodal, je bilo lani v javno objavljene izobraževalne programe pri ČZS vključenih približno 130 čebelarjev, v postopek za pridobitev NPK pri ČZS pa je zdaj vključenih približno 200 kandidatov. V sodelovanju s Kmetijsko-gozdarsko zbornico bomo pripravili podlage za pridobitev poklicne kvalifikacije čebelarski mojster. (!. Jože Sever iz Semiča je menil, da država ne bi smela sprejemati predpisov brez sodelovanja ČZS in da mora ČZS nujno sprejeti program za pridobitev statusa čebelarja. Po mnenju g. Vlada Pušnika bo morala biti poleg izvedbe nalog iz čebelarskih pravilnikov osrednja naloga novega UO ureditev statusa. Predlagal je, naj občni zbor sprejme ustrezen sklep. Obravnava zaključnega računa Čebelarske zveze Slovenije za leto 2003 Upravni odbor Čebelarske zveze Slovenije je na svoji 1. redni seji marca 2004 obravnaval in s sklepom št. 248 sprejel zaključni račun Čebelarske zveze Slovenije za leto 2003. Prihodki ČZS v minulem letu so bili 102.280.097,59 SIT, skupni odhodki pa 92.589.752,56 SIT. Glede na to je bil bruto dobiček ČZS leta 2003 9.740.845,40 SIT, pasivna časovna razmejitev pa 35.989.000,00 SIT. Delegati so sicer sprejeli zaključni račun ČZS za leto 2004, vendar so razpravljavci podali kar nekaj pripomb. Delegati so potem obravnavali program evropskih ukrepov na področju čebelarstva v Sloveniji v letih 2005, 2006 in 2007. V programu so navedeni ukrepi, ki naj bi jih v prihodnjih letih v Sloveniji poleg MKGP podpirala tudi Evropska unija. To so predvsem posodobitev tehnološke opremljenosti čebelarstev, posodobitev prevažanja čebel, zaščita kakovosti medu, zaščita čebel pred varoo, obnova čebeljega fonda oz. pospeševanje vzreje matic in razvoj novih pridelkov. Delegati so soglasno sprejeli predlog evropskih ukrepov na področju čebelarstva v Sloveniji v letih 2005, 2006 in 2007. Prav tako so z nekaterimi pripombami sprejeli delovni načrt ČZS za leto 2004. Zaradi izvajanja tekočih nalog v letu 2004, predvsem zaradi delovanja rejske organizacije v okviru ČZS, so sprejeli tudi sklep o spremembi pravil ČZS, pravilnik rejske organizacije, sklep o ustanovitvi Čebelarske šole Antona Janše in dopolnilo o izvolitvi štirih podpredsednikov ČZS. Potrdili so poročila organov ČZS in na predlog nadzornega odbora sprejeli njihovo razrešitev. Volilna komisija je nato izvedla volitve za nove organe ČZS. Oddanih je bilo 123 veljavnih volilnih glasovnic. Vseh volilnih upravičencev ČZS je 214. Predsednik volilne komisije g. Norbert Jedlovčnik je razglasil rezultate volitev in čestital izvoljenim članom organov ČZS: NA 53. OBČNEM ZBORU IZVOIJE1MI ORGANI ČZS: Funkcija Ime in priimek Prejeto število glasov Predsednik ČZS Lojze Peterle 112 Podpredsednik ČZS dr. Borut Rončevič 118 Podpredsednik ČZS Boštjan Noč 116 Podpredsednik ČZS Franc Šivic 116 Podpredsednik ČZS dr. Stanko Kapun 118 Član NO ČZS Andrej Sever 70 Član NO ČZS Ciril Vidrih 59 Član NO ČZS Edvard Stropnik 53 Član NO ČZS Ivan Šuštar 51 Član NO ČZS Janez Horvat 54 Član ČR ČZS Franc Zorman 74 Član ČR ČZS Janez Gačnik 74 Član ČR ČZS Pavle Golob 65 Član ČR ČZS Sume Kokelj 75 Član ČR ČZS Zdravko Ribnikar 69 Član sveta PRO dr. Aleš Gregorc 116 Član sveta PRO dr. Stanko Kapun 103 Član sveta PRO mag. Franc Javornik 113 Član sveta PRO Janez Gregori 98 Član sveta PRO Avgust Gril 94 Član sveta PRO Vladimir Tumpej 77 IZVOIJENI ČLANI UPRAVNEGA ODBORA CZS: Rajko Kalister, Franc Šivic, Miro Cetina, dr. Štafan Brvar, Matej Blejec, Janko Prebil, Viktor Pešelj, Boštjan Noč, Franci Strupi, dr. Borut Rončevič, Vlado Avguštin, Silvo Posl, Marko Purnat, Stane Ilc, Vlado Pušnik, Martin Čuš, dr. Stanko Kapun, Franc Pižmoht, Miran Kadiš. V zadnji točki dnevnega reda, ki je bila namenjena delegatskim vprašanjem, je g. Boštjan Noč delegate seznanil z izgubami čebel zaradi Gaucha na Gorenjskem v letu 2003. Poudaril je, da so bile izgube čebel občutno večje od običajnih. Glede na mnenja pravnikov pripravljajo zahtevo za odškodnino, ki jo bodo poslali na MKGP. Predlagal je, naj ČZS izvede popis zazimljenih čebeljih družin na dan 1. septembra in izzimljenih čebeljih družin na dan 15. aprila. Popisati bi bilo treba dejanske izgube in uveljaviti pravico do odškodnine. Popise morajo potrditi območni veterinarji. ČZS naj čebelarskim društvom pošlje pozive za popis, na podlagi tega pa bo pravnik oddal skupni zahtevek za povračilo škode. G. Pušnik se je strinjal s tem predlogom, hkrati pa je opozoril, da je treba poenotiti termine popisa. Naloga dr. Kapuna je pripraviti metodologijo za obračun škod, ki nastajajo v čebelarstvu zaradi naravnih ujm. Po mnenju g. Vlada Pušnika je treba urediti tudi zahteve za povračilo škode, njegov predlog pa so podprli tudi navzoči delegati. Delegati so tokrat še enkrat podprli tudi zahtevo ČZS, da je treba prepovedati uporabo sredstev na podlagi imida-kloprida. Organi ČZS so zavezani, da ravnajo po tej odločitvi. Dr. Aleš Gregorc je opozoril, da je VF NV1 pripravil in na ČD poslal navodila za uveljavljanje podpor iz t. i. uredbe SKOP. Poseben poudarek je namenil pripravi in izvedbi projektov za čebelarstvo. Analiza 60 odvzetih vzorcev na imidakloprid še ni končana. Pridobiti je treba kakovostne podatke, saj gre za precejšnje število vzorcev, ti pa bodo pokazali, da uporaba imidakloprida neposredno vpliva na odmrtje čebeljih družin. Predstavil je raziskovalni projekt, v okviru katerega bodo preučevali vpliv uporabe imidakloprida na odmrtje čebel. Na vprašanje g. Pušnika je dr. Gregorc potrdil, da je čebelar upravičen do potrdila o številu čebeljih družin; takšno potrdilo izda VF NVI. Poudaril pa je, da moramo čebelarji posredovati točne podatke o čebeljih družinah. G. Mirko Pavlin je potem vse udeležence občnega zbora povabil na drugi čebelarski praznik v Lanšprežu ter se zahvalil g. Peterletu za podporo pri odpravljanju težav, povezanih z obnovo kapele Petra Pavla Glavarja. G. Sanabor je predlagal, naj si ČZS prizadeva, da bo Kamniška Bistrica postala vodilno rejsko središče za kranjsko čebelo. S tem je bila končana še zadnja točka dnevnega reda, predsedujoči g. Pušnik pa se je vsem navzočim zahvalil za konstruktivno sodelovanje. DANILO BEDCK, Moščanci ČEBELARJEVA OPRAVILA V AZ-PANJIH V JUNIJU Junij je za čebelarje vrhunec sezone, kajti če nismo maja iztočili akacijevega medu, moramo to storiti zdaj. Medenje akacije je vedno končano najpozneje v začetku junija, vendar nas zadnja leta narava pogosto preseneča. V desetih letih mojega čebelarjenja nikoli nisem akacijevega medu točil pozneje kot 5. junija, nekaj let pa ga sploh nisem točil, ker ni vedno sreče. Čebelarji pač upamo, da bo druga paša boljša, vendar je za naš prekmurski konec in tudi za tiste, ki čebele sem le pripeljejo, akacija glavna paša. Če ta zataji ali če vreme ni ugodno, se sezona ne bo kočala s pozitivno bilanco. Po tem datumu bo treba čebele preseliti na gozdno pašo, saj pričakujemo medenje smreke, lipe, kostanja, konec meseca pa že lahko začne mediti hoja. Za nas bo verjetno pomembna paša na smreki, zato moramo čebele na to pašo prepeljati takoj po točenju akacije. Lipa in kostanj bosta zacvetela okoli 15. do 20. junija. Zanimiva paša je na kostanju, zlasti če se na njem pojavi še kostanjeva ušica. Če nameravamo čebele prepeljati na to pašo, nikar preveč ne hitimo, saj kostanj najprej izloča le cvetni prah. Če ga ne smukamo, nam bodo čebele z njim pošteno zasule plodišča. Kostanj pa je zelo občutljiv na padavine, zato je za medenje lahko usoden že kakšen večji naliv. Delo pri čebelah Zdaj se moramo lotiti temeljitega pregleda vseh družin, še posebej tistih, ki jih nameravamo prepeljati na gozdno pašo. Pregledati in urediti moramo tudi družine, ki bodo ostale doma, saj je ta mesec še ugoden za razvoj. Uredimo gnezda, v graditev lahko dodamo še satnice, poskrbimo za vse izrojence ter morebitnim brezmatičnim dodamo zalego in oplojene matice. Vsem družinam, ki so dlje časa brez matice, dodajmo 2-3 sate zalege, da se družina umiri. Taka družina je zelo zbegana in dodano matico v 90 odstotkih primerov ubije. Z dodan« zalego v družini vzpostavimo neko normalno razpoloženje in šele takrat se lotimo dodajanja matic. Družinam na prevoznem čebelnjaku moramo nameniti še več pozornosti. Ker jih bomo odpeljali lahko tudi več kot 100 km strun, jih ne bomo mogli obiskovati vsakih nekaj dni. Če smo na kužnem območju hraševaga ožiga, poskrbimo, da bo o morebitnem izbruhu bolezni pravočasno obveščen tudi fitosanitarni inšpektor, sumi pa se glede na možnosti odločimo za najprimernejši ukrep: - čebele za 48 ur zapremo v temen prostor; - za 72 ur jih prepeljemo v karanteno na nadmorsko višino 1300 metrov; - za 72 ur jih prepeljemo v karanteno na območje, na katerem na preletni razdalji čebel ni cvetočih gostiteljskih rastlin. Fitosanitarnega inšpektorja moramo poklicati vsaj 7-10 dni pred načrtovanim premikom čebel, da si zagotovimo vsa potrebna potrdila. Zdaj moramo tudi določiti, katere matice bomo zamenjali in katere bomo prezimili. Vsekakor si moramo pri vzrejevalcih pravočasno naročiti matičnike, oplojene oz. neoplojene matice ali pa jih seveda vzrediti sami. Vse čebelarje, ki so vključeni v progeni test matic, ki jih dobijo od KIS-a, prosim, da se ustrezno pripravijo za dodajanje matic. Vsako leto namreč opažumo velike izgube matic prav pri dodajanju, vzrejevalci pa v vsako vzrejeno matico vložimo kar precej dela in truda. Najprimernejši način je priprava rezervnih družinic na pokrito zalego, kajti vse si lahko pripravimo prej. Če se ne motim, je čebelar, ki prosi za te matice, o njih obveščen 7-10 dni pred prejemom, zato je časa več kot dovolj. Okoli 15. junija bo čas za začetek preverjanja števila va-roj v gradilnih satih, saj se bo krivulja razvoja tega zajedavca odslej vzpenjala. Sam skrbno nadzorujem število va-roj, vendar jih v gradilniku nikoli nisem zasledil pred 20. junijem oziroma le kakšno. Po tem datumu pa moramo biti nanje pozorni, da vemo, kakšno je stanje v našem čebelnjaku. Sam pregledujem trotovino tako, da izrezan sat obrnem proti sončni svetlobi. Na ta način že lahko opazimo varoe, ki se sprehajajo v pokritih celicah, zlasti če jih je večje število. Če jih ob takem pogledu ne vidimo, začnimo trotovino lomiti, ne pa rezati. Če v vsaki deseti celici opazimo po eno varoo, se nam ni treba ničesar bati. Če so varoe v vsaki tretji celici, pa moramo temu zajedavcu nameniti več pozornosti. Problem nastane, če skoraj v vsaki celici najdemo več kol eno varoo. V tem primeru jih moramo zatirati čim prej. Če bi tako napadene čebelje družine dlje časa ostale na paši, potem bi že septembra ali oktobra dočakali pogreb, saj bi družine preveč shirale, tako da nam jih ne bi uspelo rešiti. Zalege bi bilo vedno manj, tro-tovska zalega bi izginjala, vse varoe pa bi se preselile na zalego čebel delavk. Zaradi tega bi se izleglo veliko število deformiranih čebel, moč družin pa bi se drastično zmaj-ševala. Vsi, ki nameravate čakati na pozno medenje hoje, to pa iS«! Matičniki iz starteija po 24 urah Foio: i>. iiedeh Sat zalege, ki prikazuje pravilno selekcijsko delo vzrejevalca. se lahko zavleče do konca avgusta in celo do začetka septembra, boste morali zdaj oblikovati 7-satne rezervne družine, in to toliko, kolikor pridobitnih družin je na paši. Čebelarji, ki svoje čebele vozijo na to pašo, so izkušeni in le metode tudi dobro poznajo, začetniki, ki se tega šele lotevate, pa le upoštevajte ta nasvet, kajti hoja zelo oslabi družine. Paše na višji nadmorski višini na sploh zelo neugodno vplivajo na čebele, saj zaradi nižjih nočnih