ŠentR UPCRT r - 1 Glasile krajanov krajevne skupnosti Šentrupert L • LCTO: Vil. /4-27. december 2005 • Gladilo izhaja itirikrat letno • Za krajane KS Šentrupert brezplačno• k PISMO KRAJANOM KRAJEVNO SKUPNOSTI Šentrupert Spoštovani krajani, sSeOL if\ /V a [ifm11 čas obračunov na leto se izteka. To je prehojeno pot in pogled v prihodnost Ne morem trditi, da je bilo leto zelo uspešno, vendar je bilo kar precej narejenega. Doletele so nas ujme, ki so nam odnašale ceste, trgale plazove. Vse to je bilo potrebno čimprej sanirati. Tako je odneslo cesto na Kozjaku v dolžini 60 metrov, v Vrheh v smeri proti Goletu približno 7D metrov, plaz na Malem Cirniku je trenutno še v sanaciji. Nazadnje pa je pozno jesensko deževje povzročilo še odtrganje ceste in plaz v Selih. Zadnji bo moral sanacije počakati do pomladi. Hkrati s temi dodatnimi deli in stroški se je izvajal redni program del po načrtu Občine Trebnje in Krajevne skupnosti Šentrupert. Zgradili smo vodovod Nebesa - Viher - Slape v skupni dolžini 2.700 metrov - s hidrantnim omrežjem, zamenjan je bil glavni vod do vasi Draga - v dolžini 850 metrov. Na cestnem področju so se urejale krajevne ceste na Dolenjih Jesenicah - dva odseka, na Ravnah do Viktorja Povšeta, v Brinju do Leopoldine Starič, v Kroharjih (Zabukovje) do Robija Trinka, preplastitve na treh odsekih Ah I i n (ZaI oka), Končina (Okrog], Krištof -Kumer (Draga), pokrpalo se je nekaj krajevnih cest. Na lokalnih cestah seje izvedla razširitev in utrditev ceste v Kostanjevico (1.100 metrov), asfaltiral odsek do Gor. Zabukovja (650 metrov). Malo ali skoraj nič pa se ni premaknilo na lokalni cesti Slovenska vas -Šentrupert. Počasi, prepočasi se premikamo pri izgradnji kanalizacije in čistilne naprave v Šentrupertu in še kje. Teh stvari ne bi želel opravičevati. Dejstvo je, da to ni narejeno. Kako v naslednjem letu? Vse je odvisno od rebalansa proračuna za leto 2006. Proračun za leto 2006 je bil sprejet že aprila 2005. Prednost bodo imela dela, ki v preteklosti niso bila realizirana - in, seveda, oskrba s pitno vodo. V Krajevni skupnosti Šentrupert je še blizu sto gospodinjstev brez pitne vode. Vendar bo leto, ki prihaja, za delo krajevne skupnosti težje kot do sedaj - tudi zaradi tega, ker z marcem poteče samoprispevek. Naj se dotaknem še prizadevanj po samostojni občini; ni nam uspelo. Kar čudne stvari so se dogajale okrog ustanavljanja novih občin v parlamentu. Najprej je državni zbor dovolil izločitev Krajevne skupnosti Šentrupert iz Občine Trebnje, v nadaljevanju pa isti zbor ni potrdil referendumskega območja, da bi naši krajani lahko izrazili svojo voljo. Milo rečeno: smešno! NA KONCU NAJ VAM ZAŽELIM OBILO ZDRAVJA, DOBRE VOLJE, PRIPRAVLJENOSTI ZA DELO IN POMOČ SOKRAJANOM, KAJTI LE S SKUPNIMI MOČMI BOMO NAPREDOVALI. Tone RUGELJ, predsednik sveta KS ŠENTRUPERT VOŠČILO NAJ SE MIR SRCA IN BLAGOSLOV NOVOROJENEGA ZDRUŽITA. NAJ NAS OKUŽI NASMEH VESELIH IN SOČUTJE TRPEČIH. ODPRIMO SRCE IN RAZŠIRIMO ROKE. SPOZNALI BOMO. DA SE JE JEZUS ŽE RODIL ZA VSE. ZA OTROKE, MLADE, DRUŽINE, DELAVCE TER BOLNE IN TRPEČE. Voiči Vam dekan in župnik Mirko SIMONČIČ S SOBRATOMA C GAJ AN J A V KS IN DRUŠTVIH S sej SVETA KRAJEVNE SKUPNOSTI ŠENTRUPERT POVZETKI: 31. redna seja: 22. september 2005: Po deževju sta ostala dva plazova; enega bo sanirala Občina Trebnje, drugega pa Krajevna skupnost Šentrupert. Asfaltiranje: Zgornje Zabukovje - Kroharje, Dol. Jesenice -Zdenka Ramovš in Dol. Jesenice - Gričar, Brinje - Leopoldina Starič, Ravne - Viktor Povše. Sestanek krajanov Rakovnika in Slovenske vasi glede dogovora za speljavo meteornih voda. Krajevna skupnost bo vložila gradivo za ustanovitev občine Šentrupert. Za Krajevno skupnost Šentrupert bodo vlogo vložili poslanci gospa dipl. inž. Marjeta Uhan, gospod prof. Kristjan Janc in gospod mag. Franc Žnidaršič. Člani sveta so se strinjali, da se je dal delati elaborat za novo občino. Sprejetje bil sklep, naj se mize, ki jih je Krajevna skupnost nabavila za kulturni dom, ne posojajo drugam. 32. redna seja - 1. decembra 2005: Ker v kraju nimamo zdravstvene ambulante, ki sodi k novi občini, se bo delegacija dogovorila z Zdravstvenim domom Trebnje za zdravstveno oskrbo naših krajanov, dokler nimamo v okviru občine Šentrupert samostojne zdravstvene ambulante. r Napovednik 3 Dogajanja v KS in društvih 2 Življenje župnije 7 Kulturna dediščina 10 Sprehodi med... H Šolski utrip 16 Na mladih svet stoji — 21 4 Pri obnovi Barbove graščine na Veseli Gori delo napreduje; predvideno je, da bi že v maju lahko ponovno postavili zbirko kmečkega orodja. Potrebno pa bo narediti tudi zunanjo osvetlitev objekta in prireditvenega prostora za gradom, v pritličju pa bo še potrebno prenoviti vodovod. Potrebno bo vlagati tudi v domači vodovod; če bi v Kamnju naredili rezervoar, bi bil s tem rešen problem vode iz vrtine Kamnje. Da bi bila cena vode primerljiva z Dano na Mirni, bo s prvim januarjem 2D06 voda dražja. Razno: Pri urejanju cest se premalo zavedamo, da smo vsi krajani in tako vsi dolžni po svojih močeh urejati ceste. K5 Šentrupert da soglasje 5PIN0 II Šentrupert za vodo zaradi spremembe projektov. Za obdaritev starostnikov pri RK Šentrupert bo K5 dala toliko sredstev kot lani. POVZETKI IZREDNIH 5EJ: 3. izredna seja - 11. oktobra 2005: Rebalans proračuna se sprejme v obliki, kot ga je predlagal predsednik sveta Tone Rugelj. Za dodatna sredstva smo zaprosili iz GRP0V za dela na Barbovi graščini na Veseli Gori, Ugotavljajo, da ceste niso vedno najbolje splužene. Predlaga se enotna cena za pluženje po urah in kilometrih. Razno: KS Šentrupert in Občina Trebnje morata narediti projekt za odvodnjavanje meteorne vode v Slovenski vasi. Ponovno je bila izpostavljena preplastitev ceste Slovenska vas - Šentrupert. Za denar, ki je bil predviden za odkup zemljišč, bodo spomladi poasfaltirali bankine na tej cesti. Bilo je več predlogov za table z oznako kraja; ko bo vse zbrano, bodo table naročili. V neposredni bližini šole, kjer se je gradil vodovod, bi bilo dobro postaviti ležeče robnike. 