r~ ~~
Labod izhaja tritedensko v nakladi 2650 izvodov Odgovorna urednica: Lidija Jež Lektoriranje:
Tone Jakše Grafična priprava:
D/C tozd Grafika Tisk:
Tiskarna »Novo mesto«
\________________________
glasilo delovne organizacije labod tovarne oblačil novo mesto
leto XIV.	novo mesto, julija 1988	6tevilka10 ^
( ^
priznanje delegaciji za zbor
združenega dela iz temenice
Klub samoupravljalcev pri občinskem svetu OZS Trebnje je za leto 1988 podelil pet plaket samoupravljanja. Posebej razveseljivo je, da je ob štirih dobitnikih — posameznikih to plaketo prejela tudi delegacija za zbor združenega dela občinske skupščine Trebnje iz naše temeljne organizacije.
To priznanje kaže, da se naša delegacija aktivno vključuje v sodobno družbeno dogajanje, da s svojimi močmi pospešuje demokratizacijo odločanja in krepi vpliv združenega dela na pomembne odločitve na ravni občine.
Kljub zavzetosti pa delegacija ne bi mogla tako kvalitetno delati, če ne bi bila deležna strokovne pomoči poslovodne strukture tozda. Zato je to priznanje tudi priznanje novemu, okrepljenemu posluhu za samoupravljanje v Temenici.
Bariča Smole, TOZD TEMENICA
v_________________________________________________________________
pred nami je težko obdobje
Utrinki s 1. seje poslovnega odbora
Na 1. seji v novem mandatu je poslovni odbor razpravljal tudi o operativnem planu za drugo četrtletje ter o financiranju nekaterih del, ki so potekala pretežno v času kolektivnega dopusta. Med temi je tudi sanacija
/ ” ^
V današnji številki
Z obiska letošnjih najboljših samoupravljalcev v Novoteksu
Naša mnenja o disciplini na delu
Novosti s kolnskega sejma strojev in naprav za konfekcijo — Razvoj gre naglo naprej in težko bo loviti produktivnost in kvaliteto, če se ne bomo modernizirali
V________________________J
Predsednica poslovnega odbora — Majda Kramar iz DSSS.
strehe v Temenici, pri čemer je bila potreba pomoč delovne organizacije, in ločenska investicija — izgradnja sanitarnega vozla — ter zamenjava poda v mehanični delavnici tega tozda.
Namestnica predsednice poslovnega odbora — Mojca Mohar.
Beseda je tekla tudi o proizvodnih težavah v tozdu Libna. Ob koncu prvega polletja so imeli v tej temeljni organizaciji težave s pomanjkanjem strojne opreme za izvozno delo in s povišano bolniško. Ta je sicer značilna za celo občino Krško, v Libni pa vztrajajo na analizi vzrokov za to. V proizvodnji tega tozda je bila v maju mesecu bolniška odsotnost 13,29-odstotna, kar gotovo močno vpliva na rezultate gospodarjenja. V tozdu je skupna bolniška odsotnost v maju 15,53-odstot-na. V delovni organizaciji je bilo izgob-ljenih 11,8 odstotkov delovnih ur. Ta primerjava dodatno potrjuje opravičenost temeljite analize vzrokov za tolikšen odstotek obolenj v Libni. Poslovni odbor se je podrobneje seznanil z načrtovano razširitvijo računalniško podprtega poslovanja v Labodu, o čemer bomo obširneje pisali v naslednji številki glasila, ter spregovoril še o številnih tekočih zadevah. Med posebej poudarjenimi sklepi je tudi poziv direktorja Commerca, da moramo obvezno zaključiti predelavo jesensko-zimske kolekcije do 20. oktobra. Zaostrene razmere na tržišču narekujejo ob visoki kvaliteti in modnosti tudi spoštovanje dogovorjenih rokov odpreme; zato odstopanj ne sme biti.
©
labod
labod — julij 1988	2
Računovodstva so imela poleti veliko dela, saj je bilo treba pripraviti vse za polletni obračun. Posnetek je iz Libne.
pred začetkom dopustov so v zali delali
s pospešenim tempom
Delovne obveznosti za domači trg in za izvoz so bile velike in tako so si zastavili doseg plana celo 110-odstotno. Seveda je to prineslo popoldansko delo ter delo ob sobotah. Toda v Zali niso tarnali. Nasprotno, veseli so bili, čeprav so predelovali v največji vročini že težje tkanine in so bili delovni nalogi zahtevni in zelo razdrobljeni. Kajti še vedno jim ostaja grenak okus ob spominu na začetne mesece letošnjega leta, ko dela ni bilo. Zato pravijo, da je že bolje biti prezasičen z delom kot pa, da bi ga primanjkovalo.