temperatur matice zmanjšajo zaleganje. Prav gozdne paše pa so dober kazalec kakovosti matice. Vse tiste matice v čebeljih družinah na mojem prevoznem čebelnjaku, ki oslabijo, oziroma v družinah, katerih številčnost se zaradi omenjenih dejavnikov zmanjša, po vrnitvi zamenjani. S tem v družinah vzdržujem neko ravnovesje, tako da jih lahko prepeljem še na gozdno pašo. Ker ne čebelarim izključno na med, nikoli ne čakam poznega medenja hoje. Veliko vprašanje je tudi, ali bi mi uspelo čebelje družine pripraviti še za to pašo, sicer pa je to že tema za prihodnjo številko. Vzreja matic Glede na to, da sem že četno leto registriran vzrejevalec matic, naj vam opišem metodo vzreje. Ne samo zaradi vzre- je same, ampak tudi zato, ker me je več čebelarjev spraševalo o tem, kako bi lahko pridelali matični mleček. Postopek za pridelavo mlečka je enak, vendar cepljeno gradivo odvzamemo po treh dneh in izpraznimo matičnike ter znova cepimo. Vsekakor vsakomur, kdor bi se želel ukvarjati s tem, priporočam knjigo Od čebele do medu, v kateri je, žal, že pokojni dr. Poklukar zelo nazorno opisal celoten postopek. Tudi knjiga dr. Riharja Vzrejajmo boljše čebele bo idealna za začetnike. Moj opis seveda ne bo zadostoval za resnejše delo, začetniku bo le nakazal, kako pravzaprav poteka vzreja. Vzreja matic fizično ni tako naporna, je pa časovno zelo kompleksna, saj sedem dni v tednu in vso aktivno sezono zahteva celega človeka. Čebelarju z 20-30 panji se lastna vzreja matic gotovo ne splača. Za vsakogar, ki čebelari z več kot 30 družinami, pa bi bilo dobro, če bi začel razmišljati tudi o tem. Najprej moramo odbrati matičarja. Za ta namen preglejmo zapiske, pri tem pa ne pozabimo, da je ena izmed lastnosti dobrega matičarja tudi kakovost potomk. Matičar je torej družina, iz katere bomo jemali vzrejno gradivo. Ne izberimo družine, ki ima največji donos medu, ker se nam utegne to maščevati, ampak poi-ščimo družino z dobrimi lastnostmi in nekim srednjim donosom. Veliko napak nastane prav pri tem, saj najpogosteje izberemo nadpovprečno družino, potomke takšne družine pa ne dajo rezultatov, kakršne bi želeli. Pripraviti si moramo dober starter; ta mora biti dobesedno nabit z mladimi čebelami, sicer bo sprejem slab. Poznamo odprte in zaprte starterje, vendar se za zaprt sistem vejetno ne bo odločil noben začetnik, zato tega tudi ne bom opisoval. Če imamo možnost, izberimo za starter družino, ki je prešla v rojilno razpoloženje, saj bodo čebele tudi z matico v panju sprejele cepljeno gradivo. Za profesionalno vzrejo to seveda ni dovolj, za lastne potrebe pa na ta način brez pretiranega dela in priprav dobimo dovolj matičnikov. Vsekakor pa bo najbolje, če matico odvzamemo, saj bo taka družina optimalno pripravljena za nego matičnikov. Tudi sam zelo rad uporabim tako družino za rejnika, saj zgradi zelo lepe ma- Izvolitev matice Gradilnik ličnike. Za rejnika potrebujemo družino, ki gradi velike matičnike, sicer ne bomo dosegli velikega uspeha. Starter je torej družina, v katero vstavimo cepljene ličinke, jih po 24 urah odvzamemo ter dodamo rejniku. Seveda pri vzreji majhnega števila matic lahko pustimo, da matičnike konča ista družina, saj za 30 matičnikov ni smiselno pripravljati rejnika. Zapomnimo si, da mora biti starter nabit z mladimi čebelami, čebele morajo dobesedno »kipeti«, sicer bo sprejem slab. Starter moramo krmiti s tekočino, in to obilno. Dobro ga nakrmimo 12-24 ur pred dodajanjem gradiva. Presajanje ličink je najtežje in najzahtevnejše, kajti če nimamo izkušenj, s težavo določimo starost. Vsak se tega dela najlaže nauči tako, da vzame sat z jajčeci, ga označi in v presledkih po 12 ur opazuje, kaj se dogaja. Veliko o tem najdemo v omenjeni literaturi, vendar je brez praktične predstavitve kar težko. Uporabimo sat, v katerem so se čebele že valile, saj je tak sat že nekoliko rjave barve. V mladem satu je še teže določiti starost ličinke, ker jo brez povečevala tudi slabo vidimo. Sam uporabljam metodo enkratnega presajanja, pri kateri ličinka ne sme biti starejša od 24 ur. Lončke lahko izdelamo voščene ali pa uporabimo plastične, ki jih dobimo v trgovinah s čebelarskimi pripomočki. Sam uporabljam plastične. Nikoli jih ne povoskam, ampak jih za 24 ur vstavim v starter, da jih čebele obdelajo oziroma začnejo dograjevati, šele potem cepim. V tako pripravljene lončke z injekcijsko iglo kanem kapljico matičnega mlečka, razredčenega z destilirano vodo (tudi če vzamemo navadno vodo, ne bo nič narobe), (lepilna igla je lahko zobotrebec s primernimi vlakni, ki ga malce nagrizemo, ali pa jo kupimo v trgovini s čebelarskim materialom. Sam uporabljam kovinsko. Iglo moramo potisniti pod ličinko, jo dvigniti iz. celice ter vstavili v kapljico mlečka. Ličinka ostane na vrhu, če pa jo potopimo ali poškodujemo, moramo presaditi drugo. Tudi pri tem delu velja načelo »Praksa dela mojstra«. Tega se pač treba nauči- Matica na satu ti, je pa lažje, če nam nekdo ves postopek nazorno pokaže, saj je v tem primeru vse tudi bolj razumljivo. Prostor, v katerem presajamo, mora biti dobro osvetljen. Če je vreme lepo, lahko delamo zunaj, sat pa obrnemo tako, da imamo dober pogled v celico. Vsekakor bo dobro, če cepljeno gradivo vstavimo čim prej v starterje. Meni pri tem delu pomaga žena. Tako jaz cepim, ona pa gradivo vstavlja v starterje in vse delo je hitro opravljeno. Zapišimo si datum presajanja, saj je to zelo pomemben podatek. Po 24 urah že lahko pogledamo, koliko matičnikov so čebele sprejele. Če smo izbrali ličinke prave starosti, bodo čebele matičnike zapirale peti do šesti dan po cepljenju, če pa bodo pokriti prej, jih moramo izločiti, ker starost ličinke ni bila prava. Tak matičnik bo tudi manjši od preostalih. Prvo selekcijo izvedemo že zdaj, saj v nasprotnem ne moremo pričakovati dobre kakovosti. Pokrite matičnike premestimo v valilne matičnice, bodisi v tiste tipa Zander, ki so enojne, bodisi v drugačne. Pomembno je, da čebele ne morejo skozi mreže do matičnikov, imajo pa možnost krmiti na novo izvaljene matice. Matičniki zdaj ne potrebujejo nič drugega kot inkubaci-jo, torej temperaturo 34-35 °C in 60-70 % relativno vlago. Vzrejevalci za ta namen uporabljamo inkubatorje, v katerih vzdržujemo ustrezno temperaturo in vlago. Če temperatura in vlaga nista konstantni, je kakovost matic občutno slabša Če jih npr. valimo pri 32 °C, imajo matice slabše razvita krila, odstotek na prahi izgubljenih matic pa je občutno večji. Panj, v katerem bodo matičniki do izvaJitve, naj bo torej optimalno preskrbljen. Najbolje je, če je tak panj brezmatičen, vendar mora biti v njem dovolj zalege, sicer čebele ne vzdržujejo pravilne temperature. Zapišimo si datum valitve. Če smo prej izločili prezgodaj pokrite matičnike, bo datum valitve točno enajsti ali dvanajsti dan po cepljenju. Če hočemo uporabiti matičnike, jih moramo odvzeti deseti dan po cepljenju, vendar jih ne uporabimo v pleme- nilčkih, prašilčkih ali panjih brez zalege. Matičniki tudi niso primerni za uporabo pri nasipanju plemenilčkov, za ta namen uporabimo neoplojene matice. Tudi v teh matični-kih je še vedno potrebna stalna temperatura. Sicer niso toliko občutljivi, vendar se izogibajmo vsem dejavnikom tveganja. Matičniki so primerni za uporabo povsod, kjer je zalega, saj je temperatura tam optimalna. Sam nerad uporabim matičnik, ker še vedno ne vem, kakšna bo matica, ki se bo izvalila iz njega! Izločim vse matice, katerih velikost ne ustreza, preostale označim, jih pustim še 2-3 dni v inkubatorju in jih šele potem dodam v plemenilčke. To je druga selekcija in zdaj bi morali dati na praho res samo najboljše. Če je vreme ugodno, bo mlada matica začela za-legati po približno desetih do štirinajstih dneh po sprejetju v plemenilček. Pitalnik mora biti poln pogače, v nasprotnem matica nerada začne zalegati. Vsekakor bomo nekaj matic izgubili tudi na prahi; včasih je ta odstotek zelo velik in temu primerno tudi razočaranje. Vendar dobimo tudi veliko kakovostnih matic, in če postorimo vse potrebno, da sploh pokažejo, kaj zmorejo, bomo dosegli želeni cilj. Polnjenje plemenilčkov Veliko vprašanj se pojavlja pri polnjenju ali nasipanju plemenilčkov, saj ima prav pri tem težave veliko začetnikov. Vsekakor je najboljše, če so čebele z druge lokacije in ne s tiste, na kateri jih bomo postavili. Po mojih izkušnjah je treba za vrhunske rezulatate matice postaviti na praho čim dlje od domačega čebelnjaka. Ko plemenilček nasipamo s čebelami, ga za 72 ur postavimo v temen in hladen prostor. Matico dodajmo v plemenilček po 12-24 urah po nasipanju in čebele jo bodo brez težav sprejele. Ne pozabimo napolniti pitalnika s sladkorno pogačo. Nikakor ne postavljajmo plemenilčkov prehitro na prosto, kajti čebele še niso socializirane in se bodo razbežale. Najlaže se orientiramo po tem, če v prostoru, v katerem so plemenilčki, prižgemo luč. Če začnejo čebele po pleme-nilčku brezglavo begati, še niso pripravljene za postavitev na prosto. Ko se čebele sprimejo in so kot celota ali kot družinica, tedaj tudi začutijo, da nimajo drugega izhoda, kot da se spoprimejo z razmerami in preživijo. Če so čebele v grozdu in jih luč ne moti (ne begajo), jih lahko brez skrbi postavimo na prosto, vendar naredimo to zvečer. TURISTIČNA ZVEZA SLOVENIJE in ZDRUŽENJE SPOMINKARJEV SLOVENIJE RAZPISUJETA JAVNI NATEČAJ ZA IZBIRO NAJBOLJŠIH SLOVENSKIH TURISTIČNIH SPOMINKOV V LETU 2004 Turistična zveza Slovenije in Združenje spominkarjev Slovenije v sodelovanju z Gospodarsko zbornico Slovenije, Slovensko turistično organizacijo in Pospeševalnim centrom za malo gospodarstvo razpisujeta javni natečaj za izbiro najboljših turističnih spominkov Slovenije v letu 2004. 1. Na natečaju lahko sodelujejo samo spominki, ki prepoznavno in izvirno predstavljajo: • kulturno in naravno dediščino, turistični objekt, turistični kraj, turistično regijo ali Slovenijo kot turistično destinacijo, oziroma izdelki, ki jih je mogoče izdelati v poljubni količini za prodajo, so prvič javno predstavljeni in še niso v prodaji doma ali v tujini. 2. Trije spominki, ki bodo prejeli najvišje ocene strokovne komisije, bodo prejeli tudi denarne nagrade: - prva nagrada 200.000 SIT, - druga nagrada 100.000 SIT, - tretja nagrada 50.000 SIT. 3. Poleg denarnih nagrad bo strokovna komisija podelila še pisna priznanja za nadaljnje najbolje uvrščene spominke. Na natečaj se lahko prijavijo fizične in pravne osebe. Prejete vzorce spominkov bo ocenjevala petčlanska strokovna komisija v skladu s pravilnikom. 4. Spominke za natečaj bomo sprejemali do 15. junija 2004 na sedežu Turistične zveze Slovenije, Miklošičeva 38, 1000 Ljubljana. 5. Vsakemu vzorcu mora biti priložena zaprta kuverta s podatki: - ime, priimek, naslov in telefonska številka avtorja, - kratek opis spominka, - dve fotografiji spominka, - izjava, da je izdelek predstavljen prvič, - da izdelek doma ali v tujini še ni v prodaji, - izjava, da je izdelovalec avtor spominka. 6. Nagrajeni spominki ostanejo v arhivu Turistične zveze Slovenije. 