4. izredna seja - 10. novembra 2005: Problematika atrazinov v vodovodu Šentrupert - prisoten je bil gospod Štrucelj z Zavoda za zdravstveno varstvo Novo mesto; sprejeti so bili naslednji sklepi: Hidrogeologom damo izdelati varstvene pasove za vrtine Kamnje. Geologi ugotovijo, ali je možna poglobitev vrtine. Napajanje vode iz Nebes, če bi imeli močnejšo energijo; potreben bi bil rezervoar v Kamnju. Začasna rešitev: Mešanje vode iz Nebes in Kamnja. ZZV Novo mesto izdela poročilo o vodi v Kamnju, KS se poskuša dogovoriti z Elektro Celje o takojšnji izgradnji transformatorske postaje na Homu. KS zaprosi Dano Mirna za akvamate za šolo, da bodo učenci pili dobro vodo. 5. izredna seja - 25. novembra 2005: Občina Šentrupert - vložitev pritožbe KS se pritoži in pošlje ponovni predlog za ustanovitev občine Šentrupert poslanki dipl. inž. Uhanovi, ki je vložila že naš predlog za novo občino. Če bomo občina, bomo dobili zdravnika s koncesijo za opravljanje zdravstvene oskrbe. Izračunali bomo proračun nove občine -prihodke in odhodke. Irena RIBIČ, zapisnikarica Nede/jako popoldne pri urejanju ce&ti&ča. Tudi tako se ie vedno da veliko narediti! RAZŠIRITEV CESTIŠČA OD ZASELKA RAVNICE DO OKROGA Na cesti, ki povezuje Šentrupert, Škrljevo, Ravnik, Apnenik, Okrog in Zaloko, so bili na odseku od zaselka Ravnice do Okroga štirje zelo nepregledni ovinki. Cesta je bila zaradi tega nevarna in pogosto je prihajalo predvsem do zdrsov s cestišča. Šolski kombi pa prav na tej cesti vsak dan opravi deset voženj! Ga bi omilili nastali položaj, je bilo treba nekaj ukreniti. Ve se, da čakanje navadno ne obrodi sadov, zato so se krajani Okroga in Zaloke odločili, da ob denarni pomoči Krajevne skupnosti Šentrupert problem poskušajo sami rešiti. Akcija je stekla. Vsi lastniki zemljišč - pretežno je to gozd -so dovolili, da se širitev lahko izvaja. Odstranjeno je bilo veliko lesa in zemeljskega materiala. Vsi ovinki so bili zelo ublaženi, preglednost - s tem pa varnost - se je zelo povečala. Med temi kritičnimi točkami je bila v približno kilometer dolgi poti narejena razširitev in utrditev v širini enega metra. 5 tem je cesta v tej dolžini pripravljena za prepotrebno razširitev celotne ceste od Šentruperta do Zaloke. Ta razširitev in preplastitev bi bila izredno potrebna, ker je predvsem v zgornjem delu cesta v zelo slabem stanju. Vsi upamo, da se bo to kmalu uresničilo. V želji, da bi to dosegli, bomo na samem cestišču poskušali sami narediti še več. Za nas se končuje uspešno leto 2005, približuje se novo. Db tej priložnosti se iniciativni odbor Okrog - Zaloka želi zahvaliti vsem lastnikom zemljišč, ki so dovolili razširitev, vsem krajanom, ki so zavzeto ročno in strojno delali, vsem, ki so akcijo razumeli in jo po svojih močeh s Finančnimi sredstvi podprli, vodstvu Krajevne skupnosti Šentrupert, ki je akcijo denarno in materialno podprlo - vključno z Občino Trebnje, ki je razširitev v ovinkih pred nekaj dnevi tudi asfaltirala. VSEM VELIKO DELOVNIH USPEHOV IN OSEBNE SREČE ŽELI INICIATIVNI ODBOR Okrog - Zaloka ZAHVALA OB REKONSTRUKCIJI CESTE GRIČAR - ZAGORICA Dolgo časa smo razmišljali, kako bi pristopili k ureditvi kolovozne poti, ki so jo neurja večkrat spremenila v kanal. Zbralo se nas je nekaj prizadetih in se na Krajevni skupnosti Šentrupert dogovorili, kako bi uredili 400 metrov dolg odsek te poti. Odločili smo se, da bi pot razširili, utrdili in asfaltirali. Zavod za gozdove Slovenska vas nam je zagotovil razširitev, hkrati pa navozil gramoz, ki ga je namenila Krajevna skupnost Šentrupert. Ko so bila ta dela končana, se je začela priprava za asfaltiranje. Pri tem je nastalo kar nekaj težav. Toda razumna odločitev sveta KS, da se vse asfaltira, je razveselila vse prizadete. Danes je cesta asfaltirana, naši ljudje so občutili veliko olajšanje, saj so se tudi stroji zaradi neurejene poti hitreje kvarili. Iskreno se zahvaljujemo Zavodu za gozdove Slovenska vas, Krajevni skupnosti Šentrupert in vsem, ki so nam kakorkoli pomagali! ŽELIMO USPEŠNO LETO 2006! Alojzij GRIČAR KRAJEVNA SKUPNOST ŠENTRUPERT CENIK ZA PORABLJENO PITNO VOOO CENA Z 8,5 % DDV: GOSPODINJSTVO 187,81 SIT ZIDANICE 187,81 5IT VIKENDI 197,97 SIT GOSPODARSTVO 381,82 SIT ŠTEVČNINA: 900,00 5IT / 3 MESECE CENE ZAČNO VELJATI 5 1. I. 2D0G. OBVESTILO VODJE POLICIJSKEGA OKOLIŠA Policija se vsako leto znova srečuje s pojavi množičnega metanja petard in z uporabo drugih pirotehničnih izdelkov. Medtem ko je metanje petard nekaterim posameznikom in skupinam zabava, je za večino državljanov neprijetno dejanje. Neprevidna in nepremišljena uporaba pirotehničnih izdelkov pogosto povzroči telesne poškodbe (opekline, raztrganine rok, poškodbe oči itd), vznemirja ljudi in živali ter onesnažuje okolje. Policisti Policijske postaje Trebnje bodo storili vse, da bi omejili nezakonito uporabo in zmanjšali možnost poškodb. Dosledno bodo ukrepali proti vsem, ki bodo metali petarde oziroma uporabljali druge pirotehnične izdelke, kjer to ni dovoljeno [v šolah, v bližini šol, vrtcev, zdravstvenih domov, bolnišnic, domov za ostarele, športnih objektov, cerkvenih objektov in na drugih krajih, kjer se zbira večje število ljudi). Zavedati se moramo, da je neprimerna uporaba pirotehničnih izdelkov problem vseh, zato prosimo vse, predvsem pa starše, skrbnike, učitelje in vzgojitelje, da z opozarjanjem na nevarnosti in možne posledice takega početja ter s svojim zgledom pripomorejo k preprečevanju in zmanjšanju posledic. Občane opozarjam, da so previdni pri nakupu. Kupci in uporabniki pirotehničnih izdelkov naj ta sredstva, če se jim ne morejo odreči, kupujejo v trgovinah, ki imajo za prodajo teh izdelkov dovoljenje. Pirotehnična sredstva se lahko uporabljajo od ZB. decembra Z005 do Z. januarja ZOOB. Zima pomeni za udeležence cestnega prometa poseben letni čas. Nizke temperature, led in sneg niso značilnost ostalih letnih časov, pozimi pa lahko ti dejavniki povzročijo veliko neprijetnost v cestnem prometu (zasneženo vozišče snežno ploskev, poledico), zato bi vse voznike opozoril na uporabo zimskih pnevmatik, ki je obvezna od 15. novembra Z005 do 15. marca prihodnjega leta. V zimskem času, ko so dnevi krajši, vidljivost slabša in čas zaznavanja nevarnosti daljši, so pešci ena izmed varnostno najbolj izpostavljenih kategorij prometnih udeležencev. Opozoril bi, da pešci v cestnem prometu nosijo svetla oblačila, kresničko ali izdelke z odsevnimi trakovi. V primerih, ko ni hodnikov za pešce, morajo le-ti obvezno hoditi po levi strani v smeri hoje. Do meseca novembra se je na območju KS Šentrupert zgodilo 59 kaznivih dejanj, v 37 primerih je bila podana kazenska ovadba, v vseh ostalih primerih pa je bilo podano poročilo na okrožno tožilstvo. Za 14 kršitev s področja javnega reda in miru smo podali obdolžilni predlog sodišču. 