Kot rečeno, so delali za domači trg in za izvoz. Prav za izvoz so bili delovni nalogi skoraj praviloma pod 100 kosov. To je pomenilo v šivalnici z dvema bigadama po 9 delovnih nalogov naenkrat in v celotni proizvodnji tudi po 16. Najzanimivejši govore celo o 12 kosih, naj večji iz te serije pa so šteli po 300 kosov. Toda, kot rečeno, v Zali se niso pritoževali. Veseli so si zadali višji plan in tudi napeli vse moči, da bi ga dosegli.
naše cene
Cene so največkrat omenjeno področje. O njih razmišlja direktor tozda Commerce tov. Marjan Vodopivec. Kakšne so naše cene za izdelke jesen—zima in kakšne bodo kalkulacije cen za kolekcijo pomlad—poletje 1989?
»To je zelo kočljivo področje, vendar je povsem jasno, da časi za kakšne popravke cen — to je za dvig — niso primerni. Poznamo tržne možnosti, zato bo nujno treba poiskati notranje rezerve v že zaključenih cenah za je-
Na letošnjem občinskem tekmovanju enot prve medicinske pomoči v Novem mestu je sodelovala tudi ekipa deklet iz Ločne, Commerca in DSSS. Tako nestrpno so čakale na svoj nastop. Uvrstile so se v »zlato sredino«
senske in zimske izdelke, da se bomo nekako prebili. Zavedamo se, da se kalkulacije pri posameznih proizvodih tudi ne bodo 100-odstotno »pokrile«, zato bo pač treba iskati cenejše možnosti, morda spremembe izdelka. Ob vsem tem pa bo treba še bolj kot doslej slediti kakovost, poslovnost. Kajti dobili smo že nekaj najav trgovcev, da se jeseni bojijo...
Še bolj so negotove kalkulacije cen za naslednjo kolekcijo, ki jih bomo postavljali koncem avgusta. Bolj kot kdajkoli doslej se povečujejo razlike med tem, koliko bi cene morali dvigniti [glede na vse ostale stroške), in tem, kakšne cene bo trg lahko sprejel. Gre
za dokaj oddaljeno časovno razdobje, še posebno, ker moramo in tudi bomo jesensko kolekcijo pravočasno zaključili. Sledilo ji ob daljše razdobje, ko naj bi delali kolekcijo že za naslednjo jesen—zimo. Ob tem se postavlja dvoje težkih vprašanj — kako zagotoviti surovine in kako jih bomo sfinancirali ob 200 ali celo še višjih obrestnih merah.
Metražerji so v težavah, kar občutimo tudi mi. Povečan je pritisk za tekočo dobavo. Občutna povišanja cen metražerjev ne sprejemamo — zaenkrat, pripravljeni pa moramo biti na občutno višanje cen za tkanine za naslednje kolekcije. Vemo, da so se surovine za metražerje močno dvignile zaradi dviga cen na zunanjem tržišču in zaradi devalvacije. Zato je realno pričakovati dvig cen osnovnih surovin.«
tehnologija gre naglo naprej
Kčlnski sejem konfekcijskih strojev, ki so si ga ogledali Mira Koljanin [vodja priprave dela kril in hlač), Anica Ceglar, Slavica Popadič, Ludvik Judež, Franci Junc iz Temenice, Jaka Mlinar iz Zale in ing. Vladimir Škrinjar [razvojna služba), ki je bil tudi vodja ekskurzije, je ponudil veliko novosti. Ne samo v velikih in dragih napravah, ki nam skorajda niso dostopne, ampak tudi v malenkostih, ki lahko pomenijo veliko pridobitev. Udeleženci so pripravili obširno in natančno poročilo. Iz obširnega gradiva povezemamo nekaj najzanimivejših in najdostopne-jših novosti.