7. Razglasitev rezultatov natečaja bo javna, hkrati z razstavo najbolje ocenjenih spominkov. Turistična zveza Slovenije in Združenje spominkarjev Slovenije si pridržujeta pravico, da nagrade ne izplačata oziroma da mora nagrajenec nagrado vrniti, če bi se naknadno izkazalo, da avtor ni izpolnil vseli pogojev tega razpisa. TURISTIČNA ZVEZA SLOVENCE VLADO avgust,N, ČEBELARJEVA OPRAVILA V NAKLADNIH PANJIH Bela kraiina V MAJU Že smo v glavni čebelarski sezoni in pred nami je čas čebelarske žetve, kajti junij je eden izmed najbolj medenih mesecev. V kolikšni meri nam bodo čebele povrnile naš trud, je odvisno od tega, kakšen je bil razvoj čebeljih družin in kakšna je bila spomladi njihova oskrba. Če smo vsak mesec delali po opisanih opravilih in je bila v naravi kolikor toliko dobra paša, rezultati zdaj ne bi smeli izostati. Junija je čebelarjeva poglavitna skrb, da imajo čebelje družine vedno dovolj prostora za nemoteno širjenje gnezda. Pri nakladnem panju to ne bi smel biti problem, saj gnezdo širimo z nastavljanjem praznih naklad. Poskrbimo, da bodo skrajni sati na obeh straneh napolnjeni z medom, tako da bo ob gnezdu ali nad njim vsaj pet kilogramov medu. Na ta način bo matica zalegala s polno močjo in zaradi grozečega pomanjkanja hrane ne bo zmanjšala obsega zaleganja. Poleg prostornega plodišča, ki zagotavlja največji razvoj družin, je še pomembnejše tudi dovolj prostorno medišče. Če je v obdobju medenja prostor v medišču premajhen, bo zato manjši tudi donos medu, vse delo in trud, ki smo ga vložili za razvoj čebeljih družin, pa bo zaman. Vsaka utesnitev, bodisi zaradi premajhnega plodišča bodisi zaradi preobilice nanesenega medu, sili družine v rojilno razpoloženje. Utesnjenost gnezda je tudi razlog za slabo zračenje panjev, zaradi česar se v njih zviša temperatura, to pa prav tako pospešuje rojenje. V tem mesecu moramo zamenjati čim več starega satja, vse dokler je v družini opazen gradilni nagon. Tega opazimo pri gradil-nih satnikih, če teh nimamo, pa na robu satja, kjer je vidna belina mladega voska. Dodajanje satnic v gradnjo pri čebelah vpliva na normalno delovanje voskovnih žlez, s tem pa zavira rojilno razpoloženje, posebej v obdobju z manj izdatno pašo. Roj je zaželen le pri čebelarju začetniku, ki bi rad povečal število svojih čebeljih družin, ali pri čebelarju, ki čebelje družine vzreja za prodajo. Čebelar že ob pregledu čebelje družine ugotovi, ali je družina brez gradilne vneme in ali so v čebeljem gnezdu že tudi zaleženi matič-niki. To so očitni znaki za skorajšnje rojenje. Včasih pa se tudi zgodi, da proti čebelarjevi volji izrojijo skoraj vsi panji po vrsti. Praviloma roj izleti iz panja dva dni prej, preden se izleže mlada matica, izlet roja pa lahko zadrži slabo vreme. Ob lepem sončnem vremenu roj najraje izleti iz panja med enajsto in trinajsto uro. Roj s staro matico se pogosto usede nižje na drevo kot drugi roj z mlado matico. Za uspešno ogrebanje rojev je za čebelarja zelo koristno, če je hladnokrven, preudaren, iznajdljiv, spreten in če ima mirno roko. S temi vrlinami si bomo prihranili veliko truda in nevšečnosti. Največkrat je tako, da čebelarja pri rojenju ni zraven. Roj nekaj časa veselo raja po zraku, nato pa se strne v gručo na drevesu ali na grmu. Čebelar si lahko sam olajša ogrebanje roja, če pred stojiščem zasadi nizko rastoče sadno drevje. Najbolj priporočljive so slive, češnje in druga nizko rastoča medovita drevesa. Roj je najlaže ogrebsti, če sedi v obliki grozda na koncu veje, na robu krošnje nizkega drevesa. Pred ogrebanjem roj z ročnim tlačnim razpršilnikom poprši-mo z vodo in s tem preprečimo, da se bi čebele takoj razletele. Čisto mirno, da čebele ne začutijo nobenega tresljaja, sunemo z ogrebalnikom navzgor, da se roj sesuje vanj. Skoraj nikoli ne prestrežemo vseh čebel. Nekaj jih vedno zleti mimo, nekaj pa jih ostane na veji. Zaradi tega pustimo ogrebalnik toliko časa na mestu, da se tudi te same pridružijo večini, med katero je navadno tudi matica. Na koncu ogrebalnik pokrijemo z mrežastim pokrovom in roj odnesemo na hladno v klet, da se čebele v hladu umirijo. Ker vsak roj vzame s seboj le za tri dni hrane, ga moramo po vsaditvi v nov panj z novimi satnicami takoj nakrmiti s sladkorno raztopino. Na začetku mu dodajamo majhne količine, da začne graditi satnice in da imajo čebele prostor za oblikovanje medenega venca hrane. Po tednu dni roj pregledamo in ugotovimo, kako čebelja družina gradi satnice, moč čebelje družine in obseg čebeljega gnezda. Ob tem je priporočljivo, da roj tretiramo proti varoji in po potrebi izvedemo tudi pomik čebeljega gnezda na sredino. Ker so matice označene z barvami, obstaja velika možnost, da v roju na veji ali v ogrebalniku opazimo matico. Ta se vseskozi giblje po roju gor in dol, zato jo lahko ulovimo le s kleščami. Ogrebalnik z matico v kleščah pokrijemo z mrežastim pokrovom in roj odnesemo na hladno v klet, da se čebele v hladu umirijo. Matico in del čebel uporabimo za izdelavo narejenca, čebele pa tik pred mrakom izsipljemo pred čebelnjak oz. stojišče. Čebele se vle-tijo v panj, iz katerega so izrojile, in že naslednje jutro nadaljujejo intenzivno delo. V panju, ki je rojil, moramo naslednji dan z izjemo enega obvezno podreti vse matič-nike. V svojem čebelarstvu moramo skrbeti, da matice ne bodo starejše od treh let. Da nam bo to uspelo, moramo obvladati enega od načinov označevanja matic, sicer je vsaka ocena starosti matic negotova. Junija imamo idealno možnost, da pravočasno oblikujemo dovolj rezervnih družin z mladimi maticami. Pri tem moramo še posebej Poglavitna čebelarjeva skrb junija je, da imajo čebelje družine vedno dovolj prostora za nemoteno širjenje gnezda. Pri čebelarjenju v nakladnih panjih to ne bi sme! biti problem, saj gnezdo širimo z nastavljanjem praznih naklad. Ta mesec moramo zamenjati čim več starega satja, dokler je v družini opazen gradilni nagon. Tega opazimo pri gradilnih satnikih, če teh nimamo, pa na robu satja, kjer je opazna belina mladega voska. Roj je zaželen samo pri tistem čebelarju začetniku, ki bi rad poveča! število svojih čebeljih družin, ali pri čebelarju, ki se intenzivno ukvarja s prodajo čebeljih družin. paziti na družine, ki prelegajo matice, saj iz njih lahko dobimo dober material za mlade matice. Sam čebelarim tako, da čebelje družine po večini razmnožujem z narejenci. Ta način priporočam tudi drugim čebelarjem, predvsem ker: - močne družine z odvzemom zalege omejujemo pri rojenju, - si pripravljamo poljubno močne narejence, - kontroliramo kakovost matice, - z vzrejo matic izvajamo pozitivno selekcijo, - so cene matic pri vzrejevalcih visoke. Narejenca si lahko naredimo na zelo preprost način. Iz močne čebelje družine iz plodiščne naklade vzamemo dva sata pokrite zalege skupaj s čebelami in ju vstavimo v prazno naklado. Pred tem moramo seveda najti označeno matico, ki je v plodiščni nakladi, zato s tem ne bi smeli imeti večjih težav. Na vsako stran pokrite zalege do- damo medeni sat in satnico, ob sat s pokrito zalego pa že prej pripravljen matičnik. Matičnike pridobimo iz pazljivo izbrane čebelje družine, ki izstopa po svojih pozitivnih lastnostih. Obstaja velika možnost, da bodo matice, vzgojene iz takšne zalege, tudi nasledile lastnosti takšne družine. Takšni izbrani družini odvzamemo matico. Po šestem dnevu pregledamo plodišče in potrgamo vse lepe in že zaprte matičnike. Te so čebele v naglici naredile iz ličink, zato bi bila takšna matica nekakovostna. Pustimo le nepokrite matičnike in jih dvanajsti dan naselimo v že prej pripravljeno naklado z zalego in čebelami. Zelo pomembno je, da presajanje matičnikov izvedemo dvanajsti dan, saj bi pozneje vsako premikanje in tresenje matičnikov negativno vplivalo na še nezrelo matico v matičniku. Tako pripravljeno naklado prenesemo na rezervno stojišče, ki je vsaj 3 km oddaljeno od matičnega stojišča, ta- Narejenca si lahko naredimo na zelo preprost način tako, da iz močne čebelje družine iz plodiščne naklade vzamemo dva sata pokrite zalege skupaj s čebelami in ju vstavimo v prazno naklado. Med mora biti pred točenjem primerno zrel; pokritega naj bo vsaj dve tretjini. Med je zrel, če ne kaplja iz celic, tudi če sat obrnemo vodoravno in ga stresemo. Ometence najuspešneje oblikujemo ob prvem točenju, to je />ri nas ob točenju akacijevega medu, ko se v večini junijev že začenja rojilno razpoloženje. Ker v mediščne naklade ni zalegala malica, so satne celice pri teh satih poglobljene, pokrite z voščenimi po-krovci. Z dolgim nožem jih odrežemo in vložimo v točilo. Čebele iz panjev ometemo naravnost v plodiščno naklado, tako da z eno roko trdno primemo mediščni dvetretjinski sat, z drugo pa udarimo po njem, da čebele padejo v plodiščno naklado. Junija imamo več možnosti za zatiranje varoj v rojih, izrojencih, ometen-cih ali narejencih. Za ta namen vam priporočam uporabo oksalne kisline. ko da se čebele letalke ne morejo več vračati v matični panj. Pri narejencu z zrelim matičnikom se po nekaj dneh izleže mlada matica. Zalegati začne v desetih dneh po uspešni oploditvi. Po dveh tednih tako družino prvič pregledamo in ugotovimo, ali ima dovolj hrane in ali matica zalega. Ob tem lahko po potrebi opravimo tudi pomik čebeljega gnezda. Takšni družini pozneje dodamo čebele iz ometencev in jo tako okrepimo z mladimi panjskimi čebelami. Ometence najuspešnejše oblikujemo ob prvem točenju, to je pri nas ob točenju akacije, ko se v večini panjev že začenja rojilno razpoloženje. Po pravilu je v tem času mogoče skoraj iz vsake družine narediti ometenec, seveda odvisno od moči družine in števila mediščnih naklad. Te delamo tako, da iz mediščnih naklad poberemo čebele in jih zbiramo v zabojčku za ometence. Pri tem si pomagamo z ročnim tlačnim razpršilnikom za vodo, da se čebele ne morejo razleteti. Ker so to mlade panjske čebele, s tem preprečimo vsakršno napetost in nadaljnjo rojilno krizo v plodišču. Zaradi matične rešetke v mediščih nikoli ni zalege in tako med ometenimi čebelami ni nobenih trotov in izletnih čebel, ki bi povzročali nemir. Količino odvzetih, tj. ometenih čebel uravnavamo glede na moč družine, na koncu pa naj bi ometenec tehtal približno 1 kg. Pozneje ga lahko uporabimo bodisi za okrepitev narejencev bodisi za oblikovanje nove družine (če mu dodamo matico). Ta način pridobivanja novih čebeljih družin ima še eno veliko prednost. Ker v narejencih približno tri tedne ni pokrite zalege, pridejo s poleganjem čebelje zalege na piano vse varoe. Ker nimajo na voljo celic z ličinkami, ob-nemorejo in popadajo na dno panja. Varoe, ki so ostale na čebelah, lahko potem uničimo z eno izmed preizkušenih metod. Naj omenim le ekološko zatiranje z mrav-ljinčno kislino ter kapanje ali škropljenje z oksalno kislino. Čebelje družine, ki smo jih na ta način očistili varoj, lahko brez skrbi počakajo do jesensko-zimskega zatiranja tega zajedavca. V obdobju medenja poskrbimo za to, da je v panjih dovolj praznih satov. Mediščne naklade s praznimi sati vedno dodajamo nad gnezdo, pod naklado s polnimi medenimi sati. Ker pri nakladnih panjih lahko sproti povečujemo prostornino medišča, lahko s točenjem počakamo do konca paše. Proti koncu akacijeve paše ima nakladni panj eno plodiščno naklado z matično rešetko in dve do tri dvetretinjske mediščne naklade. Tedaj presodimo, ali je v teh nakladali dovolj polnih satov, pripravljenih na točenje. Na točenje se mora čebelar temeljito pripraviti. Poleg opreme za točenje, si mora priskrbeti tudi dovolj zaščitne opreme za tiste, ki mu bodo pomagali. Za točenje si izberemo lep, topel dan, ko bodo čebele izletavale na pašo. Le tako se bomo izognili nepotrebnim čebeljim pikom in ropu. Med se hitreje in temeljiteje toči iz satja, če je temperatura višja od 25 “C. Upoštevati moramo, da mora biti med primerno zrel: pokritega naj bo vsaj dve tretjini. Zrelost medu lahko preverimo tako, da sat obrnemo vodoravno in ga stresemo, pri tem pa med ne sme kapljati iz celic. Med, ki vsebuje prevelik odstotek vlage, lahko začne vreti, zato se moramo prepričati, da točimo