5 področja prometne varnosti je bilo obravnavanih 8 prometnih nesreč, od tega so se tri nesreče zgodile s telesnimi poškodbami, ena pa s smrtnim izzidom. Obravnavali pa smo tudi štiri samomore. Pobude za vaše boljše varnostno počutje oziroma težave mi lahko napišete ali pošljete po elektronski pošti na elektronski naslov: janez.senica@policija.si, lahko pa sporočite na Policijsko postajo Trebnje, kjer sem dosegljiv na telefonski številki Q7 34 62 700. □b koncu leta bi vam zaželel VELIKO SREČE, ZDRAVJA, PREDVSEM PA VARNO NOVO LETO 2006! Janez ŠCNICA, VODJA POLICIJSKEGA OKOLIŠA POMOČ SOČLOVEKU Pri pregledu opravljenih nalog, ki smo si jih zadali člani Krajevnega odbora Rdečega križa v letu 2005, čutimo zadovoljstvo. Člani odbora smo odgovorno in sporazumno reševali naloge skozi vse leto. Med uspešnejše naloge vsekakor sodi srečanje krajanov naše krajevne skupnosti, starih nad 70 let. Srečali smo se 24. aprila v šoli. Bilo nas je 117. Da je srečanje uspelo, se moramo zahvaliti vodstvu šole, ki nam že leta nudi gostoljubje, dobrim krajanom, ki so nam tudi letos darovali kruh in pijačo, pridnim članicam odbora, ki so spekle različno pecivo ter pomagale pri ureditvi prostorov, strežbi, ljudem, ki so pomagali pri prevozu; za prijetno vzdušje pa so ponovno poskrbeli pevci Vinogradniškega pevskega zbora Šentrupert. Vsem prisrčna hvala! To leto je bilo tudi zaznamovano s srečanjem krvodajalcev Občinske zveze Rdečega križa Trebnje. Načrtovano je bilo srečanje na Veseli Gori, a slabo vreme nam je prekrižalo načrte. Varno streho smo dobili pri Jakličevih v Kovačevem hribu. Povabljeni so bili prisrčno sprejeti in dobro postreženi. Tudi zabave ni manjkalo. Ker je krvodajalstvo v Sloveniji in tudi v naši občini najbolj množična solidarnostna akcija državljanov, smo lahko ponosni, ker v teh akcijah že desetletja sodelujejo tudi krajani naše krajevne skupnosti. Med krvodajalci naše občine je bilo še posebno veliko prav naših krvodajalcev. Zaslužijo, da najbolj zveste tudi poimensko imenujemo: PETDESETKRAT sta kri darovala: Franc KISOVEC - Šentrupert Viktor UHAN - Hom 47 PETINŠTIRIDESETKRAT sta dala: Jože KORELC - Straža 21 Franc ŠKARJA - Brinje 1S ŠTIRIOESETKRAT so že dali: Franc BARTDLJ - Bistrica 36 Dori KOVALJEV - Šentrupert 38 Pavel KURENT - Škrljevo 1 PETINTRIDESETKRAT so poslanstvo opravili: Janez HROVAT - Zaloka 3 Tomaž SLAK - Slovenska vas 19 Bruno ŠKERJANC - Roženberk 7 TRIDESETKRAT so se med darovalce zapisali: Janez PRIMOŽIČ-Vrh Jože RAMOVŠ - Kamnje 7 Stane SMOLE - Kamnje 6 Stane URŠIČ - Škrljevo 5 PETINDVAJSETKRAT so to storili: Marjan BORŠTNAR - Gorenje Jesenice 28 Anton LUKEK - Vesela Gora 11 Bernarda POVŠE - Prelesje 8 DVAJSETKRAT so bili krvodajalci: Marjan GORENC - Hrastno 67 Iztok KIRAK - Bistrica 4D Maja SITAR - Šentrupert 81 A Anica TORI - Mali Cirnik 1 Tudi med mlajšimi darovalci ne manjka naših imen: PETNAJSTKRAT: Vilma ANDERLIČ - Straža 17 Pavla BERK - Vrh 33 Barbara SMOLE - Šentrupert B4 Andrej STARIČ - Hrastno 6 Janez ŠKARJA - Škrljevo 7 DESETKRAT: Antonija AHLIN - Brinje 4 Robert GLUŠIČ - Gorenje Jesenice 26 Tomaž KAŠIČ - Šentrupert 16 Jože LAMOVŠEK - Mali Cirnik 5 Igor LOČIČNIK - Slovenska vas 18 Lovro ŠKERJANC - Roženberk 7 Boris ŠKODA - Dolnje Jesenice 18 Anton ZUPANČIČ - Okrog 54 Med tistimi, ki so dali PETKRAT, pa so: Andrej AHLIN - Zaloka 6 Matilda AHLIN - Zaloka 6 Stanislav DRAGAN - Gorenje Jesenice 10 Franc GORENC - Hom 1 Alojz GREGORČIČ - Okrog 3 Dušan KRAŠOVEC - Šentrupert 82 Anton MAROŠA - Šentrupert 20 Majda PODLOGAR - 5lovenska vas 20 Tomaž SIMONČIČ - Brinje 11 Franc STARIČ - Brinje 5 Matjaž TRATAR - Šentrupert 110 Aleksander ŽIVKOV - Slovenska vas 22 PONOSNI SMO na vas, ker ste se odločili za ta humanitarni korak in dali zgled mlajšim! Zato vsem in vsakomur posebej - I5KRENA ZAHVALA! Donatorji ob prazniku krvodajalcev v Šentrupertu so bili: S.E.P. proizvodnja in storitve d. d. o. Kamnje FILIP POVŠE, s. p. - Šentrupert PLASTA d. d. o. Kamnje INTELEKTA D. D. 0. Šentrupert DANA d. d. Mirna KORK Šenrtrupert Gostilna JAKLIČ - Šentrupert Tudi njim - prisrčna hvala! Pri širitvi socialne dejavnosti smo letos z medobčinsko zvezo RK dosegli tesnejše sodelovanje pri obdaritvi najbolj ogroženih krajanov - paketi hrane in s pralnim praškom: Ena krajanka prejema paket s hrano in pralnim praškom vsak mesec, šest jih prejema prehranbene pakete in prašek vsake tri mesece. V akciji NIKOLI SAMI je dobilo pakete in prašek 10 krajanov, v akciji ME5EC SOLIDARNOSTI - v novembru pa so potrebnim razdelili še 16 paketov s praškom. Tudi z Republiško zvezo RK imamo mnogo boljše sodelovanje kot prejšnja leta. Zato pozabimo na prejšnje vodstvo, ki nam je zagrenilo dejavnost RK! V začetku decembra pa smo izpolnili še zadnjo nalogo: V teh dneh smo obiskali in skromno obdarovali 27B starostnikov, starih nad 70 let - po vseh vaseh in zaselkih KS Šentrupert in še 20 krajanov po domovih - v Metliki, Novem mestu, Trebnjem in v Grosupljem. Velika akcija - ni kaj. Toda naši požrtvovalni odborniki krajevne organizacije RK so sledili klicu izpolnitve programa. 5 svojim obiskom so razveselili predvsem osamljene krajane, ki pa jih v naši krajevni skupnosti ni malo. Vsem globoka zahvala! Zahvaliti pa se moram tudi učencem in njihovim mentorjem na Osnovni šoli dr. Pavla Lunačka, ki so za naših 300 krajanov naredili lične čestitke z željami za zdravo in srečno leto 2006. Da med nami še živijo dobri ljudje, nas je prepričal Ivan Lovše z Rakovnika, ki se je ponudil, da je brezplačno odpeljal naša odbornika na obisk po domovih. Hvala, hvala! Sicer pa to ni bilo prvič. Pa še nekaj veselega bi vam rada povedala. Naša krajanka Marija Šuštar s Homa se je 5. decembra prvikrat v življenju odpeljala na petdnevni dopust k morju! Da, prav ste prebrali. Pet dni je preživela v počitniškem domu RK na Debelem Rtiču. Program bivanja je bil zelo bogat. In veste, česa se je 'teta Marija’ najbolj razveselila? Da bo prvič videla morje! Da pa so seji sanje uresničile, sta pripomogla dobra soseda s Homa -Antonija in Viktor Uhan, ki sta jo z avtom odpeljala na avtobus v Šentrupert in sta jo pripeljala tudi domov. V njeni odsotnosti pa sta skrbela tudi za njenega psička in mucko. Obema hvala! Prepričana sem, da ‘teta Marija’ tega doživetja do konca življenja ne bo pozabila! Še enkrat: hvala Krajevni skupnosti Šentrupert, hvala Franciju Frelihu in Filipu Povšetu, saj so nam pomagali uresničiti naš program! V5EM ŽELIMO MNOGO ZDRAVJA, SREČE IN ČIMVEČ DELOVNIH U5PEHOV V LETU 2006! 