Mira Koljanin opisuje naprave za likalnice. Razstavljeni so bili krojilni sistemi za velike centralizirne krojilni-ce in zato za Labod ne pridejo v poštev. A nas je zanimivejši stroj za izdelavo šablon za plisiranje. Novost je v posebnem papirju za izdelavo šablon. Dostopno je tudi posebno pršilo za utrditev pliseja na svili [doslej se je plise iz svile izkazal za neobstojnega). Pršilo seveda ni za večserijsko proizvodnjo, cena pa je 20 mark, sicer pa svilen plise tako ni primeren za velike serije. Stroji za šivalnico, ki jih je razstavljalo v Kblnu kar nekaj izdelovalcev, so namenjeni manjšim, računalniško vo-dedenim delovnim enotam z integralnimi delovnimi mesti in hitro prilagodljivostjo na spremembe, ki jih narekuje tržišče. Za našo delovno organizacijo so zelo zanimivi stroji s senzorji in s programskim upravljanjem operacij [nabiranje, všivanje rokavov...). Kot zanimivost velja omeniti stroj, za katerega so proizvajalci poudarjali, da je še v razvoju; gre za sestavo karo materialov s pomočjo svetlobnih impulzov.
Med opremo za likanje so posebno pozornost pritegnile različne sestavljive likalne mize, posebne »univer-
labod — julij 1988
žalne« pupe, likalnik, ki omogoča razlikovanje stranskih šivov brez odtisov in pa zelo zanimiv ročni likalnik na morsko sol in vodo. To je pravzaprav likalnik na paro, ki bi bil lahko zelo uporaben pri končni kotroli za korekcijo na oblačilih v visečem položaju. Likalnik je primeren za polikovanje boljših volnenih tkanin — moherja, angore, alkantare, žameta in tudi svile.
Ob ogledu sejma je vodja priprave kril in hlač razmišljala takole: »Zaradi prevelike porabe časa in slabe kvalitete bi morale likalnice za program VO doživeti korenito tehnično-tehnološko prenovo. Toda vse, kar nam svetovni trg v teh opremah ponuja, je izrazito drago.«
Tudi v programu srajc in bluz je, kot navajajo Slavica Popadič, Vladimir Škrinjar in Ludvik Judež, vse več elektronike. Pogled na celoto pove, da je zagotovljeno hitrejše prilagajanje tržišču, popoln pregled nad proizvodnjo, poudarek je na humanizaciji in kreativnosti delavca in hkrati na racionalnejšem delu oz. na vse manjših izgubah delovnega časa, kar je omogočeno s kombinacijo več strojev s prilagojenimi delovnimi mesti. V bodoče bodo delavci kar se le da razbremenjeni posameznih naporov, saj se vse razvija v smeri senzorske tehnike. Na strojih je vse več dodatnih programiranih in računalniško vodenih funkcij (programirano vstavljanje strojev na določenih pozicijah in podobno, kar spreminja način šivanja). V standardne in enostavnejše operacije pa vztrajno prodira robotizacija.
Naprave za krojenje so namenjene centralnim krojilnicam in prinašajo
labod
prihranek časa in točnost krojenja, kar velja tudi za preklapanje mest z napakami v tkaninah. Novosti so tudi v prihrankih z energijo. Med primernejšimi stroji za program bluz navajajo udeleženci iz tega programa Pfaffov stroj za sestav, ki omogoča hitro in točno nastavitev. Stroj je dvoigelni s 5 sukanci, z obrezovanjem roba ter programiranjem nabiranja glede na pozicijo šiva.
Razvojno novost pomeni tudi specialni enoigelni šivalni stroj za sestavo karo tkanin. Zamike med zgornjo in spodnjo tkanino uravnava fotocelica preko transporta.
Za firmo Brother je značilen enostaven pristop. Stroje opremlja za večjo univerzialnost, ne pa avtomatiko. Ri-moldi se je specializiral za predelavo jerseya, zato bi bilo smotrno naš nadaljnji program šivanja te tkanine vzeti na tega proizvajalca. V likalnicah so zanimivi majhni sistemi z razvijalcem pare (do 2 ure dela je zagotovljeno z enim polnjenjem). Primerni bi bili za medfazno likanje. Za bluze pa je zanimiva likalna miza — krajša in oblikovana tako, da je na njej moč opraviti celotno likanje izdelka (krajši čas likanja in kvaliteta).
Iz zanimivosti za program VO navajata Franci Junc iz Temenice in Jaka Mlinar iz Zale novosti za šivanje zadrg za krila in hlače (manjši čas izdelave in kvaliteta). Navajata novosti v strojih za vstavljanje in sestavo karo materialov ter stroj za našivanje in ovijanje gumbov (razni načini in različne dimenzije gumbov).