res zrel med. Satje začnemo jemati iz mediščnih naklad čim bolj zgodaj, vendar ne pred izletavanjem čebel. Čebele iz panjev ometemo naravnost v plodiščno naklado, tako da eno ro- ko trdno primemo mediščni dvotretjinski sat, z drugo pa udarimo po njem, da čebele padejo v plodiščno naklado. Čebele iz močnih družin uporabimo za izdelavo ome-tencev. Zaradi vložene matične rešetke nimamo težav z za-leženimi sati, ki jih sicer ni priporočljivo pobirati in točiti. Pri pobiranju satja moramo paziti, da v panju pustimo zadostno količino hrane. Glede na to moramo v mediščni nakladi pustiti vsaj dva polna sata medene zaloge. Ometene sate zložimo nazaj v mediščne naklade in jih odnesemo v prostor, v katerem točimo. Sočasno na plodiščno naklado položimo prazne mediščne naklade, ki smo jih pripravili že prej. Delo poteka hitro in učinkovito ter brez nepotrebnega mečkanja in ropanja čebel. Ker v mediščne naklade ni zalegala matica, so satne celice pri teh satih poglobljene, pokrite z voščenimi pokrov-ci. Te odrežemo z dolgim nožem in jih vložimo v točilo. Satje, ki ga vlagamo v točilo, mora biti enako težko, kajti v nasprotnem točilo poskakuje. Ob točenju med precedimo, tako da odstranimo voščene delce in delce pomečkanih čebel. Pri precejanju pa ne moremo odstraniti najmanjših drobcev, zato te pozneje, ko se zberejo na površju, posnamemo. Med shranjujemo v primerne posode, ki morajo dobro tesniti. Med je zelo higroskopičen, in če je slabo zaprt, se navzame vlage iz okolice ter skisa. Uskladiščiti ga moramo v suhih in zračnih prostorih, najbolje pri temperaturah približno 10 "C. Pri vsem tem moramo upoštevati, da je med hrana, zato moramo v celotnem postopku tako tudi ravnati. Ob točenju je tudi pravi čas za to, da si pripravimo določeno število plodiščnih satov s cvetličnim ali z akacijevim medom. Uporabili jih bomo prihodnjo pomlad, če bo vreme slabo in hladno. Rezervne sate shranimo v posebnih omarah ali jih pustimo v plodiščnih nakladah, ki jih postavimo nad mediščne naklade. Konec junija bomo na kontrolnih vložkih opazili povečano naravno odpadanje varoj. Pozorni bodimo na tiste panje, ki so bili že spomladi čezmerno napadeni z varoo. Za zatiranje tega zajedavca v rojih, izrojencih, ometencih ali narejencih imamo več možnosti. Priporočam vam uporabo oksalne kisline, in sicer na dva načina: • 30 g oksaldihidrata raztopimo v 1 litru vode, potem pa 3 do 4 ml te raztopine z ročnim razpršilnikom popr-šimo na vsako stran zasedenega sata. Pri škropljenju moramo paziti, da čebele samo ovlažimo, ne smemo pa jih zmočiti. • Pripravimo raztopino 65 g oksaldihidrata in 500 g sladkorja v 1 litru vode. Z raztopino, segreto na 30 °C, kapamo po polno zasedeni ulici, in to največ 5 ml raztopine na ulico. Roj vselimo, počakamo tri do štiri dni, potem pa uporabimo oksalno kislino. Pri narejencih in izrojencih najprej počakamo, da se izleže vsa zalega in da začne mlada matica zalegati, ni pa še pokrite zalege. Pri ometencih varoo zatiramo takoj. Tako v takšnih čebeljih družinah brez zalege dosežemo tudi do 99-odstotno uničenje varoe in mirno čebelarjenje do pozne jeseni - vsaj glede varoe. ODMIRANJE ČEBELJIH DRUŽIN DR. ALEŠ GREGORC, Veterinarska fakulteta, Nacionalni veterinarski inštitut Uvod V zimskem obdobju 2003/04 so nekateri čebelarji, predvsem na Gorenjskem, v svojih čebelnjakih ugotavljali povečano odmiranje čebeljih družin. Družine, ki so preživele, so šibkejše, zato tudi spomladanski razvoj zaostaja za pričakovanji. Značilno je bilo izgubljanje čebel delavk in počasno odmiranje družin. Domnevali so, da je odmiranje družin pogostejše v okoljih, kjer poljedelci pri pridelavi različnih poljščin uporabljajo sistemske insekticide. Po izkušnjah iz drugih evropskih držav so čebelarji sklepali, da obstaja možnost škodljivega delovanja insekticidov, ki so navzoči v naravi. Seveda na obstoj družin v zimskem obdobju vplivajo tudi vsi zdravstveni, preventivni, higienski in drugi ukrepi, pa tudi vremenske in pašne razmere v drugi polovici prejšnjega. Še poseben poudarek je treba nameniti zatiranju varoj. V Franciji in nekaterih drugih državah so največjo pozornost pri raziskavah o možnih vzrokih odmiranja čebel namenili preučevanju insekticida imidakloprid. Imi-dakloprid, l[(6-kloro-3-piridinil)metil]-Af-nitro-2-imida-zolidinimin, je novi sistemski insekticid iz skupine neo-nikotinoidov, ki deluje na živčni sistem organizmov in ga uporabljajo predvsem za zaščito rastlin. Zelo pogosto ga uporabljajo v kmetijstvu in tudi v gospodinjstvih in je strupen za nekatere vrste ptic, kot so vrabci, prepelice, kanarčki, golobi in jerebice. Poročajo tudi o možnosti razvoja odpornosti ciljnih organizmov. Ugotovitve V laboratoriju /a zdravstveno varstvo čebel pri NVI so bile pri zbranih vzorcih opravljene preiskave o navzočnosti varoj in spor Nosema apis. Vzorce čebel in cvetnega prahu smo poslali tudi v laboratorij Nacionalnega čebelarskega inštituta v Bologno v Italiji, da bi ugotovili morebitno navzočnost imidakloprida. Navzočnost tega insekticida in metabolitov so ugotavljali z. masno spektromeri-jo/plinsko kromatografijo (GC/MS). V večini vzorcev čebel je bila ugotovljena navzočnost varoj in spor N. apis. Vrednosti števila varoj v vzorcu odmrlih čebel nam pove le navzočnost parazita, ne omogoča pa nam sklepati o pomenu ugotovljenega števila varoj na odmrtje družine. Spore N. apis v večini vzorcev niso bile vzrok odmrtja posameznih čebel ali celotnih družin. Navzočnost imidakloprida in derivatov je bila v doslej preiskanih 13 vzorcih čebel ugotovljena v 12 vzorcih. V petih vzorcih je bilo ugotovljeno, da je količina imidakloprida in njegovih metabolitov pod mejo detekcije (manj kot 1,5 ppb), v sedmih vzorcih pa je bila količina imidakloprida več kot 1,5 ppb. O vplivu imidakloprida na čebele so bile v zadnjih letih opravljene številne raziskave. Bayer, ki proizvaja sredstvo Gaucho, v svojih poročilih navaja oralno LD« za medonosno čebelo 37-206 ppb (3,7-20,6 ng/čebelo). Pri koncentraciji 20 ppb in več že zanesljivo moteče deluje na živčni sistem čebel. V sončnicah, katerih seme so obdelali z Gauchem, so ugotavljali vrednost manj kot 10 ppb imidakloprida, in sicer 1,9 ppb v nektarju in 3,9 ppb v cvetnem prahu. Vzorci čebel pa so vsebovali 5 in 8 ppb imidakloprida in metabolitov. Koncentracije imidakloprida, nižje od 50 ppb, lahko vplivajo na izletno aktivnost in sposobnost spomina pri čebelah. Pomembna je tudi ugotovitev, da se imidaklo-prid v telesu čebele hitro metabolizira. Razpolovna doba je od 4,5-5 ur. Največjo količino znanih škodljivih raz-gradnih produktov 5-hidroksiimidakloprida in olefina so ugotovili štiri ure po hranjenju. V tem času se po navadi pojavi tudi največja smrtnost čebel. Glede na razgradljivost imidakloprida v telesu čebele obstaja možnost, da so čebele, ki so zaužile večjo količino imidakloprida, odmrle zunaj panja, že pred končnim odmrtjem čebelje družine in pred odvzemom vzorcev. Cvetni prah Imidakloprid in produkti Lokacija 37/1 0 Naklo 39/2 0 Žirovnica 42 0 Komenda 40/1 0 Žirovnica 53/1 0 Gorenja vas 36/1 0 Šk. Loka 34/6 0 Kamnik Tabela: Prikaz označbe vzorcev, % z varno invadiranih čebel, število spor N. apis na čebelo (milijoni), 1 - vzorci, v katerih je bi! ugotovljen imidakloprid z metaboliti, količina manj kot I ppb; 0 - v vzorcu ni bil ugotovljen imidakloprid. Čebele Vzorec Varoa: % inv. čebel N. apis: št.spor lOVčebelo x Imidakloprid metaboliti (ppb) Lokacija 36/2 10 60 < 1 Šk. Loka 35/1 373 323 < 1 Duplje 34/2 50 22 < 1 Kamnik 34/4 41,2 < 1 Kamnik 33/1 2,6 < 1 Komenda 33/2 13,96 296 0 Komenda 34/5 10,5 393 4,6 Kamnik 37/2 13,4 598 137,8 Naklo 38 7,4 147 1,9 Bled 39/1 12 0 5,1 Žirovnica 40/2 33,2 0 891 Žirovnica 41 33 5,9 Komenda 53/2 110,8 0 12,3 Gorenja vas Problematičnost analiz vzorcev čebel, zbranih na podni-ci panja ali pred čebelnjakom, je predvsem v sistemu vzorčenja. Objektivno ni bilo mogoče pridobiti z imidaklopri-dom verjetno najbolj prizadetih čebel, saj so te odmirale daleč od panja, v naravi. Če zaradi terenskih razmer ni mogoče pridobiti optimalnega vzorca čebel, se dobljeni rezultati lahko omejijo le na analizo vzorcev čebel, ki so ostale v panju. Ugotovitev metabolitov v mrtvicah kaže na to, da je bila možna koncentracija imidakloprida v živili čebelah in v čebelah, ki so odmirale zunaj panja, v naravi, še večja. Če je bil imidakloprid tudi v zalogah hrane, je mogoče v telesu čebele pričakovati višje vrednosti. Visoka stopnja napadenosti čebel z varoo opozarja čebelarje, da je njihova poglavitna skrb pravočasno in ustrezno zatiranje varoj. Na zmanjšanje možnosti za preživetje čebeljih družin čez zimo so vplivali tako velika na-padenost družin z varoami in okužbe z drugimi patogeni kot tudi morebiti neustrezna preskrbljenost družin v dolgotrajnem sušnem obdobju leta 2003. Če družine v tem času niso dobile dodatne hrane, se je zmanjšal obseg za-leganja, čebelje družine pa so zaradi velikega vpliva parazita Variva destructor tudi oslabele. Analiza sedmih vzorcev cvetnega prahu ni potrdila navzočnosti imidakloprida in metabolitov. Sklep Naše poročilo, ki smo ga pripravili za Ministrstvo za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano, je temeljilo na opisa- nih dognanjih raziskovalcev v številnih inštitutih ter ugotovitvah glede odmiranja čebeljih družin v Sloveniji. Ugotovili smo, da je v danih okoliščinah imidakloprid skupaj z metaboliti, katerih vrednost, ugotovljena v vzorcih čebel, je bila več kot 5 ppb, lahko poglavitni vzrok odmrtja družin. Seveda bo v prihodnje treba odgovoriti še na številna odprta vprašanja, ki lahko razjasnijo poti vnosa imidakloprida v čebeljo družino in delovanje tega insekticida skupaj z drugimi dejavniki na možnost preživetja čebelje družine. Postavlja pa se tudi vprašanje možnosti čebelarjenja na območjih, na katerih uporabljajo večje količine različnih pesticidov in predvsem insekticidov. Zato je pred premestitvijo čebel koristno pridobiti podatke o rabi insekticidov na kmetijskih površinah, pri stalnem čebelarjenju pa čebelje družine postaviti predvsem na ekstenzivna kmetijska območja. V zvezi z rabo pesticidov v okolju bo sicer treba stvari urejati izjemno previdno in odgovorno ne samo zaradi preživetja čebel, ampak tudi zaradi kvalitete življenja ljudi. V številnih primerih je vzrok za slabo stanje in manjše zimsko preživetje čebeljih družin od pričakovanega tudi neustrezna čebelarska praksa. Pomembno vlogo pri tem ima skrb za dobro zdravstveno stanje in zagotavljanje visoke kakovosti nadomestnega čebeljega fonda. V Sloveniji bo treba tudi v prihodnje veliko pozornost namenjati oblikovanju rezervnih čebeljih družin in paketnih čebel, pa tudi zadostni lastni vzreji kakovostnih matic. Pripis urednika Analize odmrlih čebel, ki so jih opravili v Italiji, so torej končno ovrgle vse dvome o možnih vzrokih za množično odmiranje čebel, in bodo prepričale še zadnje dvomljivce, ki so se spraševali, ali so bile čebele sploh v stiku s tem nevarnim sistemskim insekticidom. Dokazi so nedvoumni in vsi bomo morali začeti ukrepati, od čebelarjev do pristojnega Ministrstva za kmetijstvo. Ker še vedno niso opravljene vse analize poslanih vzorcev, pristojno ministrstvo (MKGP) še ni objavilo končnega poročila in nam je sporočilo, da bo treba nanj počakati toliko časa, da bodo opravljene vse analize. Nekateri čebelarji so se že odločili, da bodo ob pomoči odvetnika vložili odškodninske zahtevke za lani odmrle čebelje družine. Le upamo lahko, ker pristojni žal ne ukrepajo, da letos teh