5REČNO! dolgoletna predsednica krajevnega odbora RK Marija BREZOVAR s člani odbora PROGRAM IZLETOV PLANINSKEGA DRUŠTVA POLET ZA LETO 2006 Sobota, 28. JANUARJA: PO CVIČKOVI GAZI: Po snegu skozi vinograde Sobota, 11. FEBRUARJA: KRAS: V burji proti morju Sobota, 18. MARCA: DONAČKA GORA: Tam, kjer izvira DONAT Sobota, 8. APRILA: SABOTIN: Kjer se začnejo ali končajo BRDA Nedelja, 7. MAJA: DOBRČA: Slovenski RIGI Sobota, 17. JUNIJA: 5TRUŠKA: Manj znani vrh na avstrijski meji Sobota, 15. JULIJA: ŠKRLATICA: Naš drugi najvišji vrh Sobota in nedelja, 5. in 6. AVGUSTA: HAFNER: Najvzhodnejši tritisočak v Alpah 18. - 27. AVGUSTA: ČRNA GORA: Pohodni tabor Sobota, 9. SEPTEMBRA: KAMNITI LOVEC: Sosed romarskih VIŠARIJ Sobota, 7. OKTOBRA: KOMPOTELA: Visoko nad KAMNIŠKO BISTRICO Sobota, 14. OKTOBRA: 5TEKLAS0VA POT: Jeseni okrog domačega kraja Sobota, 18. NOVEMBRA: LAHINJA: Krajinarski park v BELI KRAJINI Sobota, 9. DECEMBRA: KONČNI IZLET V NEZNANO: Obračun in načrti Bojan BREZOVAR, predsednik V objemu naravnih lepot... PLANINSKO DRUŠTVO POLET PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO ŽELI VSEM SVOJIM ČLANOM, ŠENTRUPERT LJUBITELJEM POHODOV, ŽELI VSEM KRAJANOM PRIJETNO IZLETOV, VZPONOV PRAZNOVANJE TER NEOKRNJENE NARA VE TER SREČNO NOVO LETO 2006! SREČNO. ZDRAVO VaSi gasilci IN USPEŠNO NOVO LETO! NA POMOČ! USPEŠNO DELO PROSTOVOLJNEGA GASILSKEGA DRUŠTVA ŠENTRUPERT V LETU 2005 Poročamo, kako je društvo delovalo v letu, od katerega se zdaj poslavljamo. Prvi namen našega društva je, da smo ob vsakem času, vsakem trenutku pripravljeni pomagati bližnjemu v nesreči, naj bo ob požaru ali drugih elementarnih nezgodah, ki lahko doletijo vsakega našega krajana. 5rečo imamo, ker živimo v okolju, v katerem ne predvidevamo velikih nesreč. Vendar pa do nesreče vseeno lahko pride. To smo občutili tudi lani, ko je na Straži že v jutranjih urah udarila strela v gospodarsko poslopje Dušana Vidmarja. Pohvaliti moram gasilce, saj smo bili takrat že v nekaj minutah na kraju nesreče. Pohvala pa velja tudi za vaščane ter ostala društva, ki so prišla na kraj nesreče. Takrat se je pokazala naša organiziranost in oprema, saj smo lahko požar takoj omejili in kasneje tudi pogasili. Društvo je letos nabavilo novo gasilsko črpalko, znamke ZIEGLER; le-ta je za današnji čas najbolj kvalitetna; to se je pokazalo tudi na naši društveni vaji v mesecu požarne varnosti v oktobru na Rakovniku pri kozolcu Dušana Tratarja. Tu smo preizkusili vsa naša protipožarna sredstva; prišli smo z našo avtocisterno in takoj vključili protipožarni top. V tem času smo ob potoku preizkusili našo novo motorno črpalko in izvedli trojni napad, nato pa še dva tridelna napada; ugotovili smo, da je motorka še zmeraj imela 8 barov pritiska, kar je odlično, saj ima motorka 4.4D0 litrov pretoka v minuti. Sodelovali smo tudi na sektorski vaji pri Sv. Roku, imeli predstavitev naše opreme pred domačo osnovno šolo - za učence je bilo to posebno doživetje; v tistem trenutku bi vsi radi postali gasilci. V okviru Občinske gasilske zveze Trebnje smo pri rednem tekmovanju od pionirjev do veteranov tekmovali v petih ekipah; toliko ekip zmore le malo društev. Mladinci skupine A so zasedli tretje mesto in dobili pokal -ponovne iskrene čestitke! Vse priznanje gre tudi mentorju vseh ekip - poveljniku društva Cirilu Lamovšku. Ob tej priložnosti bi se rad zahvalil vsem gasilcem in gasilkam ter veteranom za vsestransko delo, saj tako nadaljujemo tradicijo gasilstva - letos je bila že 10B. obletnica ustanovitve društva. Rad pa bi se zahvalil vsem krajanom, obrtnikom, sponzorjem in vsem, ki v kakršni koli obliki pomagate. V imenu Prostovoljnega gasilskega društva Šentrupert pa vsem krajanom tudi želim, da ne bi prišlo do kakršni kolih nesreč, da bi živeli v medsebojnem razumevanju in miru, predvsem pa zdravju! Peter KURENT, predsednik Nova črpalka - naš ponos DOGAJANJE V ŽUPNIJI 5 prvo adventno nedeljo smo že stopili v novo cerkveno leto, civilno leto se bo tudi kmalu sklenilo in v tem času navadno povzemamo in seštevamo sadove enoletnega dela. V življenju župnije pa je prav ta čas najbolj intenziven, saj praznujemo enega izmed glavnih krščanskih praznikov - Jezusovo rojstvo. Do tega časa pa se je zvrstilo kar nekaj dogodkov, ki jih je vredno omeniti. Misijonski križ za Antuna V nedeljo, 11. septembra, smo na Veseli Gori s podelitvijo misijonskega križa pospremili na novo pot Antuna Sabljaka. Antun je odraščal v Šentrupertu, kjer smo ga mladi poimenovali ‘deček za vse', saj je opravljal najrazličnejša dela. Osnovno šolo je obiskoval v domačem kraju, v Ljubljani je dokončal šolanje za lesarja. Svoje znanje in vero je poglabljal tudi na Teološko-pastoralni šoli, kjer se je nekaj časa izobraževal za katehista. V vseh skupnih podvigih, ki smo se jih udeleževali, si je pridobil ime Pampi, kar ga je v nadaljnjem življenju zaznamovalo kot podoba indijančka; to pa je tudi njegov 'zaščitni znak’: dolgi lasje in ‘indijanski’ videz. Antun v objemu staršev Antun se je dobro leto pripravljal na odhod v Brazilijo k slovenskemu salezijanskemu misijonarju Ernestu Saksidi. Nazadnje so pred leti šentruperski zvonovi pospremili na misijonsko pot sestro Zvonko Mikec, ki deluje v Angoli. Mi pa smo bili priče slovesnosti na Veseli Gori, ko smo se poslovili od našega rojaka in vzornika, ko odhaja kot laiški misijonar za tri leta. Ponosni smo lahko, da seje nekdo med nami odločil za tako pot. Vsi želimo Antunu veliko sreče, veselja, upanja in neizmerne milosti našega Gospoda. Tamara VAVTAR