Avtomat za izdelavo zunanjih in notranjih dvopaspulnih žepov za težja vrhnja oblačila pri katerem so tri operacije združene v eni, ima zrnčasti šiv, ki je dodatna prednost. Tu so še stroji za slepo pošivanje s programatorjem, ki samodejno uravnava globino šiva.
Sejem je ponudil še številne druge pripomočke, pri katerih gre predvsem za ideje, saj bi jih naši mehaniki in orodjar lahko izdelali tudi doma.
In sklepna misel — obisk takega sejma seveda potrjuje zastarelost naše opreme in staro spoznanje, da kvalitete in produktivnosti ne bo moč dvigovati brez novih sodobnih strojev, naprav in pripomočkov.
naša mnenja o...
disciplina na delu
Mari Hrovat — likalnica Ločna:
»Mislim, da smo tukaj dovolj disciplinirane ali celo včasih preveč.«
Ančka Piskule — likalnica Ločna:
»Mi imamo plan in normo — to govori tudi o naši disciplini. Včasih smo še preveč disciplinirane, sicer pa smo same prikrajšane, če slučajno ne bi bile dovolj disciplinirane.«
Jožica Korasa — šivilja: »Lahko rečem, da smo in da nismo disciplinirani na delu. Priganja nas delo, če se pa le da, si vsak po svoje kaj priredi. Disciplina pa vsekakor ne more prihajati od prisile, ta bi še bolj vplivala na odklone.«
Marica Praznik — vodja sl. kontrole kvalitete: »Nikakor ni dovolj discipline. Vendar to velja za vse ravni — začeti pa moramo pri vrhu. Tu gre za osebne zglede in ne za besede, časi prepričevanj z besedami so mimo. Zato velja popraviti disciplino z zaostritvijo samodiscipline in doslednosti od vrha navzdol.«
Goran Malinovič — skl. got. izdelkov: »Mislim, da je pri nas disciplina v
mejah normale. Torej bi se dalo doseči še boljšo, to pa le sami med sabo in ne s prisilo.«
Peter Hrovat — skladišče surovin:
»Povsod najdemo in srečujemo delavce, torej niso na svojem delovnem mestu. Zato menim, da marsikje v Labodu disciplina še ne velja.«
Pepca Kastelic — vodja sklad, surovin: »Vsi imamo pri disciplini še kaj postoriti — od najvišjega do najnižjega. Vsi se moramo zamisliti nad tem vprašanjem — posameznik ne more kaj dosti narediti. To je skupna naloga.«
Alojz Avbar — izvoz: »V Labodu je disciplina nekje na povprečju ali celo boljša kot marsikje drugje. Za vse pa velja, da disciplina ne bo problem, ko bomo imeli natančne kriterije za nagrajevanje po delu in rezultatih dela.«
Majda Žnidaršič — komisionarka za VO, skl. surovin: »Tisti, ki najbolj zahtevajo disciplino, bi morali biti prvi in najbolj disciplinirani, pa bi še kdaj kaj več dosegi.«
Silva Metelko — vzorč. šivilja: »Mislim, da imamo dobro povprečje, sicer pa je disciplina odvisna od posameznika, od njegove zavesti. Ker pa smo si kaj različni, je tako, kot je. Za ene je visoka, za druge pa manj.«
Irena Žlogar — pos. finanč. služba:
»Ločiti je treba družbo in službo, pa je ne vsi. Marsikje se še klepeta, hodi po pisarnah in podobno. Mislim pa, da če je delo dobro organizirano, je disciplina sama po sebi umevna.«
Tatjana Kalčič — administratorka v pripravi dela: »Disciplina je odvisna od dela. Kjer ga je veliko, mora biti tudi disciplina dobra.«
Jože Bračika — PAS: »Disciplina na delu je odvisna tudi od okolja, kjer kdo dela. Mislim pa, da je pri nas nekje na povprečju. Za strojem so delavke že maksimalno .privite'. Širše gledano pa bi se morali disciplinirati še kje — na primer pri porabi...«
Majda Gosenca
— prodajalka: »Mislim, da kakšnih odstopanj ni. So bolj drobnarije, ki pa vendarle vplivajo na disciplino pri delu. Odvisno je od službe, kje si. Če enemu uspe izkoriščanje, se drugi tudi ne bo trudil... V glavnem ni slaba, ta naša disciplina, dalo bi se pa še kaj doseči.«
Marija Barborič — Ločna krojilni-
ca: »Naša disciplina je dobra. V krojil-nici je skupna norma in težko bi prenesli koga, ki ne bi bil discipliniran in s tem nižal skupni rezultat. V šivalnici ima vsak svojo normo, ki tudi ne dopušča slabe discipline. Ostalih tozdov in služb pa ne poznam in zato ne morem nič reči.«
Letošnji najboljši samoupravljalci. Z desne proti levi: Majda Žnidaršič — Tip-top, Terezija Hrib — Temenica, Vera Voglar — Libna, Mojca Mohar — Locna, Mojca Novak — DSSS, Nada Nikolovska — Delta, Tončka Čuk — Zala in Alojz Avbar — Commerce.