zahtevkov ne bo še precej več. Urednik Janez Mihelič ČEBELARSKA RADIJSKA PREDAVANJA V JUNIJU 2004 Junija 2004 boste v oddaji Kmetijski nasveti na prvem programu Radia Slovenija lahko poslušali: • v torek, I. junija, ob 12.30, bo Tone Tomec govoril o možnostih za razvoj turizma v okviru Čebelarske zveze Slovenije; • v torek, 15. junija, ob 12.30, bo čebelar Mirko Pavlin govoril o vplivu čebelarjev na razvoj turizma v Beli krajini; • v torek, 29. junija, ob 12.30, bo Borut Preinfalk, dr. vet. med., govoril o negi in zdravstvenih ukrepih pri čebelah po točenju medu. Urednica Ivanka Polanec DOC. DR. JANKO BOŽIC, Biotehniška fakulteta, Oddelek za biologijo, Katedra za nevroetologijo KAJ 5E DOGAJA S ČEBELO OB ZAUŽITJU IMIDAKLOPRIDA? Imidakloprid si je to zimo pri naših čebelarjih verjetno pridobil status najbolj vroče teme. To si na neki način tudi zasluži. Čebelarji nenehno poudarjamo, da smo veliki zaščitniki narave, težave s sodobnimi insekticidi po vsem svetu pa so to vlogo čebelarjev še okrepile. Verjetno ste že brali, kako je strupen in kakšna je usoda tega zahrbtnega novega insekticida. Tokrat bi rad le opozoril na nekaj pomebnih dejstev, ki jih zasledimo v najnovejših znanstvenih objavah. Kol veste, imidakloprid v živčnem sistemu žuželk vpliva na njihovo lastno mulekulo živčnega prenosa acetilholin. To je vsekakor najpomebnejša mulekula v živčnem sistemu za sporazumevanje med živčnimi celicami. Živčne celice imajo posebna sprejemna mesta (receptorska mesta) za acetilholin. V celičnih membranah poznamo več različnih vrst sprejemnih mest, ki jih gradijo značilni proteini. Imidakloprid je ena od snovi, ki se lahko veže na tip mesta, ki je zelo občutljiv na nikotinsko molekulo. Ta vezava je pri imidaklopridu zelo močna, veliko močnejša od vezave acetilholina, ki ga izločajo živčne celice. Kaj se zgodi, ko pride molekula imidakloprida v živčni sistem? Če je teh molekul razmeroma malo, postane živčni sistem nekoliko bolj vzdražen. To ne ogroža življenja živali, lahko pa vpliva na njeno vedenje. Tu se začnejo prvi, tako imenovani subletalni učinki. Tako imenujemo tiste učinke, ki ne povzročijo smrti. Za morebiten učinek subletalnih doz strupa, kot je imidakloprid, je nujno poznavanje delovanja živčnega sistema. Živčni sistem je odgovoren za izražanje vseh vedenjskih vzorcev živali. Značilen vedenjski vzorec se sproži, če je živid primerno motivirana, dovolj vzburjena in če obstajajo ključni dražljaji v okolju ali v telesu, ki sprožijo takšen vzorec. Tako so postavljeni nekakšni pragovi, ki jih mora sistem prestopiti, da izvede neko značilno dejanje. Pomembno vlogo pri tem imajo živčni prenašalci. V celicah mora biti neka zaloga, da se ob vzdraženju celice lahko izloči in vzdraži drugo celico. V vmesni prostor med živčnimi celicami (največkrat so to prostori med njihovimi končiči) se mora izločiti dovolj živčnega prenašalca. Če v tak prostor že zaide molekula živčnega strupa, je seveda potrebnih občutno manj molekul lastnega prenašalca. Prvi subletalni učinki strupa se pojavijo že takrat, ko strup zasede manjši del sprejemnih mest na membranah končičev. V tem primeru je potrebnih manjše število molekul za vzdraženje naslednje živčne celice. To pa pomeni, da se pragovi za izvedbo značilnih vzorcev najprej znižujejo. Po domače, čebele so bolj vzdražljive, vendar zaradi tega niso tudi bolj napadalne. To se sicer lahko zgodi, a pomembno je, da se hitreje sprožajo tudi bolj običajni vzorci. Pri nekoliko višjih koncentracijah strupa v živčevju pa molekule strupa zasedejo prevelik delež mest, zato živčni sistem odgovori z zmanjšano odzivnostjo. To se pojavi zato, ker so nekatera mesta predolgo popolnoma vzdražena z molekulami strupa, tako da se sistem izčrpa in ne more več odgovarjati na naravne dražljaje. To so po navadi učinki, ki so zaznavni pri tako imenovani najnižji koncentraciji opaznega učinka (LOEC-lowest observed effect concentration). Če opazujemo pravo vedenje, se ti učinki lah- ko pojavijo tudi na račun povečane vzdraženosti. Manjše spremembe v vedenju čebel (npr. pri plesnem sporazumevanju), kot jih lahko zasledimo že v Bayerjevih poročilih, bi lahko bile tudi posledica takega delovanja. Zmanjšana sposobnost učenja v laboratorijih pa je verjetno že posledica zmanjšanja vzdraženosti. Pri čebelah je ta, tako imenovana I.OEC koncentracija nekje od 10 do 20 ppb. Šele pri občutno višjih koncentracijah se začne pojavljati smrtnost. Najpogosteje zasledimo podatke o polovični smrtnosti pri vrednosti približno 200 ppb. Poleg molekul imidakloprida pa sta za čebele strupena tudi razgradila produkta olefin in 5- hidroksiimidakloprid. Strupenost teh dveh snovi je sicer nekoliko nižja, vendar sta zaradi dolgotrajnejše obstojnosti poglavitna vzroka za smrtnost čebel. Najnovejša objava (Suchail s sod., 2004) o metabolizmu imidakloprida v čebeli je pokazala, da se koncentracija tega sredstva že v 20 minutah zmanjša za polovico. V tem času se nekaj manj kot 20 % imidakloprida pojavi v obliki metabolitov 5-hidroksiimidakloprida in olefina. Ti dve snovi dosežeta najvišjo koncentracijo po štirih urah po zaužitju, v tem času pa se pri zaužitju večje količine imidakloprida pojavi tudi smrtnost čebel. Pomembno je poudariti, da omenjeni snovi nista najpomembnejša metaboUta v čebeljem telesu. Več kot 30 % imidakloprida se v 20 minutah spremeni v druge metabolite, med drugim v ureo. Tako lahko pričakujemo, da je skupna koncentracija po štirih urah največ približno 30 % koncentracije zaužitega imidakloprida. Seveda pa lahko čebele ob povečanem vzburjenju v štirih urah zaužijejo razmeroma velike količine hrane, to pa bi lahko povzročilo povečanje koncentracij strupenih metabolitov v telesu čebel. Zanimivo je, da olefin in 5-hidroksiimidakloprid delujeta vsaj na dva različna podtipa nikotinskih sprejemnih mest. 5-hidroksiimidakloprid se veže samo na mesta, ki se izrazijo pri čebelah, starih več kot osem dni, olefin pa na mesta, ki se izrazijo že pri komaj izleženih čebelah, tako da deluje na vse starostne skupine (Guez s sod., 2003). Pomembno je (na podlagi raziskav metabolizma imidaklopri-da v čebeli) vedeti, da v telesu čebel nekaj dni po zaužitju imidakloprida ne moremo pričakovati navzočnosti izvorne molekule. Manjše količine bi lahko obstale le na površini telesa, ob večjih odmerkih pa morebiti še v medenem želodčku. Kemično je mogoče vsaj zaznati navzočnost metabolitov, ki ostanejo dali časa v telesu, zlasti če je čebela zaradi teh snovi tudi umrla. Če je šlo le za subletalne učinke, pa obstaja velika možnost, (lit so bili metaboliti vezani v kutikolo, kot je to običajno pri žuželkah. Tako vezanih mulekul pa pri običajni kemični ekstrakciji ne moremo določiti. Čebele namreč snovi, ki jih ne morejo izločiti z izločali, v procesu utrjevanja skeleta vgradijo v kutikolo. Vira: Suchail, S., Debramver; in Belzunces, L. P. (marec 2004): Metabolism of imidacloprid in Apis mellifera. Pest Management Science 60(3):291-296. Guez, D., Belzunces, L. P., Maleszha, R. (april 2003): Effects of imidacloprid metabolites on habituation in honeybees suggest the existence of two subtypes of nicotinic receptors differentially expressed during adult development. Pharmacology Biochemistry and Behavior 75(0:217-222. rrr MARJAN DEBCLAK ZARADI ČMRLJEV BOLJŠI PARADIŽNIKI Na nekaterih embalažah opazimo zelo viden znak, ki opozarja kupce, da so sadeži boljši, ker so jili tudi pod steklenjaki temeljito oprašili čmrlji, ki to najbolje znajo. Zato najpodjetnejši vrtnarji po svetu kupujejo družine teh žuželk pri prav tako podjetnih rejcih čmrljev. Tudi nekateri naši vrtnarji se že zgledujejo po teh »specialistih« za opraševanje. Morda bomo kmalu imeli tudi domače ponudnike čmrljevih družin, saj tujih vrst čmrljev po zakonu ne smemo vnašati k nam, da ne bi povzročili nepopravljive škode avtohtonim vrstam. Poleg vrtnarjev bi bili domačih čmrljevih družin veseli tudi številni ljubitelji teh prikupnih žuželk. Prav radi bi jih kupili zase ali za darila otrokom ter jih namestili na nekoliko zasenčeno okensko polico, balkon ali vrtno teraso. Koliko veselja in koristi za dušo in naravo! Torej, podjetni ljubitelji in poznavalci čmrljev, priložnost se ponuja! POLLINATED WITH Risba čmrlja pod napisom: »OPRAŠENO Z...« na embalaži dobaviteljev paradižnikov najboljše kakovosti, pridelanih z oprašitvijo čmrljev. Foto: m. mm GOJENJE ČEBEL V STRNJENEM NASELJU »Ali v strnjenem naselju lahko stojijo čebelnjaki?« nas večkrat sprašujejo tako čebelarji kot tudi nečebelarji. Marina Rojko iz službe za odnose z javnostjo in promocijo na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je o tem povedala: »Reja vseh domačih živali, tudi čebel, je v naselju načelno dovoljena. Zakon o živinoreji v 10. členu govori o nemoteni reji. Po tem zakonu lahko imetnik oziroma rejec živali nemoteno redi domače živali na kmetijskih zemljiščih in v objektih za rejo, tudi v čebelnjakih, ki so njegova List ali jih ima v najemu ali zakupu, če gre za čebelarjenje, pa tudi na neohdelovalnih kmetijskih zemljiščih, če rejo izvaja v skladu s predpisi. Po navadi pa gre za kršitve predpisov, kadar so na enem mestu velike aglomeracije živali. V primeru čebelje to praktično nemogoče, razen če te neposredno ogrožajo zdravje ljudi. Sicer pa obstaja praviln ik o m inimalnih pogojih za zaščito rejnik živali in postojjku registracije hlevov za rejo kokoši nesnic, ki prepoveduje preveliko koncentracijo živali na določeni površini.« Urednik 'Vytcyx ijßnaw/i ttuitic AUTHENTIC CARNIOLIAN ERVIN FICKO - Mlajtinci 37a - 9226 MORAVSKE TOPLICE Naročila sprejemamo po tel.: 02/ 548 11 93 - GSM: 041 661 576. Pri nas lahko dobite čiste označene kranjske matice, oplojene in neoplojene ter zrele matičnike. Selekcija poteka pod nadzorom KIS. Matice vam pošljemo po pošti. Dobili smo nov PRAVILNIK O MEDU Pravilnik o medu, objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije, št. 31, 31. 3. 