Kostanjev piknik Tudi letos smo sredi oktobra organizirali pohod in kostanjev piknik na Vihru za vse veroukarje od 1. do 4. razreda. Zbrali smo se na župnijskem dvorišču, kjer smo zmolili jutranjo molitev in si zaželeli srečno pot. Po dobrih dveh urah hoje z veliko počitki smo prispeli na cilj, kjer sta nas že čakala pečen kostanj in sok. Sledile so razne igre, vlečenje vrvi, skakanje v vreči, pa streljanje na gol in ciljanje s storži. Ob koncu smo se ustavili v cerkvi sv. Duha, nato pa se odpravili nazaj v dolino. Pri tem nam je pomagal kombi, saj je pridno opravljal svojo dolžnost prevozov. Seveda brez gospoda Toneta Maroše ne bi šlo, pa tudi nekateri starši in mladi animatorji so priskočili na pomoč, tako da nismo nikogar izgubili in ničesar pozabili. Zlata maia gospoda Franca Jamnika Zvonovi so oznanjali, da zadnja oktobrska nedelja ne bo navadna jesenska nedelja, temveč za šentrupersko Faro kot za vso salezijansko družino v Sloveniji velik dogodek. Množica ljudi, mladih in starejših, duhovnikov in sester, znanih in neznanih obrazov, je hitela v župnijsko cerkev svetega Ruperta, da bi se Bogu zahvalila za 50-letnico mašniškega posvečenja gospoda Franca jamnika, duhovno in umsko modre, a preproste in blage osebe, ki jo je Gospod poklical v salezijanski duhovniški poklic. Gospod Franc jamnik je tistega dne skril vse trpljenje vojne in ujetništva, misijonskih težav in bolezni ter ob svoji zlati maši izžareval le dobroto, veselje in spokojnost. Skupaj z množico duhovnikov, sester in vernikov ter z glavnima spremljevalcema - biseromašnikom gospodom Francem Kuharjem in pridigarjem akademikom dr. Alojzijem Slavkom Snojem je zapel hvalnico Bogu za prehojeno pot. Še posebej so se veselili šentruperski krajani in pripravili kar se da slovesno bogoslužje - pa tudi zahval in pozdravov ni manjkalo. Predstavnik župnijskega pastoralnega sveta je v svoji zahvali odprl fc#&: lil ■L«, ^ _ ST - JW/, Na trgu pred cerkvijo. Foto M. Kapus slovesno bogoslužje, otroci so z deklamacijami in šopki obsuli slavljenca. Župnijski pevski zbor, otroški pevski zbor in vokalna skupina Cantamus so s svojo pesmijo odprli cerkveni prostor v nebeške višave, ministranti so slovesno stregli. Pridigar ni skoparil z besedami in navdušujoče povezal življenjsko pot gospoda Jamnika z božjim klicem na salezijansko in duhovniško pot - s številnimi odlomki iz Svetega pisma. Tudi predstavnik krajevne skupnosti Šentrupert je v svoji zahvali voščil blagoslov slavljencu, ki je velika duhovna opora za vse, še posebej za bolnike in starejše, ki jih zvesto obiskuje. Ob koncu slavja smo lahko prisluhnili tudi pismu apostolskega nuncija msgr. Santosa Abrila y Castelloja, ki je zlatomašniku ob pozdravih prenesel tudi poseben apostolski blagoslov papeža Benedikta XVI. Praznovanje se je nadaljevalo na trgu pred cerkvijo, kjer je slavljenca in množico ljudi ogrel Pihalni orkester svetega Ruperta, za veselje pa so poskrbele tudi šentruperske gospodinje s svojimi dobrotami, ki so jih mladi pridno ponujali do skrajnih kotičkov trga. Oratorijsko popoldne Sredi novembra je v župnišču potekalo Oratorijsko popoldne. Udeležilo se ga je kar 80 otrok. Začeli smo s pesmijo, nato pa smo se razdelili v dve skupini in izdelovali božične voščilnice, ki so jih otroci odnesli domov. Na pomoč so jim priskočili tudi animatorji in sestra Danijela. Otroci so se nato zabavali ob družabnih igrah. Kot se spodobi, smo program zaključili s pesmijo ter se razšli z mislijo na naslednje takšno srečanje. Ana GORENC Animatoraki vikend Animatorski vikend na Koprivniku Nekateri animatorji smo se konec novembra odpravili na animatorski vikend na Koprivnik. Cilj vikenda je bil poglobiti animatorsko duhovnost, znanje in dejavnost, zato smo v starostnih delovnih skupinah obravnavali različne teme (animatorjeva Fizika, 3D animator, osebnost ...) in se naučili marsičesa novega. Poleg tega smo pri delavnicah pripravili osnutke programov za prihodnje, predvsem pripravo na polnočnico in božič ter del programa za srečanje animatorjev. Zadnji večer smo imeli veseli večer, pri katerem smo medse ‘uradno’ sprejeli pet novih animatorjev. Izpit je bil kar težak, a so ga z našo pomočjo uspešno prestali. Vsak je moral z žlico v ustih zapeti bans, sledila so vprašanja na temo animatorjeve osebnosti in dejavnosti, nato smo opravili še krst. Sami smo poskrbeli tudi za gospodinjska opravila, pripravljanje obednice, pomivanje posode ter čiščenje. Zadnji dan smo se udeležili nedeljske maše v cerkvi ter povzeli dogodke in spoznanje celega vikenda. Kot skupina smo se še bolj povezali, preko skupinskega dela in raznih poučnih iger smo spoznali nove animatorjeve lastnosti in oblike animiranja. Kljub velikim količinam snega in mraza smo srečno prispeli domov. Uria GREBENC in £va GRUDEN Sveti Miklavž obiskal Šentruperske otroke Tudi letos je sveti Miklavž obiskal šentruperske otroke v nabito polnem Kulturnem domu. Parkeljni in angelčki so pripravili zanimivo in poučno igrico. Najprej so parkeljni obdarili predstavnike lenuhov, zaspancev, nagajivcev in šolomrznežev. A kaj kmalu se je oglasil zvonček in prepodil parkeljne z odra. Prišli so angelčki in pospravili parkeljsko nesnago ter napovedali Miklavžev prihod. 5 svojo pesmijo ga je pospremil otroški pevski zbor, po Miklavževem nagovoru pa se je začelo najboljše: razdeljevanje daril. Najmlajši in malo manj mladi so z veseljem prihiteli do Miklavža in prejeli dar, v katerega so prispevali občina, krajevna skupnost in župnija. Daril je bilo dovolj za vse predšolske in šoloobvezne otroke do tretjega razreda, zmanjkalo pa jih ni niti za otroški pevski zbor in ministrante. Marko SUHOVERŠNIK KULTURNA DEDIŠČINA OBNAVLJANJE BARBOVE GRAŠČINE NA VESELI GORI Začetki obnove Barbove graščine na Veseli Gori segajo v sedemdeseta leta 20. stoletja. Takrat so se domačini pod pokroviteljstvom Turističnega društva Šentrupert in Krajevne skupnosti Šentrupert ljubiteljsko lotili obnove Barbove graščine. V njenem pritličju so temeljito obnovili del prostorov in jih namenili postavitvi muzejske zbirke, za katero je predmete zbral takratni ravnatelj šentruperske šole Bojan Brezovar. Z obnovo graščine so nadaljevali v osemdesetih letih 