Na svečanosti ob podelitvi priznanj »Najboljši samoupravljalec« so bili tudi direktorji tozdov. Priznanja sta izročila predsednica delavskega sveta delovne organizacije Veronika Štravs iz Zale in direktor Laboda Milan Brtož.
V programu praznovanja je bil letos tudi obisk Novoteksa. Z zanimanjem so si Labodovci ogledali proizvodnjo tkanin in konfekcije, v pogovoru s prijaznimi gostitelji pa je tekla beseda o družbenem standardu, opremljenosti, delu za izvoz, skratka o temah, ki so nam tekstilcem blizu.
bucike
Koliko sploh zaležejo te naše bucike? Različno, kot je vse skupaj relativno in odvisno od posameznika, od njegovega odnosa, zrelosti. Še kaj drugega nam ne seže do živega, pa bi en tak pikec, si rečejo tisti z debelo kožo. Ena od bolj topih bucik je tudi tista okoli celo več let starih pošiljk, ki so v skladišču v Novem mestu čakale na odrešitev. Opisali smo jih kar nekaj, nobena pa ni bila mlajša od 2 let. Malo smo se zgražali, ko smo prebrali tiste bucike, se nasmihali in privoščljivo razmišljali, čigav greh je to, kdo ga tako lomi itd. Pri tem pa je tudi ostalo. Kajti pošiljke so še vedno tam. Še vedno čakajo in, če drugega ne, jemljejo prostor in jezijo tiste, ki jim vendarle ni vseeno, kako in kaj, ki pričakujejo več doslednosti, več resnosti. In nazadnje izpade tako, da so s temi pričakovanji kaj neresni... Če je vendarle že kaj narejenega, pa nimamo pravih informacij. Odgovor pričakujemo od najodgovornejših. Ker je večina teh starih paketov naslovljenih na službe v skupnih službah, pričakujemo od tu tudi odgovor.
tip-top: o pripravništvu in štipendiranju
V Tip-topu je komisija za delovna razmerja tik pred dopusti razpravljala o prihodih pripravnikov. V začetku septembra naj bi jih po programu nastopilo delo 44. Od tega sta dve dekleti končali 5. stopnjo izobrazbe, ostale pa 3. in 4. Na sestanku štipendistov pred zaključkom šolskega leta so se že pogovorili o pripravništvu in datumu nastopa dela vseh, ki so letos končali šolanje, ter o možnosti za neobvezno poletno prakso. Na tem sestanku sta tudi dekleti, ki sta končali 5. stopnjo, torej sta tehnici, izrazili željo po nadaljnjem šolanju. Stališče do nadaljnjega izobraževanja in ostale tekoče zadeve v zvezi z zaposlovanjem so zavzeli delegati na omenjeni seji komisije za delovna razmerja. Dogovorili so se tudi, da bodo skušali pritegniti ostale absolvente ljubljanske šole za tekstilne konfekcionarje, ki sicer niso bili naši štipendisti. Močnejši odliv mladih šolanih kadrov v zadnjem času narekuje pospešeno zaposlovanje mladih v Tip-topu. Še posebno, ker je pričakovati v bodoče več upokojitev.
Kako težko je pritegniti mlade, pa pove tudi podatek, da je TIP-TOP raz-
(Dalje na naslednji strani)
Iz oddelka po meri v Tip topu.
C	7^
šopek modrosti
Veliko lažje je ovreči kot dokazati, podreti kot postaviti.
***
Fantazija je tisto, po čemer se človek razlikuje od živali.
*★*
So ljudje, ki so poslušnejši od psa in niti ne lajajo, ko so tepeni.
■k-k*
Modrijani postanejo bedaki, kadar se prepirajo z bedaki.