2004, vsebuje za čebelarje nekaj pomembnih novosti, ki jih lahko razdelimo v tri skupine: - novosti na področju označb, - spremembe meril o kakovosti, - nov tip medu. NOVOSTI NA PODROČJU OZNAČB Za lažje razumevanje bom skušal novosti predstaviti čim bolj preprosto. Med je po izvoru razdeljen na nektarni ali cvetlični med ter na med iz mane ali gozdni med. (Beseda »gozdni« v tein primeru pomeni, da so povzročitelji mane sesajoči insekti, ne pa, da izvira iz gozda; v gozdu namreč rastejo tako rastline, ki dajejo nektarni med, kot tudi rastline, ki dajejo med iz mane. Med iz mane pa je mogoče dobiti tudi na polju - na primer na žitu. Originalno besedilo Direktive 2001/1107KC ne pozna termina »gozdni med« v tem kontekstu, temveč tak med opisuje kot med iz mane.) Način pridobivanja medu je pravzaprav način pretakanja medu iz satja v posode. Zato ločimo in označu-jefmo: - samotok (odtočeni med), - točeni med (ob pomoči centrifuge) in - pre&uii med. Pri označevanju lahko namesto terminov samotok, točeni med in prešani med uporabimo samo ime »med«. Poleg tega čebelarji pripravljamo Se: - med v satju, - med s satjem ali z deli satja v medu in ga moramo tako tudi označiti. Dopolnilne, dopustne označbe Ime »med« (lahko tudi samotok, točeni med in prešani med) ter imeni »med v satju« in »med s satjem ali z deli satja v medu« lahko dopolnimo z navedbami: - po izvoru: nektarni ali cvetlični oziroma med iz mane ali gozdni; - po botaničnem poreklu z navedbo cvetov ali rastlin, če med celoti ali delno izvira iz navedenega vira in ima njegove senzorične, fizikalno-kemične in mikroskopske lastnosti; - regionalno, teritorialno ali topografsko, če je med v celoti navedenega porekla. Dopustne dopolnilne označbe dajejo čebelarjem široke možnosti dodatnega označevanja, čeprav zadeva v praksi ni tako preprosta. Predvsem je treba računati na sankcije ob morebitnem nepravilnem dopustnem dopolnilnem označevanju (to je, da dopustna dopolnilna označba ne ustreza vsebini). Opozoriti velja na novo obvezno označbo države porekla oz. izvora, v kateri je bil med pridelan. V 4. (2) tč. 4. čl. tega pravilnika so razložene tudi morebitne kombinacije, če bi bil med pridobljen v več državah. SPREMEMBE MERIL O KAKOVOSTI Pomembne so zlasti: - novi pravilnik ne pozna več medu vrhunske kakovosti; - vsebnost vode v medu je na splošno zmanjšana na 20 % (izjema je med iz rese: 23 %); - vsebnost prostih kislin je povečana na 50 iniliekvivalentov v kilogramu medu; - HMF je pri medu z deklariranim poreklom z območij s tropskim podnebjem in pri mešanici teh vrst medu zvišan na 80 mg/kg medu; - elektrolitska prevodnost: meja med nektarnim medom in medom iz mane je po novem 0,8 mS/cm (izjeme glej v pravil- niku); - pri pridobivanju medu v satju je po novem dovoljena uporaba satnic iz čistega čebeljega voska; - v pravilniku so jasno opisani definicija, uporaba, označevanje in kakovostna merila pekovskega medu; - med, ki je dan v promet kot med ali je namenjen za uporabo v katerem koli živilu, namenjenem za prehrano ljudi, ne sme vsebovati nikakršnih dodanih sestavin, vključno z aditivi za živila, niti nikakršnih drugih dodatkov (6. čl. (3)). NOV TIP MEDU Nov tip medu, imenovan »filtriran med«, ki ga je uzakonila Evropska unija, Slovenija pa ga je s tem pravilnikom uzakonila tudi pri nas, ni po meri čebelarjev, niti slovenskih niti evropskih. Filtriranje medu namreč pomeni, da je treba med najprej segreti, potem pa ga filtrirati pod visokim pritiskom skozi mikrofiltre. V tem procesu je medu odvzet cvetni pridi, med izgubi svojo identiteto in postane anonimen. S tem pa se na široko odprejo možnosti za poneverbe. S takim medom je mogoče tudi mešati dragocen sortni med, analiza pa poneverbe ne bo dokazala. Evropski čebelarji pa na vprašanje, zakaj je filtracija sploh potrebna, in na svoje proteste proti takšnim postopkom ne dobijo pravega odgovora. Velja še omeniti, da je ta pravilnik (z izjemo nekaj nerodnih izrazov, ki so verjetno nastali pri prevajanju) usklajen s smernicami lil! 2001/11 O/EC - med. Milan /Meglič Na podlagi drugega odstavka 37. člena zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 54/00, 52/02-ZDU-1 in 58/02-ZMR-1) izdaja minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v soglasju z ministrom za zdravje PRAVILNIK O MEDU* 1. člen (Vsebina) Ta pravilnik določa pogoje za minimalno kakovost, ki jih mora v prometu izpolnjevati med kot predpakirano živilo (v nadaljnjem besedilu: med). 2. člen (Definicija medu) Med je naravna sladka snov, ki ga izdelajo čebele Apis mellifera, iz nektarja cvetov ali izločkov iz živih delov rastlin ali izločkov na živih delih rastlin, ki jih čebele zberejo, predelajo z določenimi lastnimi snovmi, ga shranijo, posušijo in pustijo dozoreti v satju. 3. člen (Razvrščanje in poimenovanje medu) Med se po tem pravilniku razvršča in poimenuje: 1. a) glede na izvor kot: - »cvetlični med ali nektar«, ki je pridobljen iz nektarja cvetov; - »med iz mane ali gozdni med«, ki je pridobljen predvsem iz izločkov insektov (Hemiptera) na živih delih rastlin ali izločkov živih delov rastlin; b) glede na način pridobivanja oziroma predstavitve kot: - »med v satju«, ki ga čebele hranijo v novo zgrajenem satju brez zalege ali v tankih osnovnih ploščah satja iz čistega čebeljega voska, in se daje v promet v celih pokritih satih ali kot del teh satov; - »med s satjem ali deli satja v medu«, ki vsebuje enega ali več kosov satja v medu; - »samotok« (odtočeni med), ki je pridobljen z iztekanjem medu iz odkritih satov brez zalege; - »točeni med«, ki je pridobljen s centrifugiranjem odkritih satov brez zalege; - »prešani med«, ki je pridobljen s stiskanjem satov brez zalege, z ali brez uporabe zmerne toplote, ki ne presega 45 °C, in - »filtrirani med«, ki je pridobljen tako, da se pri odstranjevanju tujih anorganskih ali organskih primesi odstrani tudi znaten del cvet- nega prahu; 2. »pekovski med«, ki: a) je primeren za industrijsko uporabo ali kot sestavina v drugih živilih, ki se nato predelajo, in b) ima lahko tuj okus ali vonj ali začenja fermentirati oziroma je že fermentiral ali je bil pregret. ' Ta pravilnik vsebinsko povzema Direktivo Sveta 2001/110/ES (UL št. L 10, 12.1. 2002, str. 47). 4. člen (Označevanje) (1) Med mora biti označen v skladu s predpisom, ki ureja splošno označevanje predpakiranih živil, in v skladu z naslednjimi pogoji: 1. izraz «med« se uporablja le za med iz 2. člena tega pravilnika, ki je v prometu; 2. v prometu se uporabljajo samo imena vrst medu iz prejšnjega člena. Ta imena se lahko nadomestijo s splošnim imenom »med«, razen za filtrirani med, med v satju, med s kosi satja ali kosi satja v medu in pekovski med, pod pogojem, da je: a) pri pekovskem medu na označbi navedba »samo za kuhanje in peko« v neposredni bližini imena; b) razen pri filtriranem medu in pekovskem medu, je ime lahko nadomeščeno z navedbo oznake, ki se nanaša na: - navedbo cvetov ali rastlin, če med izhaja v celoti ali delno iz navedenega izvora in ima njegove senzorične, fizikalno-kemične in mikroskopske lastnosti, - regionalno, teritorialno ali topografsko poreklo, če je med v celoti navedenega porekla, - posebne kriterije kakovosti; 3. če je bil pekovski med uporabljen kot sestavina v sestavljenem živilu, se lahko v imenu sestavljenega živila namesto imena »pekovski med« uporabi splošno ime »med«, pod pogojem, da se v seznamu sestavin sestavljenega živila uporabi ime, kot je določeno v 2. točki prejšnjega člena; 4. država oziroma države porekla ali izvora, kjer je bil med pridelan, morajo biti navedene na označbi. (2) Če med izvira iz več kot ene države članice Evropske unije ali države, ki ni članica Evropske unije, se navedba iz prejšnjega odstavka nadomesti z eno izmed naslednjih oznak, in sicer: - »mešanica medu iz držav članic EU«; - »mešanica medu iz držav, ki niso članice EU«; - »mešanica medu iz držav članic EU in držav, ki niso članice EU«. 5. člen (Filtriran in pekovski med) (1) V primeru filtriranega in pekovskega medu mora biti na transportnih kontejnerjih, posameznih enotah pakiranj in v trgovskih dokumentih jasno navedeno polno ime medu, kot določa šesta alinea podtočke b) 1. točke 3. člena tega pravilnika. . (2) Med iz 3. člena tega pravilnika, mora ustrezati kriterijem sestave iz 6. člena tega pravilnika in priloge, ki je sestavni del tega pravilnika. 6. člen (Sestava medu) (1) Med je sestavljen v glavnem iz različnih sladkorjev, predvsem fruktoze in glukoze, in iz drugih snovi, kot so organske kisline, encimi in trdni delci, ki pridejo v med pri zbiranju. Barva medu je različna, od skoraj brezbarvne do temno rjave. Med je lahko tekoč, viskozen ali delno do popolnoma kristaliziran. Okus in aroma sta različna, vendar odvisna od rastlinskega izvora. (2) Med, ki se daje v promet kot med ali je namenjen za uporabo v katerem koli živilu, namenjenem za prehrano ljudi, ne sme vsebovati nobenih dodanih sestavin, vključno z aditivi za živila, niti nobenih drugih dodatkov. (3) Med mora biti, kolikor je mogoče, brez organskih ali anorganskih tujih primesi. Razen medu iz 2. točke 3. člena tega pravilnika, med ne sme imeti tujega okusa ali vonja, ne sme začeti fermentirati, njegova stopnja kislosti ne sme biti umetno spremenjena in ne sme biti pregret tako, da so naravni encimi bodisi uničeni, bodisi je znatno zmanjšana njihova aktivnost. (4) Ne glede na šesto alineo podtočke b) 1. točke 3. člena tega pravilnika, medu ni dovoljeno odvzeti cvetnega prahu ali zanj značil- nih sestavin, razen če je to nujno potrebno pri odstranjevanju tujih anorganskih ali organskih snovi. 7. člen (Ugotavljanje skladnosti) Do sprejetja metod za ugotavljanje skladnosti medu v Komisiji, s katerimi je mogoče preveriti njegovo skladnost z določbami tega pravilnika, se uporabljajo, kadar je to mogoče, mednarodno priznane validirane metode, kot na primer tiste, ki jih odobri Codex Alimen-tarius. 8. člen (Prehodne določbe) (1) Med mora biti proizveden in označen v skladu z določbami tega pravilnika do 1. avgusta 2004. (2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka je med, proizveden in označen še pred 1. avgustom 2004, lahko v prometu do porabe zalog. 9. člen (Prenehanje veljavnosti) Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o medu (Uradni list RS, št. 30/99 in 59/99). 10. člen (Uveljavitev) Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 324-01-20/2003 Ljubljana, dne 19. marca 2004. EVA 2002-2311-0242 KRITERIJI SESTAVE MEDU 1. Vsebnost sladkorja Količina: 1.1 Vsebnost fruktoze in glukoze (vsota) - cvetlični med najmanj 60 g/100 g - gozdni med, mešanica najmanj 45 g/100 g gozdnega in cvetličnega medu 1.2 Vsebnost saharoze - splošno največ 5 g/100 g - akacija (Robinia pseudoacacia), največ 10 g/100 g lucerna (Medicago sativa), Menzies Banksia (Banksia menz/esii), francoski kovačnik (Hedysarum), rdeči gumi (Eucalyptus camadulensis), leatherwood (Eucryphia lucida, Eucryphia maliganii), Citrus spp. - sivka (Lavandula spp.), boreč največ 15 g/100 g (Borago officinalis) 2. Vsebnost vlage - splošno največ 20 % - resa (Calluna) in pekovski med splošno največ 23 % - pekovski med iz rese (Calluna) največ 25 % 3. Vsebnost v vodi netopnih snovi - splošno največ 0,1 g/100 g - prešan med največ 0,5 g/100 g 4. Elektrolitska prevodnost - med, ki ni naveden spodaj, in največ 0,8 mS/cm mešanica teh vrst medu - gozdni med, kostanjev med največ 0,8mS/cm in mešanica obeh, razen tistih, ki so navedeni spodaj - gozdni med, kostanjev med in mešanica največ 0,8mS/cm obeh, razen tistih, ki so navedeni spodaj - izjeme: jagodovo drevo (Arbutus unedo), spomladanska resa (Erica), evkaliptus, lipa (Tillia spp.), jesenska resa (Calluna vulgaris), manuka (leplosperum), čajevec (Melaleuca spp.) 5. Proste kisline - splošno največ 50 miliekviva- lentov prostih kislin v 1000 g - pekovski med največ 80 miliekviva- lentov prostih kislin v 1000 g 6. Diastazno število in vsebnost hidroksi metil furfurala (HMF), določena po obdelavi in mešanju a) Diastazno število (lestvica Schade) - splošno, razen pekovskega medu najmanj 8 - med z majhno naravno vsebnostjo najmanj 3 encimov (npr. limonin med) in vsebnostjo HMF najmanj 15 mg/kg b) HMF - splošno, razen pekovskega medu največ 40 mg/kg (kot to določa druga alinea točke a) iz prejšnje točke) - med z deklariranim poreklom z največ 80 mg/kg območij s tropsko klimo in mešanica teh vrst medu *Vyiej čebelami. \ skrivnostni svet čebel ga je pope- i Ijal oče. ki ji1 bil po vsem Dravskem polju /uan kot napreden čebelar. Čebelarskih spretnosti se je učil v čebelnjaku, ki še dandanes stoji ob negovi rojstni hiši. Tako se je že v otroških letih zapisal čebelam in jim ostal zvest do konca svojega življenja. Tudi ko sta si z ženo zgradila hišo in ustvarila družino, ni pozabil na te drobne žuželke. Ko se je pojavila prva možnost, je ob svojem domu namestil prve panje s čebelami ter občudoval njihovo izletavanje in neutrudno delo. Ob čebelnjaku je preživel veliko prostega časa in užival v brenčanju žuželk. Vrsto let je bil dejaven član Čebelarskega društva Turnišče. Če um je dopuščal čas, se je