20. stoletja. V njenem prvem nadstropju so uredili in leta 19B4, ob 200. obletnici smrti čebelarja Petra Pavla Glavarja, odprli čebelarski muzej in tako počastili Petra Pavla Glavarja, ki so mu na pročelju stavbe tudi odkrili spominsko ploščo, in Aleksandra Lunačka, začetnika sodobnega čebelarstva v Mirnski dolini. V tem obdobju so v graščini obnovili prostore v vzhodnem delu pritličja, kjer so tudi uredili priročni točilni pult, ki ga uporabljajo med tradicionalnimi Gregorjevimi sejmi na Veseli Gori. Zaradi nerednega vzdrževanja in vlage sta stavba in zbirka začeli hitro propadati. Dodatno škodo sta zbirki povzročila vlom v graščino (ukradena je bila numizmatična zbirka in zbirka pušk). Leta 1986 je bila muzejska zbirka na prošnjo Kulturne skupnosti Trebnje prvič strokovno popisana in inventarizirana. To je storil Dolenjski muzej iz Novega mesta. V začetku devetdesetih let 20. stoletja sta Občina Trebnje in Krajevna skupnost Šentrupert kot razvojni potencial vključili graščino v projekt Celostnega razvoja podeželja in obnove vasi (CRP0V) za naselje Šentrupert in okolico. Za ta namen je bil leta 1996 izdelan Razvojni projekt CRP0V Barbova graičina leta /992 - itanje pred. začetkom intenzivnejie obnove v prvi polovici devetdesetih let 20. stoletja. Arhiv ZVKDS. OB Novo mesto Barbova graščina leta 2003. Arhiv ZVKDS. OB Novo mesto Glavni kamniti portal z letnico 1768. Arhiv ZVKDS, 0€ Novo mesto za naselje Šentrupert z okolico. V njem je izdelovalec strokovnega elaborata (Studio 5, Marko Kapus, s.p.) med drugim pripravil tudi strokovna izhodišča in razvojne usmeritve za obnovo in revitalizacijo Barbove graščine. V omenjenem elaboratu je povzel rezultate študentskega raziskovalnega tabora Šentrupert 1992, strokovne podlage Dolenjskega muzeja in takratnega Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine iz Novega mesta (danes Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE Novo mesto] ter dosedanjih programskih izhodišč. Dmenjeni elaborat je bil podlaga, da so se Občinski svet Občine Trebnje, Svet Krajevne skupnosti Šentrupert in Projektni svet CRPOV Šentrupert odločili za nadaljnjo načrtno obnovo graščine. V tem času je podjetje SPINO II d.0.0. Ljubljana (vodi ga domačin Peter Frelih, diplomirani inženir gradbeništva] uspešno kandidiralo na javnem razpisu Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano z obnovo graščine v okviru ERPOV. Isto podjetje je leta 1997 do konca izdelalo potrebno projektno gradbeno dokumentacijo, v kateri je predvidelo celovito obnovo graščine in k njej pripadajočega gospodarskega poslopja, predstavitev muzejske zbirke in kompleksen turistično-gostinski vsebinski program. V obdobju med 1993 in 1999 je Krajevna skupnost Šentrupert v skladu s projektom ERPOV z lastnimi sredstvi in ob finančni pomoči Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Občine Trebnje v celoti obnovila streho, na novo zgradila dimnike, uredila odvodnjavanje meteornih voda, zgradila sanitarije v pritličju in v prvem nadstropju, obnovila stopnišče, nekaj prostorov v prvem nadstropju in sanirala graščinsko klet. Pri obnovitvenih delih je takrat sodelovalo več izvajalcev. Krovska dela je opravilo Krovstvo Jože Gregorčič, večino zidarskih del v notranjščini je izvedlo Gradbeno podjetje Zupančič iz Trebnjega, sanacijo kleti pa Vodnogospodarsko podjetje Novo mesto. Pri vzdrževanju in urejanju muzejske zbirke so občasno sodelovali z Dolenjskim muzejem iz Novega mesta. Dolenjski muzej je sodeloval predvsem v okviru raziskovalnih taborov (med 1992 in 1993 sta bila v Šentrupertu organizirana dva etnološka študentska tabora). Nekajkrat je opravil pregled stanja zbirke ter zaščito posameznih dotrajanih predmetov. Pomemben premik v prizadevanjih za obnovo Barbove graščine je pomenil sestanek vseh zainteresiranih in v obnovo že angažiranih strani na Veseli Gori v letu 1999, kjer je bil sklenjen dogovor, da se v obnovo načrtno vključi spomeniško-varstvena in muzejska stroka. Tako je leta 2002 Krajevna skupnost Šentrupert naročila konservatorski program za nadaljevanje obnove ter program za ureditev muzejske zbirke. Elaborata sta Pogled na porušeno gospodarsko poslopje ob graščini - to bi veljalo v prihodnosti ponovno pozidati. Arhiv ZVKDS, OC Novo mesto prispevala docent dr. Vito Hazler in redni profesor dr. Janez Bogataj z Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo s FilozoFske fakultete v Ljubljani. V letu 2003 so študentje etnologije popisali in na novo ovrednotili zbirko kmečkega orodja. Predmeti iz zbirke so bili restavrirani, zdaj so začasno na varnem shranjeni ter čakajo na novo postavitev. Vsa dogajanja v zvezi z obnovo graščine od tedaj dalje vodi in usmerja Zavod za varstvo kulturne dediščine, Dbmočna enota Novo mesto. Krajevna skupnost Šentrupert od leta 1999 sodeluje s pristojno spomeniško-varstveno službo. Z obnovitvenimi deli v zadnjih dveh letih poskuša čimprej do konca obnoviti prostore v njenem prvem nadstropju, kjer želi postaviti obnovljeno muzejsko zbirko. Do sredine letošnjega leta ji je uspelo zamenjati vsa okna v prvem nadstropju - izdelana so po vzoru dveh še ohranjenih starih oken - ter izdelati nov lesen tramovni strop po vzoru stropa iz Kurentove hiše na Veseli Gori številka 6. Šlo je za zamudna in zahtevna dela. Izdelava oken je bila zaupana Mizarstvu Pirc iz Novega mesta, izdelava stropov pa domačemu krovcu Marjanu Kostevcu. Trenutno v graščini dokončujejo električno napeljavo ter menjajo talne obloge. Vsa opravljena dela kažejo, da bo Krajevni skupnosti Šentrupert uspelo že v kratkem ponovno postaviti na ogled bogato muzejsko zbirko in s tem pomembno prispevati k ohranitvi izjemne kulturne dediščine Šentruperta z okolico. Ocena dosedanjih obnovitvenih posegov in trenutnega stanja: Tridesetletna zgodovina obnove Barbove graščine ni nič nenavadnega za tako velik objekt, saj se obnova izvaja z nerednimi in s skromnimi finančnimi sredstvi. Iz izkušenj vemo, da je obnova kulturnega spomenika zahtevno in dolgotrajno delo, ki zahteva izkušeno in strokovno usposobljeno vodstveno ekipo, dobre izvajalce ter stalne in dolgotrajnejše finančne vire. Glede na sedanji finančni vložek ter vloženi trud in energijo domačinov