(Nadaljevanje s prejšnje strani)
pisal 10 štipendij, do sedaj pa sta prispeli le dve vlogi. Sicer pričakujejo, da bodo štipendije lahko podelili, vendar, kotgovore izkušnje, bo več zanimanja v jeseni in morda tudi skozi šolsko leto. Znano je, da se dijaki vpisujejo na več šol. Ker letos na konfekcijski šoli v Ljubljani ni bilo prevelikega zanimanja, ni odslovljenih šolarjev in iz tega izhaja, da bomo morda lahko le podelili razpisane štipendije. Vsekakor se odgovorni v Tip-topu trudijo za pridobitev čim večjega števila delavcev in štipendistov. To pa seveda ne uspe samo od sebe. Zahteva veliko osebnih stikov, angažiranja na šoli, skratka, precej dodatnega dela.
darilo sirotam
Ločna je poslala 60 bluzic in srajčk otrokom brez staršev in sorodnikov v dom Malči Belčeve v Ljubljano. Humana akcija je stekla na pobudo direktorja tozda Ločne in ob podpori koordinacije sindikata novomeškega dela Laboda, naletela pa je na vso podporo. Sirote v tem domu so tudi sicer deležne pomoči in razumevanja. Ločnin prispevek ob tem je delček v skupnih prizadevanjih, da tem otrokom dokažemo, da vendarle niso čisto sami.
podaljšano delo v ločni
Zaradi odpremnih rokov za Libijo so morale delavke Ločne delati tri dodatne sobote ter za dva dni podaljšati delo v kolektivnem dopustu. »Višjo silo« so povsem razumele in tako nastopile kolektivni dopust 30., namesto 28. junija. Začetek dela pa je bil po planu.
Skreenija
' Moja dežela.
Konec junija so se v Tip-topu sestale vse tri komisije, ki skrbe za sistem nagrajevanja. Člani komisij so se na tokratnem sestanku ustavili pri nekaterih tekočih vprašanjih v zvezi z opisi in vrednotenjem nekaterih specifičnih del v oddelku po meri. Bogata razprava se je razvila ob nalogah v zvezi z dograjevanjem kriterijev za kvaliteto dela, ki ga do sedaj nismo dovolj upoštevali.
vida zavec
iz delte
se je upokojila
Po dopustu se je upokojila Deltina dolgoletna delavka — Vida Zavec. V tem kolektivu je delala vso svojo delovno dobo — 32 let. Zadnja leta je kot referentka za kadrovske zadeve skrbela za vrsto opravil s tega področja, med drugim je bila tudi tista, ki je delavkam ob njihovih osebnih praznikih izrekla čestitke. Tako je bila povezana z vsem kolektivom, ki jo bo ob njeni upokojitvi pogrešal. Najbolj pa seveda najtesnejše sodelavke, od poslovne sekretarke naprej.
Torej, Vida, želimo vam vse lepo in oglasite se še kaj!
županova
torta
Ansambel s tem imenom se je v novomeškem in tudi širšem prostoru uveljavil in priljubil takoj po prvih nastopih. Po radijskih valovih smo večkrat slišali njihovo najbolj komercialno vižo Stari moj kraj. Sicer pa igrajo precej svojo glasbo, v kateri so elementi jazza, folk in country glasbe, skratka, bolj avtorske skladbe. Pri Županovi torti igra tudi mlad labodo-vec Otmar Zajc, ki je zaposlen v računalniškem centru. Ansambel pa ima še enega našega bivšega delavca, sedajš-njega študenta, Marjana Pirnarja. Tako se lahko Labod pohvali s kar precejšnjim deležem v tej zanimivi in ustvarjalni glasbeni skupini. Vodi jo Marko Boh, ki je tudi avtor glasbe in besedil vseh njihovih desetih skladb. Polovica članov ansambla ima glasbeno izobrazbo, ostali so samouki. Zato jima prijatelji iz skupine pomagajo.
Županova torta je zanimivo in »hecno« ime, kot pravi Otmar. Izmislil si ga je njihov menager Drago Vovk, pri katerem so posneli nekatere svoje predstavitvene kasete. Teh zaenkrat še ni veliko, vendarle pa le toliko, da jih je slišati na kar precejšnjih lokalnih in osrednjih radijskih valovih.