udeleževal tudi sestankov, srečanj in strokovnih predavanj, na katerih je izpopolnjeval svoje znanje o čebelah. Zelo dejaven je bil tudi v vaški skupnosti in športnem društvu. Za svojo požrtvovalnost, nesebično delo in delo s čebelami je prejel tudi odličje Antona Janše lil. stopnje. Člani (.1) Turnišče ga bomo kot dobrega prijatelja in čebelarja ohranili v lepem spominu. » 1 Čl) Turnišče IZDELAVA ČEBELARSKE OPREME IN TRGOVINA Logar NOVO NOVO NOVO KARTICA UGODNOSTI NOVO Za naše zveste kupce smo pripravili KARTICO UGODNOSTI, j ki vam nudi možnost nakupa izdelkov na sliki po zelo ugodnih cenah z zbiranjem točk. Plemenilček Segeberger iz stiroporja. ; Hlapilnik Nassenheider za kontinuirano izhlapevanje mravljinčne kisline. PRIBOR ZA OZNAČEVANJE MATIC PRIBOR ZA VZREJO MATIC PRIBOR ZA MATICE, BEGALNICE Delovni čas trgovine: od ponedeljka do petka od 8.00 do 12.00 in od 15.00 do 18.00 ob sobotah od 9.00 do 12.00 NAROČENO BLAGO VAM LAHKO ODPOŠLJEMO S PAKETNO POŠTO. Pri gotovinskem nakupu čebelarske opreme v vrednosti nad 10.000 SIT priznamo čebelarjem z veljavno čebelarsko izkaznico 4% popusta. LOGAR TRADE, d.o.o. Zupanova 1, 4208 Šenčur, tel.: 04 25 19 410, faks.: 04 25 19 415 e-pošta: info@fogar-trade.si FRANC PREZEU MLADI ČEBELARJI SO TEKMOVALI V soboto, 8. maja, so se mladi čebelarji iz vse Slovenije zbrali na tradicionalnem tekmovanju mladih čebelarjev. Letos je bilo že sedemindvajseto po vrsti, potekalo pa je na skrajnem zahodu naše Slovenije, v osnovni šoli Frana Erjavca v Novi Gorici. Letošnje tekmovanje je bilo prava osvežitev v primerja- vi s tekmovanji v minulih letih, saj je pravi praznik že to, da je bilo tekmovanje na Primorskem, kajti mladi tekmovalci se v ta konec naše domovine ne odpravijo prav pogosto. Minilo je namreč že kar nekaj let od zadnjega tovrstnega tekmovanja v tem delu Slovenije. Delo mentorjev s čebelarskim podmladkom je veliko bolj razvito na vzhodnem delu Slovenije, zato so tam pogostejša tudi tekmovanja. Čeprav je bila pot na prizorišče za večino tekmovalcev zelo dolga in zato tudi naporna, se tekmovanja ni udeležilo nič manj mladih čebelarjev kot v minulih letih. Številni tekmovalci in njihovi mentorji so se od doma odpravili že pred četrto uro zjutraj, da bi pravočasno prispeli v Novo Gorico. Za nameček jih je med vožnjo spremljalo in pozneje na cilju pričakalo še neprijazno vreme z dežjem. Vse to pa tudi zaradi truda prizadevnih gostiteljev ni vplivalo na razpoloženje. Vse priznanje za dobro voljo vseh gre celotnemu kolektivu osnovne šole Frana Erjavca in čebelarjem Čebelarskega društva Nova Gorica. Še posebej se moramo zahvaliti ravnateljici šole gostiteljice ge. Zorki Rajko in mentorju šolskega čebelarskega krožka g. Janku Bratini. Med udeleženci smo pogrešali predvsem predstavnika Medexa, sicer vsakoletnega donatorja daril za tekmovalce, g. Mižigoja. Gotovo se mu je moralo zgoditi kaj nepredvidenega, da s svojo navzočnostjo ni še bolj obogatil programa in da se mu nismo mogli osebno in javno zahvaliti za okusna darila. Gostitelji so pripravili lep kulturni program, poskrbeli za vzoren potek tekmovanja, pripravili zelo lepo čebelarsko razstavo, ki so jo popestrili z zbirko več kot 2000 vzorno obdelanih metuljev. Metulji so last Novogoričana, gospoda Zadravca. Pokazali so nam, kakšna je Nova Gorica v Evropski uniji. Nikjer drugod ni opazna tolikšna sprememba ob vstopu v Unijo kot prav v tem mestu, saj državna meja poteka po sredini mesta. Z zanimanjem smo si ogledali mozaik, ki bo tudi zanamcem pričal, kako so se s petdesetletno zamudo podrli človeški nesmisli. Ob predstavitvi dogajanj v okviru tekmovanja ni mogoče spregledati biltena tekmovanja, saj je pripravljen tako, da se ga ne bi sramovala nobena medijska hiša. Gotovo ni treba posebej omenjati, da so ga izdelali učenci šole gostiteljice pod vodstvom svojih mentorjev. Tekmovalne ekipe so v popoldanskih urah z novimi vtisi in priložnostnimi darili zapustile slikovito Primorsko in po večini šele v večernih urah prispele na svoje domove. Ob preverjanju znanja iz čebelarstva in življenja čebel so mladi tekmovalci pokazali vse znanje, ki so ga pridobili v iztekajočem se šolskem letu, rezultati pa so naslednji: XXVII. DRŽAVNO SREČANJE IN TEKMOVANJE MLADIH SLOVENSKIH ČEBELARJEV - OŠ FRANA ERJAVCA V NOVI GORICI Št. dos. točk I Šifra Šola, društvo, krožek Tekmovalec št. 1 Tekmovalec št. 2 Mentor SPLOŠNO PRIZNANJE VIŠJA SKIPIINA 97 301 OŠ Dobji' Ograjšek Mojca Gračnar Damjana Pušnik Boris 48 330 Vrtnarska Sola Celje Ro/man Matej Nikolovski Trajče 52 316 OŠ Sladki Vrli Midier Barbara Šmigoc Rok Lorenčič Darko 55 322 Vrtnarska Sola Celje Štor Karmen Goručan Tomaž Nikolovski Trajče 58 317 Vrtnarska Sola Celje Mlakar Gregor Fabinc Sonja Nikolovski Trajče 59 319 Vrtnarska šola Celje Trotovšek Gašper Štorman Konrad Nikolovski Trajče SREDNJA SKUPINA 54 266 OŠ Frana Erjavca Nanut Jana Korenč Zora 61 253 OŠ Fokovci Ferenček Matej Novak Marko Kozic Koloinau 62 252 ČD Cerklje Kepic Katja Drobne Klara Stmpi Franci 62 258 Čl) Velka - Sladki Vrh Petek Polona Ferk Sandra Lorenčič Darko 65 224 OŠ Črna na Koroškem Gcnnadnik Aleš Fekonja Monika Sušnik Marjeta 65 257 OŠ Sladki Vrh Mihaela Martinšek Roškar Marko Lorenčič Darko 65 253-1 OŠ Sveti Jurij - Rogašovci Peter Buček Gjureč llroš Madjar Jakob Št. dos. točk Šifra Šola, društvo, krožek Tekmovalec št. 1 Tekmovalec št. 2 Mentor M/JA SKUPINA 30 142 OŠ Cerklje - podružnica Zalog Zorman Jaka Verbič Anže Strupi Franci 45 147 Čl) Velka - Sladki Vrh Podhostnik Tadej Zelenik Tadej Lorenčič Darko 48 152 OŠ Frana Erjavca Figar l.uka Bončina Jakob Korenč Zora 50 109 OŠ Srn asi Soldat Špela Volarič Petra Sivec Marija 52 140 ČD Cerklje Vojsk Miha Verbič Klemen Strupi Franci 54 134 ČD Krško Medvešek Jure Kerin Davor Volčanjšek Suzana 55 117 ČD Gorišnica Vrbančič Egon Belšak Žan Jožica Ranfl Roškar BRONASTO PRIZNANJE VIŠJA SKUPINA 61 310 OŠ Aniona Ingoliča Sp. Polskava Jug Rene Šetar Tadej Jedlovčnik Norbert 61 320 Vrtnarska Sola Celje Pignar Aleksander Furlan Tomaž. Nikolovski Trajče 64 318 Vrtnarska Sola Celje Kreže Boris Čurč Domen Nikolovski Trajče 64 321 Vrtnarska šola Celje Žafran Andreja Hočevar Boštjan Nikolovski Trajče 66 309 ČD Slovenska Bistrica Prelog Mojca Robar Gregor Jedlovčnik Norbert 79 315 OŠ Fokovci Ledna Patrik Kozic Simon Kozic Koloman SREDNJA SKUPINA 66 225 OŠ Prežihov Voranc - Ravne na Koroškem Ramšak Barbara Svelec Tilen Sušnik Marjeta 67 223 OŠ Mežica Praper Katarina Marmarac Saldina Sušnik Marjeta 69 213 ČD Šmarje pri Jelšah Jesenko David Kvar Marko Šimunič Ivan 69 251 OŠ Cerklje Kepic David Grilc Tina Strupi Franci 70 214 OŠ Šmarje pri Jelšah Javornik Bernarda Kobal Valentina Šitnunič Ivan 70 215 OŠ Dornava Čemezel Iva Kondrič Tamara Golob Slavica 70 246 OŠ Selnica Ob Dravi - podružnica Sv. Duh Pupaher Matic Tripkovič Ksenija 70 256 OŠ Puconci Panker Andreja Šbul Peter Car Karel 70 259 OŠ Poljčane Zidar Rok Pišek Žiga Pekovšek Vinko 71 204 OŠ Komandanta Staneta Dragatuš Matkovič Mitja Žalec Martin Medvešek Jožica 71 250 OŠ Cerklje - podružnica Zalog Kolnik Anže Štular Matevž Strupi Franci 72 203 OŠ Metlika Simonič Blaž Pečarič Jože Gačnik Janez 72 237 ČD Krško Kuselj Made Grajžl Grega Volčanjšek Suzana 74 211 ČD Tolmin Sivec Maruša Mohorič Kaja Sivec Marija 74 234 OŠ Koprivnica Jankovič Maja Moškon Eva Zalokar Mirela 74 244 Dvojezična OŠ Prosenjakovci llahn Matej Pocak Tomas Kovač Suzana NIŽJA SI.UPINA 58 160-1 Sveti Jurij - Rogašovci Felkar Dominik Vouri Jonatan Madjar Jakob 58 110 ČD Tolmin Volarič Eneja Kurinčič Monika Sivec Marija 58 148 OŠ Sladki Vrh Šlebinger Boris Gojič Gregor Lorenčič Darko 60 128 ČD Leskovec pri Krškem Kovačič Tanja Černelič Filip Zalokar Daniela 61 113 ČD Dornava Zagoršek Anja Čeh Maleja Golob Slavica 62 101 OŠ Sveta Ana Mukenaver Janez Breznik Katja Lorenčič Ivanka 62 106 OŠ Primoža Trubarja Keršič Anže Belaj Klemen Jamnik Matija 63 102 OŠ Pivka Dekleva Luka Pirjevec Rok Del Piero Ennio 63 141 OŠ Cerklje Maljaž Vojsk Grilc Tilen Strupi Franci 63 150 OŠ Oplotnica Šmid David Belina Sašo Dobrovnik Ivan 64 114 ČD Peter Močnik Studenci - Pekre Kebrič Malic Žilič Simela Čcnanovič Ismel 64 130 OŠ Koprivnica Klavžar Klemen Klavžar Matej Zalokar Mirela SREBRNO PRIZNANJE VIŠJA SKUPINA 80 307 ČD Gorišnica Ranf Tomi Korošec Damjan Jožica Ranf Roškar 84 308 Srednja Kmetijska šola Maribor Verdinek Erika Potočnik Boris Podjavoršek Andrej 86 314 Lesarska šola Maribor Zafošnik Primož Verdinek Tomaž llus Aleš 94 302 ČD Planina pri Sevnici Pušnik Jurij Hvalec Aleš Pušnik Boris 97 305 OŠ Kobarid Žunko Žana Raholin Petra Sivec Marija SREDNJA SKUPINA 75 208 OŠ Gornja Radgona Malavž Luna Malavž Matic Vereš Dragica 76 205 ČD Žiri Oblak Cene Jesenko Andrej Frelih Jože 76 210 OŠ Kobarid Peršič Špela Koren Tjaša Sivec Marija 76 219 ČD Gorišnica Kociper Tanja Valenko Matjaž Jožica Ranf Roškar 76 261 OŠ Malečnik Šoštarič Mojca Špller Simla llarb Ignac 77 216 ČD Peter Močnik, Studenci Pekre Planjšek Andrej Radivoj Maja Čcnanovič Ismel 77 228 OŠ Cirkovce Širovnik Alen Furman Žan Munda Terezija 77 236 OŠ Jurija Dalmatina Krško Šober Blaž Šoba Miran Volčanjšek Suzana 78 212 OŠ Smast Volarič Staša Brešan Maja Sivec Marija 78 217 OŠ Janka Padežnika Maribor Fekonja Brina Šnuderl Anja Smojver Stanka 78 254 OŠ Janka Glazerja Ruše Capi Katja Fridrih Malic Sračnik Tone 79 221 OŠ Miklavž na Dravskem polju Matej Novak Korošec Aleš Šneider Vinko 80 209 ČD Peter Danjko - Gornja Radgona Rožič Gregor Bine Sedivy Malavž Jože Št. dos. točk Šifra Šola, društvo, krožek Tckmovalec št. 1 Tckmovalec št. 2 Mentor 80 238 OŠ Rudolfa Maistra Šentilj Tomažič Tamara Pflfer Lidija 81 226 OŠ Marjana Nemca Radeče Čeh Dejan Oman Marino Marolt Franci 81 229 OŠ Dušana Flisa Hoče Jutriša Alen Paulinič Žan PehantIvan 82 207 OŠ Primoža Trubarja DolšaK Klemen Marolt Jani Jamnik Matija 82 249 OŠ Pesnica Rajšek Jaša Kurečič Sara Mlaker Marija 82 262 OŠ Malečnik Berglez Brigita Pšajd Sabina Zemljič Janez NI/JA SKUPINA 65 118 OŠ Miklavž na Dravskem polju Petek Malej Petek Blaž Šneider Vinko 65 146 OŠ Puconci Marič Marina Car Karel 66 104 OŠ Podzemelj Grahek Aleš Jurejevčič Toni Gačnik Janez 66 137 Dvojezična OS Prosenjakovci Kalman Goran Gal Sandra Kovač Suzana 68 III OŠ Šmarje pri Jelšah Pihler Domen Mahajnc Aleš Šimunič Ivan 68 112 OŠ Dornava Kvržič Aleksandra Čemezel Ana Golob Slavica 68 143 OŠ Fokovci Solar Matej Letina Doris Koloman Kozic 68 151 OŠ Solkan Kramberger Maj Nemec Emanuel Bratina Janko 69 115 OŠ Janka Pdcžnika Maribor Gašnjani Jamin Šaberl Miha Smojver Stanka 69 119 Oš Pohorskega odreda Slovenska Bistrica Štern Cene Štern Žiga Jedlovčnik Norbert 69 120 OŠ Antona Ingoliča Sp. Polskava Pavlin Polona Fidež Zida Jedlovčnik Norbert 69 122 OŠ Mežica Potočnik Uroš Potočnik Ana Sušnik Marjeta 69 129 OŠ dr. Pavla Lunačka Šentrupert /gone Ana Jerič Lorela Gole Jožica 70 139 OŠ Pesnica Rajšek Nena Lešnik Luka Mlaker Marija 71 132 ČD Dobova - Kapele Volč Simon Vizler Lara Žmavc Jože 72 121 Čl) Slovenska liistrica Štern Anton Smolar Urban Jedlovčnik Norbert 72 126 OŠ Dušana Flisa Hoče Pleteršek Lucijan Roškar Samo Pehant Ivan 72 133 OŠ Jurija Dalmatina Krško Levak Irma Zupančič Katja Volčanjšek Suzana 73 105 OŠ Dobje Obrez Gregor Kovačič Tomaž Pušnik Boris 73 123 OŠ Marjana Nemca Radeče Kišek Andrej Krajnc Žiga Marolt Franci ZLATO PRIZNANJE VIŠJA SKOPINA 102 312 OŠ Maksa Pletcršnika Pišece Cizi Tanja Umek Maja Dušič Martin 103 303 OŠ Gornja Radgona Rakuša Anja Mišja Mihaela Vereš Dragica 106 304 ČD Tolmin Mohorič Karin Volarič Andreja