je smiselno z obnovo vztrajati in jo čimprej končati. Pri projektu obnove od leta 2002 dalje sodeluje strokovno in organizacijsko usposobljena ekipa, ki jo sestavlja več članov: Tone Rugelj, predsednik Krajevne skupnosti Šentrupert, Rupert Gole, univ. dipl. arhitekt, predsednik Turističnega društva Šentrupert, Peter Frelih, diplomirani inženir gradbeništva, odgovorni projektant, redni profesor dr. Janez Bogataj in docent dr. Vito Hazler z Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo ter avtor članka - odgovorni konservator Dušan Štepec Dobernik. V obnovo poskušamo vključevati vse bolj izkušene izvajalce, ki svoje delo cenovno ugodno, hitro in solidno opravijo. Ugotavljamo, da predstavlja bistveno težavo pri obnovi finančni del projekta. Da bi se končala obnova prvega nadstropja in v njem uredila muzejska zbirka, bo potrebno še nekaj finančnih sredstev. Neizkoriščeno graščinsko podstrešje. Arhiv ZVKDS. OC Novo mesto Obokan hodnik v pritličju graščine. Arhiv ZVKDS. OC Novo mesto Pretežni del nujno potrebnih sredstev naj bi zagotovila Občina Trebnje ali kakšen drug zainteresiran vlagatelj. Obnovo graščine je treba pripeljati do faze, ko bo dostopna za obiskovalce, da bo za njih postala turistično zanimiva lokacija in bo posredno začela vračati vloženi kapital v okolje. Glede na to, da je Vesela Gora s svojimi kulturnimi spomeniki vključena v projekt Po poteh kulturne dediščine Dolenjske in Bele krajine (letos je bila ob cerkvi sv. Frančiška Ksaverija postavljena Obnovljena okna v prvem nadstropju. Arhiv ZVKDS. OE Novo mesto turistično inFormativna tabla), bi veljalo z obnovo tudi ostalih delov graščine pohiteti. Nadaljevati bi bilo potrebno z obnovo pritličja in mu nameniti načrtovano gostinsko-turistično vsebino. Obokani prostori v pritličju ponujajo prvovrsten ambient za gostilno. Ne bi bilo narobe razmišljati mogoče tudi o ureditvi mladinskega hotela. Prostori zanj se ponujajo v pritličju in podstrešju graščine ter v pripadajočem gospodarskem poslopju. Takoj bi bilo potrebno razmišljati tudi o vsebini in obliki atraktivnega civilnega poročnega obredja, ki bi se odvijal v poročni dvorani v graščini. Na svojo vsebino čaka tudi doslej še neizkoriščena obnovljena graščinska klet. V njej bi bilo potrebno kratkoročno predvideti vsaj vinoteko z izborom dolenjskih ustekleničenih vin, obiskovalci pa bi ob domačih narezkih poskušali dolenjska vina. Degustacijo bi bilo smiselno popestriti s krajšo video- ali dia-projekcijo o značilnostih Mirnske doline, o njeni naravni in kulturni dediščini in o načinu življenja njenih prebivalcev skozi različna zgodovinska obdobja. Zlasti slednjo vsebinsko idejo bi bilo možno zagotoviti hitro in z minimalnimi Finančnimi stroški, vendar pa je potrebno ob tem zagotoviti usposobljene lokalne turistične vodnike. K sodelovanju bi bilo potrebno pritegniti domačine (upokojence, dijake ali študente), ki bi jih dodatno izobrazili in jim ponudili delo občasnega honorarnega turističnega vodnika, ki bi bil na voljo vnaprej najavljenim skupinam. Po analogijah izdelan nov lesen tramovni strop v prvem nadstropju. Arhiv ZVKDS. Iz predstavljenega je razvidno, da se OCNovo mesto obnova Barbove graščine nahaja v sklepnem obdobju. Potek nadaljnje obnove je v prvi vrsti odvisen od Finančnih sredstev, da bi dokončali prvo nadstropje ter postavili muzejsko zbirko, v nadaljevanju pa od uresničljivih oziroma Finančno ovrednotenih programov. Glede na to, da predstavlja Barbova graščina pomemben turistični potencial, bi veljalo intenzivno nadaljevati obnovo in jo v zglednem času pripeljati do konca. Pri tem pa ne bi smeli pozabiti na načrt upravljanja z graščino. Le s skrbnim in z aktivnim gospodarjem bodo obnovljena graščina in njene vsebine živele in izpolnjevale svoje poslanstvo v lokalnem okolju. Dušan ŠTEPEC DOBCRNIK, višji konservator Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE Novo mesto Ena od razstav v obnovljeni graščinski kleti. Arhiv ZVKDS, OE Novo mesto SPREHODI MED . 3 UnlilUsd bin.umonl Mic.iui.ull lulemul C«|>lpr«l me edtt «ew rrnnus rooh mslp O6®1' - © !“] lil J '*•* © 0’ 'i 1 * , J © Adrirmot. httpi//wwWŽ.«tn>».»V~«odd^>/ v' £350 ***» 1 ki« smo /ilotlr>vinill*d fi^vi in»n> - ',** — SPREHOD PO MEDMREŽJU: "O veliki cerkvi, dobrem cvičku, ... pa tudi o parkeljnih, taroku in najemu železniške postaje” Ko se mi je v enem od tistih neprijaznih hladnih in meglenih zimskih ljubljanskih dni zahotelo sprehoda (vsaj virtualnega, navideznega) po Šentrupertu, sem v medmrežni iskalnik na računalniku odtipkal geslo ‘ŠENTRUPERT’. Doživel sem pravo informacijsko eksplozijo, ponudilo se mi je 3428 medmrežnih naslovov, ki so bili menda v nekakšni povezavi s Šentrupertom. Sprehod med informacijami o Šentrupertu na medmrežju se je začel s presenečenjem. Vedno znova me namreč preseneti sicer znano dejstvo, da dolenjski Šentruperčani nismo edini Šentruperčani. K svetemu Rupertu, temu prvemu salzburškemu škofu, že stoletja molijo še v nekaterih drugih predelih Slovenije. Prvi spletni naslov me je spomnil na Šentrupert pri Laškem in mi ponudil idejo za enega od naslednjih sprehodov. Na drugem naslovu sem našel, kar sem pravzaprav iskal oziroma pričakoval. Takšen je bil vsaj prvi vtis, ko sem začel brati: "Dobrodošli na domači strani kraja Šentrupert, kjer si boste lahko ogledali pregled skozi zgodovinsko in današnje dogajanje v Šentrupertu, spremljali tekoče prireditve ... “. Na sicer simpatični strani sem si hotel najprej ogledati ‘tekoče’ prireditve in ob tem ugotovil, da se je ta spletna stran verjetna rodila ob Gregorjevem sejmu leta 2001, živela do žegnanja konj na Štefanovo istega leta in nato informacijsko obstala. Škoda. Obisk na naslednjem spletnem naslovu iz dolgega seznama, ki je nastal ob iskanju pod geslom ‘Šentrupert’, me je zasul z rožicami. Uvodna stran Osnovne šole dr. Pavla Lunačka Šentrupert je namreč animirana z rožicami, ki 'padajo nekje izpod neba', se odpirajo in zapirajo ter zginjajo nekam navzdol - skratka, vse je v ,rož’cah‘. Seveda me je glede na slabe izkušnje s predhodnega spletnega naslova najprej zanimal datum zadnje spremembe: tam nekje sredi oktobra. No, ja. Pa še nekaj me je zanimalo: Kaj pravijo na