»Pravzaprav je le Stari moj kraj skladba, ki odgovarja množicam. Ostale skladbe niso toliko odmevne, ker tudi niso pisane s takim namenom. Mislim pa, da imamo tudi kot avtorska skupina dokaj možnosti, saj je kvalitetne glasbe pri nas malo. Moje delo operaterja je dvoizmensko. Zato težje prihajam na vse vaje ansambla. Ostali fantje so študentje in tako se dobivamo predvsem ob koncu tedna. Vmes pa ima vsak svojo domačo nalogo. To pa z veseljem opravljamo, saj igramo predvsem iz veselja. Nobenih drugih ambicij nimamo, sploh pa ne komercialnih. Želimo si delati dobro glasbo in zato igramo ter vadimo z veseljem. Tudi meni je igranje v tej skupini, ki je padla skupaj dokaj nepričakovano, saj se med seboj prej niti poznali niso vsi, predvsem hobi in dopolnilo in olepšava življenja,« pravi Otmar Zajc.
Otmar igra kitaro, sicer pa v ansamblu igrajo na številna glasbila — ben-džo, flavto, saksofon, mandolino, bu-zuki, gosli...
Fantje iz skupine Županova torta. Otmar Zajc je prvi z desne.
Sodelavci so tako veselo pospremili v pokoj Petra Košeleta, ki je dolga leta delal v skladišču srajc in bluz (Peter stoji skrajno levo).
zanimivosti iz arhivov
Tokrat predstavljamo odločbo o za- jena tudi njegova tovarna, iz katere je plembi premoženja Ivana Medica z 11. zrasel Labod, aprila 1947. leta. S tem je bila podržavl-
Odločba:
Okrajno sodišče v Novem mestu je v zaplembeni stvari zoper Medica Ivana, pos. trgovca in tovarnarja v Novem mestu na podlagi komisijskega zapisnika z dne 20. 8. 1945, v zvezi s sodbo Vojaškega sodišča Ljubljanskega vojnega področja, senata v Novem mestu z dne 21.7.1945 opr. št. Sod 34/45-52, ter rešitve Divizijskega vojaškega sodišča v Ljubljani z dne 24.3.1947 Sod 634/46-27.
Utemeljitev.
Medic Ivan, trgovec iz Novega mesta je bil s sodbo Vojaškega sodišča Ljubljanskega vojnega področja, senata v Novem mestu z dne 21,7.1945 opr. št. Sod 34/45-52 obsojen na zaplembo imetja do 75%.
Divizijsko vojaško sodišče v Ljubljani je s svojo rešitvijo z dne 24. 3.1947 Sod 634/46-27 v smislu čl. 7, zakona o zaplembi premoženja in o izvrševanju zaplembe uradno dopolnilo navedeno sodbo in določil imovino, ki naj se obsojencu v okviru sodbe zapleni.
Na osnovi komisijskega zapisnika okrajnega sodišča v Novem mestu se ugotovi, da znaša vse premoženje Medica Ivana skupaj 9,089.894.50 Din ter znaša tedaj 75% 6,817.420.87 Din 25% tega premoženja pa znaša 2,272,473.63 Din. Med vrednostnimi papirji je tudi 60 delnic gostilničarske pivovarne d. d. Laško, katere so bile ocenjene na 30.000,— Din se pa morajo poračunati po predpisih o ureditvi predvojnih obveznosti po tečaju 1:10, kar znaša 3.000,— Din. To se je upoštevalo pri določanju vrednosti celokupnega premoženja.
Pri preračunavanju 75% oddnosno 25% se ni vzelo v poštev hišo vi. št. 242 k. o. Kapucinsko predmestje, ker je Medic Ivan to hišo pridobil na podlagi kupone pogodbe z dne 5.10.1942 od tvrdke Emona vsled česar Medic Ivan v smislu odloka AVNOJA z dne 21.11.1944 ni bil lastnik te nepremečnine in je bil ta pravni posel s sklepom okrajnega sodišča v Ljubljani z dne 5.3.1947 Zp 56/45 izrečen ničnega.
Z ozirom na obrazloženo stanje in pravnomočno rešitev Divizijskega Vojaškega sodišča v Ljubljani z dne 24.3.1947 Sod 634/46-27 je bilo utemeljeno odločiti, kakor je navedeno v tenorju odločbe.
Smrt fašizmu — Svoboda ljudstu...
Okrajno sodišče v Novem mestu, dne 11. 4.1947.
PREDSEDNIK: (PICEK JURIJ)
poskusna poletna križanka