Sivec Marija 107 306 OŠ Gorišnica Kociper Matej Valenko Tadej Roškar Zdravko 107 313 OŠ Rudolfa Maistra Šentilj Brus Amanda Jančar Maja Pfifer Lidija 112 311 OŠ Boštanj Gračner Gregor Škrinjar Jiui Laura Ivan SREDICA SKUPINA 83 202 OŠ Pivka Volk Nika Orel Martin Del Piero Ennio 83 206 OŠ Dobje Romih Urša Horjak Mateja Pušnik Boris 83 218 OŠ Gorišnica Šober Katja Reberc Eva Roškar Zdravko 83 231 ČD Leskovec pri Krškem Žnideršič Nina Vizler Sara Zalokar Daniela 83 239 OŠ Rudolfa Maistra Šentilj Kavran Karmen Gornaz Marko Pflfer Lidija 83 243 Dvojezična OŠ Prosenjakovci Šchok Martina Koroša Aljoša Kovač Suzana 84 242 OŠ Dobrovce Kacjan Vezjak Denis Šneider Vinko 85 222 OŠ Antona Ingoliča Sp. Polskava Fekonja Dejan Soršak Sven Jedlovčnik Norbert 87 230 OŠ Leskovec pri Krškem Račič Katarina Opravš Stanislav Zalokar Daniela 88 201 OŠ Podzemelj Jurjevčič Gregor Brodarič Jože Gačnik Janez 88 227 OŠ Boštanj Sečen Jaka Švab Nino Laura Ivan 88 233 Zveza čebelarskih društev občine Trebnje Lamovšek Barbara Jerič Monika Gole Jožica 88 247 OŠ Selnica ob Dravi - podruž. Gradišče Bosnar Metod Hartman Irenej Tripkovič Ksenija 89 235 OŠ Maksa Pleteršnika Pišece Omerzel Mojca Teodorovič Danijel Dušič Martin 90 245 OŠ Selnica ob Dravi Robič Tomaž Tripkovič Ksenija 91 232 OŠ dr. Pavla Lunačka Šentrupert Brcar Tjaša Majcen Slavka Gole Jožica NI2JA SKUPINA 74 103 OŠ Metlika Janjac Ana Prus Matjaž Gačnik Janez 74 107 OŠ Gornja Radgona Kokol Tadej Polajžer Tjaž Vereš Dragica 74 108 ČD Peter Danjko - Gornja Radgona Korošak Aljoša Valpatič Niko Matavž Jože 74 116 OŠ Gorišnica Ranil Igor Ranf Simon Roškar Zdravko 74 125 OŠ Dušana Flisa Hoče Janžekovič Anja Roškar Eva Pehant Ivan 74 135 OŠ Rudolfa Maistra Šentilj v Slovenskih Gannut Blažka Zelenko Urška Pfifer Iidija goricah 74 149 CD Sevnica Bregar Simon Bec Niko Laura Ivan 76 131 OŠ Maksa Pleteršnika Pišece Volč Sandra Dimbck Sara Dušič Martin 78 127 OŠ Leskovec pri Krškem Zalokar Katarina Strgar Mojca Zalokar Daniela 78 154 OŠ Malečnik Gradišnik Matic Jan Časar Miha Zemljič Janez 80 124 OŠ Boštanj Kurnik Matic Kos Tine Uura Ivan 82 144 OŠ Janka Glazerja Ruše Žunko Vid Prednik Sašo Sračnik Tone PRODAMO gasilsko vozilo TAM 5.500, Idilik 1970, prevoženih 12.650 km, registrirano do 2. 11. 2004, inf. 8? 041 351 442. PRODAM več čebeljih družin in točilo na tri sate, inf. SOI 53 42 836 - Upelj, zvečer. PRODAM točilo za med na štiri sate na električni pogon, nerjaveče, inf. S 040 30 60 47. PRODAM prikolico za osebni avtomobil za prevoz 10 AŽ-panjev 10S, inf. S 04 23 12 252. PRODAM tovorno prikolico z A-testom za osebni avtomobil s kesonom za prevoz 9 AŽ-panjev 9S, inf. Sf 04 23 12 252. PRODAM zabojnik s šestdesetimi starejšimi panji po zelo ugodni ceni, inf. S 03 5732 143 ali GSM 031 378 158. PRODAM petnajst čebeljih družin na AŽ-satju, inf. S 01 436 73 50, zvečer. ZAMENJAM dva nova opazovalna panja na dva AŽ-sata za čebelje družine na satju, inf. SS 04 20 46 626 ali GSM 040 343 588. PRODAM 10 AŽ-panjev z družinami, inf. S 051 368 284. PRODAM bencinski agregat 220 V in 16(H) W, inf. S? 05 366 14 69, po 20. uri zvečer. PRODAM ugodno čebelnjak - brunarico za 15 AŽ-panjev, inf. 'S 03 544 29 03. PRODAM trideset letnikov vezanega Slovenskega Čebelarja od 1974 do 2003, agregat (Eisemann /G500) in električno gonilo za točilo, inf. S 02 521 19 74. PRODAM 30 novih polovičnih LR-naklad z Manlevjevim satnikom (brez žičenja - primerno za pridelavo medu v satju), inf. 5S 041 580 151. PRODAM nove AŽ-panje 10S ter prašilčke 5 in 7S, inf. ® 041 793 579. PRODAM lipove satnike po zelo ugodni ceni, inf. S 041 851 280. PRODAM dvajset novih 5 AŽ-satarjev, inf. S 07 49 87 836 po 19 uri. PRODAM seme medovite rastline boreč, inf. S 040 209 004. PRODAM tri naseljene AŽ-panje AŽ 10S, 50 kg voska, tehtnico za pod panj in stiskalnico za kuhanje voščin, inf. ® 03 587 48 59. Goršek Franc, Finžgarjeva 14 Velenje. KUPIM avtoprikolico za prevoz okoli 10 AŽ-panjev inf. S? 041 925 222. PRODAM 46 naseljenih listovnih panjev, kasetni sistem, inf. Čuka Amalija, Kočevska reka9A, inf. S 01 894 02 25. PRODAM dvajset družin na 9 in 10 AŽS in 20 naseljenih panjev srednjih KIRKR, inf. ffi 02 640 32 51. POVERJENIKI ZA PASIŠČA ČD DOLSKO - Pisne prijave za kostanjevo pašo z naslovom čebelarja prevaževalca, telefonsko številko in številom čebeljih družin, ki jih boste pripeljali na pašo, pošljite ali prinesite najpozneje do 1. junija 2004 na naslov: Gostilna »Pri Žerjavici«, Dolsko 16, 1262 Dol pri Ljubljani. ČD IDRIJA - Poverjenik je Alojz Rupnik, Črni Vrh 27 a, 5274 ČRNI VRH, ffi 05 377 71 32. ČD IG pri Ljubljani je za leto 2004 za poverjenike za pasišča določilo: 1 .Anton Koren, Bičevje 1, 1000 Ljubljana, S 01 425 96 56 ali GSM: 041 851 397, za katastrsko območje Tomišelj in podnožje Krima. 2. Anton Maček, Iška vas 40a, 1292 Ig, GSM: 031 398 209, za katastrsko območje Iška, Iška vas, Kot, Gornji Ig in Krim. 3.Jože Piškur, Dobravica Ha, 1292 Ig, S 01 286 22 20, za katastrsko območje Brdo, Skrilje, Golo, Zapotok in Mokre. 4. Anton Primožič, Vrbljenje 26, 1292 Ig, S 01 286 36 21 ali GSM: 031 291 265 za katastrsko območje Vrbljene, Strahomer in podnožje Krima. Za lokacijo stojišča se morajo zainteresirani čebelarji že pred oddajo pisne vloge dogovoriti s poverjeniki za pasišča. Vloge za posamezno pasišče sprejemamo do zasedbe pasišča. Vlogi je treba priložiti dokazila o zdravstvenem varstvu čebeljih družin. CD KAMNIK - zadolžena poverjenika, za Črnivec, Ivan Gali n, Zavrh pri Črnivcu 1, 1242 Stahovica, S 01 832 57 48 in za Menino planino Jože Bajde, Laze 18a, 1219 Laze v Tuhinju, S 01 834 70 69 Vzrejamo matice čiste kranjske pasme! JOŽEF HERBAJ Nedelica 29 - 9224 TURNIŠČE Naročila sprejemamo na telefonski številki: 02/572 14 70 in GSM 041 214 980 Matice pošljemo tudi po pošti. ČEBELARSTVO RIHAR - KOCJAN Robert Kocjan s. p. Gabrje 42, 1356 Dobrova Odprli smo trgovino z vso preostalo čebelarsko opremo. Delovni čas: ponedeljek-petek od 8.-12. in od 15.-18. ure, sobota od 8.-12. ure Od 17. 7. do 8. 8. bo zaradi dopusta zaprto. Junija, julija in avgusta bo trgovina ob sobotah zaprta (po dogovoru). Čebelarjem z veljavno člansko izkaznico priznamo popust! ZMERNOST CEN - TRADICIJA - KVALITETA - IZKUŠNJE PRIDOBLJENE V LASTNEM ČEBELARSTVU Tel.: ++386(0)1/ 364 11 06, faks: ++386(0) 1/ 364 13 07 GSM: 031/351 964 - e-pošta: robineli@s5.net NOVO - NOVO - NOVO - NOVO Izdelujemo: - žične matične rešetke - testne mreže - plastična obešala - plastične odtočne pipe - plastična razstojišča - čebelarske lopatke - lovilce rojev (lesice) - sladkorne pogače - rogljičene satnike iz lipe - žico za žičenje Izdelujemo kakovostne hladnovaljane satnice vseh dimenzij. Vosek steriliziran. Vosek in voščine menjamo za satnice takoj. - Čebelarje in vzrejevalce matic obveščamo, da izdelujemo tri vrste PVC-matičnic, PVC LR-razstojišča in PVC-vijake za AŽ-zapore. Vsem vzrejevalcem matic omogočamo še dodatni 5 % popust za PVC-matičnice! APIS M & D, d.o.o. MARKO DEBEVEC ČUŽA 7, 1360 VRHNIKA tel., faks: (01) 755 12 82 Odprto: ob delavnikih od 9.-12. in od 16.-18. ure, ob sobotah od 9.-12. ure • IZDMIJKMO POLNOVREDNE BELJAKOVINSKE POGAČE ZA KRMLJENJE ČEBEL, PO ŽELJI Z DODATKOM TERAPEVTSKIH SREDSTEV • APNENOGEL - NOSEMAGEL - STIMULANS - VAROGF.I. NAROČENO BLAGO POŠIJEMO TUDI PO HITRI PAKETNI POŠTI. • Vse čebelarje in čebelarska druStva obveščamo, da izdelujemo hladno valjane, nclomljive salnice vseh velikosti. Vosek steriliziramo v oljnih sterilizatorjih pri 125 °C. • Vosek odkupujemo po 680 do 800 SIT za kilogram. PRIZNANO VZREfEVALIŠČE MATIC Sprejemamo prednaročila za kakovostne, izbrane in označene matice kranjske pasme. Konec maja in junija lahko pri nas dobite čebelje družine na petih in sedmih satih. SATNIKI AŽ ln LR TRI- ALI ŠT1RISATNO DVOSATNU TOČII.O DVOSATNO TOČILO TOČILO Z NOGAMI Z NOGAMI DRE/. NOG Točila so v celoti izdelana iz nerjaveče pločevine Kakovostna izdelava po ugodni ceni. PVC-MATIČNICA NIZKONAKLADNI, LR-, AŽ-panji 10-, 7- in S-satni ŽICA CINK PREDELAVA VOSKA 100 g - 199 SIT V SATNICE samo 180 SIT/kg 250 g - 399 SIT SONARAVNO ZATIRANJE VAROE HLAPILNIK BS-05 • UČINKOVITA UPORABA BREZ ROČNEGA URAVNAVANJA PRI SPREMEMBAH TEMPERATURE • PREPROSTA UPORABA V STANDARDNIH AŽ- IN NAKLADNIH PANJIH • POČASNO POVEČEVANJE KONCENTRACIJE MRAVLJINČNE KISLINE • ZA VEČKRATNO UPORABO NANOKEM, d.o.o. Rečna ulica 6, Ljubljana Tel./faks: +386 1/ 251 16 53, GSM: +386 41 863 876 PAKETNA DOSTAVA IZDELOVANJE ČEBELJIH PANJEV jQs [MIZARSTVO] XX R Ž IDRIJSKA 10, 1360 VRHNIKA, TEL: 01/755 13 17 GSM: 041/420 200 AŽ-panji (9s, 10s, 12s) prašilčki (5s, 7s) lipovi satniki zaklade Debelak (9s, 10s) pilalniki Frančič distančni vložki vehe za povezavo AŽ-panjev trietažni AŽ (10 s) AŽ-Kozinc 11 + 3 I’o želji izdelamo tudi druge vrste panjev. - Panji so iz masivnega smrekovega lesa, rogljičem (cinkani). - Blago vam lahko pošljemo po hitri pošti. Časopis Slovenski čebelar je ustanovilo »Slovensko čebelarsko društvo za Kranjsko, Štajersko, Koroško in Primorsko« leta 1898. Izdaja ga Čebelarska zveza Slovenije, Brdo pri Lukovici 8, 1225 Lukovica. Tel.: tajništvo (01) 729 61 00, uredništvo: (01) 729 61 14 (Janez Mihelič, GSM: 040/209 004), faks: (01) 729 61 32, Barbara Zajc 041/370 409 Elektronska pošta: tajnik Anton Tomec: anton.tomec@cebelarska-zveza-slo.si - pisarna Barbara Zajc: barbara.zajc@cebelarska-zveza-slo.si -urednik Janez Mihelič: cebelarska.zveza.slo@slol.net Izdajateljski svet: Lojze Peterle, Marjan Debelak, dipl. inž. arh., Janez Mihelič, univ. dipl. biol., dr. Jože Šnajder in dr. Aleš Gregorc. Uredniški odbor: Janez Mihelič, univ. dipl. biol., dr. Jurij Senegačnik, Marjan Debelak, univ. dipl. inž. arh, čebelarski mojster Franci Marolt in dr. Aleš Gregorc. Glavni in odgovorni urednik: Janez Mihelič, univ. dipl. biol, lektorica: Nuša Radinja, prof. Letna naročnina za leto 2004 za nečlane je 9 500 SIT. Posamezna številka stane 850 SIT za člane oz. 900 SIT za nečlane skupaj z 8 % DDV. Članarina skupaj z naročnino za Slovenski čebelar je 8.000 SIT. Člani lahko objavijo en brezplačen oglas (20 besed) na leto, nadaljnja beseda je 60 SIT. Reklamni oglasi: Cela barvna stran na ovitku 120,000 SIT, v sredini 72.000 SIT, pol strani 36.000 SIT, tretjina strani 24.000 SIT, četrt strani 16 800 SIT, pasica 4.000 SIT. Popust pri ceni za 3- do 5-kralno objavo je 10%, za 6- do 10-kratno objavo 20 %, za celoletno objavo 30 %. Splošni oglasi po 50 SIT za besedo, enako tudi za osmrtnice, ki vsebujejo več kot 40 besed. Cene so brez DDV. Transakcijski račun ČZS: 18300-0013332037, matična številka ČZS: 5141729, davčna številka ČZS: 81079435, šifra dejavnosti: 91.120. Za naročnike iz tujine - devizni račun: LJ BA SI 2X-900-27260-6274/0 - je letna naročnina 50 USD. Priprava za tisk: Prepress, d.o.o, Ljubljana, tisk: Tiskarna Ljubljana, d.d., 1295 Ivančna Gorica. Oblikovanje naslovnice: Boštjan Debelak, dipl. inž. arh. Glasilo (Slovenski čebelar, ki ga izdaja Čebelarska zveza Slovenije s sedežem na Urdu pri Lukovici 8, je vpisano v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 585. NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA Razstavno prodajni salon ČEBELARNA v čebelarskem centru Slovenije ■ Brdo pri Lukovici 8 Tel: 01 /729 61 1S; Fax: 01 / 729 61 31 Delovni Čas: Od ponedeljka do petka, od 9. do 17.ure, v soboto od 8. do 13. ure, v nedeljo zaprto. Za večje skupine je odprto izven delovnega časa, po predhodnem Jvsmtrv, Odkupujemo vosek 11 35 6862004 NOVO Ze desetletja preizkušeno in ® API INVERT API FONDA v)