Osnovni šoli v Šentrupertu o dr. Pavlu Lunačku? Nič ne pravijo, pa čeprav je prot. Jože Zupan napisal o njem celo knjižno monografijo. Ponujajo le povezavo na že omenjeno, domnevno zapuščeno spletno stran kraja Šentrupert, kjer piše: “Pavel Lunaček (1900-1955), medicinski pisatelj, začetnik sodobnega porodništva in glavni organizator naših partizanskih bolnišnic.” To je vse. “Srečna dežela ta, ki cviček ima," sem pred časom zasledil nekje med Pavčkovimi besedili. In prav po Pavčkovo sem se razveselil spletnega naslova, ki končno spregovori tudi o cvičku. Najprej prijetno povabilo v čudovito klet Vinskega butika Brcar na Homu, ki obiskovalca ne pusti ravnodušnega. Potem pa skopa informacija o Vinogradništvu in vinarstvu Frelih z eno od meni nenavadnih ponudb - "šentjurska penina" - napaka na spletni strani ali izziv za degustacijo ob prihodnjem obisku Šentruperta? Na seznamu spletnih naslovov sledi tudi kratko uradno povabilo Slovenske turistične agencije v Šentrupert, kjer kot najzanimivejši ogled razglašajo ogled cerkve sv. Rupetra, v nadaljevanju pa obiskovalce vabijo v vinske gorice z odličnim cvičkom. Ob tem sem se spomnil ene od dragocenih starih razglednic, ki jo je pred natanko stotimi leti nekdo poslal iz Šentruperta v Kranj in nanjo napisal: "Ni napačen ta kraj, saj ga obdajajo vinske gorice. In kjer so vinske gorice, tam se človek dobro počuti." Don Boskovi salezijanci nam na svoji spletni strani ponujajo svežo informacijo o dogajanju v Šentrupertu iz začetka decembra: Sveti Miklavž je tudi letos obiskal šentruperske otroke v do skrajnega kotička napolnjenem Domu kulture. Menda pa so tam parkeljni obdarili tudi predstavnike lenuhov, zaspancev, nagajivcev in šolomrznežev. Že pri ogledu naslednje spletne strani na seznamu pa se je izkazalo, da tista novica 3 Otiiovna iol.i cit. Pavla I unaka Šeni 1 upei I MK.io.sofl lulef n«tl I »ploiei Me cdn 'tow r ara Kes Tools relp O*** • (J Q 1|| p*«* ’&'•»-» c 0* * H • [J j A Mdr** |4j http://rwwa.oinc« »jl-oyvnpU»/ Uvodna ttran ObvKtfila in »»vito Sliko na*« okolice Proditgtitov Zot>Q5l*ni Učenci Prom! Urnik Predmetnik Oš šolski kokdar in tekmovanja Interesno delavnosti Žoliko leto 20MI20C5 Poroiavo Stran oblikoval 3f v j Q So Uik» 1 OSNOVNA ŠOLA dr. PAVžjA LUNAČKA ŠENTRUPERT # šolsko leto 2005/2006^ r • 1 5? • * i 1 jv. J n Inhsv - vinzlU Thiinrt ijjj r.pl(4*,rtpnr«vir,r/v 4J 1 •'tv»/r>**^UHr tv/ o Miklavžu in parkeljnih ter nabito polnem Domu kulture niti ni najnovejša novica iz Šentruperta na Dolenjskem. Tarok zveza Slovenije nam na spletu da vedeti, kdo so najbolj spretni igralci XII. turnirja za državno prvenstvo v taroku, menda se jih je v Šentrupertu zbralo kar 123. In kje sem končal ta virtualni sprehod? Hotel sem ga končati že kar pri taroku, pa sem šel še na spletno stran s ponujeno fotodokumentacijo veseljačenja mladih v Kutnarjevem hramu pred letom dni in nato še na naslednji spletni naslov ter pristal na železniški postaji. Slovenske železnice na spletu ponujajo v najem, ne boste verjeli, kar železniško postajališče, ja, tisti 'cugštacjon' na Rakovniku iz leta 1964 si menda lahko najamete. Tu sem končal, ugasnil računalnik in odšel na sprehod po megleni Ljubljani. Meglen je ostal tudi vtis sprehajanja po spletnih straneh o Šentrupertu in Šentruperčanih, ki nedvomno potrebujejo in tudi zaslužijo celovito, izčrpno in ažurno spletno predstavitev kraja in bogatega društvenega življenja. Obiskovalci spletnih starni bi morali dobiti podoben vtis, kot ga je že pred sto leti dobil tisti obiskovalec Šentruperta, ki je na razglednico z navdušenjem napisal: "Ni napačen ta kraj ..." Jože UHAN VSEM VINOGRADNIKOM NAŠEGA DRUŠTVA ŽELIM, DA BI SE JIM DELO V VINOGRADU V LETU 2006 VEDNO OBRESTOVALO/ Franci BARTOLJ, predsednik \ ■ ■ ; ! <■!* > 'K \ —-Ufe' I V™ 1 I f" RSfia. 1 Vsem krajanom, delovnim organizacijam in ustanovam v KS Šentrupert želim vesele božične praznike, veliko uspehov, zdravja in osebnega zadovoljstva v novem letu ter veliko užitkov pri gledanju programa TV Vaš kanal in medsebojnega sodelovanja. Janez JANEŽIČ - snemalec in poročevalec TV Vaš kanal IZKORISTITE MOČ ŽIVE SLIKE / ŠOLSKI UTRIP PONOSNI NA PREJETO PRIZNANJE KULTURNA ŠOLA LETA 2005 Naša šola je bila nominirana za natečaj KULTURNA ŠOLA LETA 2005. Predlagal nas je javni sklad R5 za kulturne dejavnosti Občine Trebnje. Prejeli smo povabilo na zaključno prireditev Oan kulture mladih v srcu Slovenije, ki je potekala 21. oktobra v geometričnem središču Slovenije - na Slivni blizu Vač Našo šolo je zastopalo pet učencev, ki so nastopili s svojo predstavitvijo z literarnega področja - z mentorico Janjo Jerovšek. Srečali smo se s pisateljem Bogdanom Novakom, z gledališkim igralcem Jernejem Kuntnerjem, glasbenikom Črtom Voglarjem in s kiparjem Zlatkom Rudolfom. Po končanih predstavitvah petnajstih nominiranih šol je sledila podelitev priznanj in nagrad najboljšim petim šolam. Prejeli smo priznanje Kulturna šola 2005 - za literarno ustvarjanje, zlato medaljo in miniaturno bronasto vaško situlo. Za zaključek pa so nas prijazno pogostili na turistični kmetiji Kimovec. Srečni in zadovoljni smo se odpravili proti domu. Karin JURGLIČ, 7. razred SODELOVANJE NA NATEČAJU Naša učiteljica - profesorica Sandra Slunjski je dobila vabilo za sodelovanje pri literarnem natečaju Zavarovalnice Triglav. Prinesla ga je v razred, potem pa smo za domačo nalogo napisali pesmico ali uganko o prometu. Ko smo naloge prinesli v šolo, nam je učiteljica popravila slovnične napake, potem pa smo besedila pravilno prepisali na drug list. Izdelke je učiteljica poslala v Ljubljano, kjer so izbrali dvesto najboljših. Iz našega razreda je bilo izbranih celo pet učencev: Nika Končina, Barbara Zupančič, Uroš Breznikar, Matej Ramovš in Blaž Glušič. Končno smo dočakali G. december, ko so nagrajenci dobili po pošti čudovite nahrbtnike s peresnico. Zdaj spet sodelujemo na drugem literarnem natečaju RTV Slovenije in upamo, da bomo tudi tu uspešni. Eva GRIČAR, Tina ZAPLATAR in Martina GOLOB, 3.b devetletke NAJ BODO ZDRA VJE, SREČA, ZADOVOLJSTVO V LETU 2006 VEDNO Z VAMI, VAM ŽELI KOLEKTIV ŠOLE DR. PAVLA LUNAČKA IN VRTCA! Apolonija RUGELJ, ravnateljica NAJLCPŠC SLIKANICE ZA UČENCE NAŠE ŠOLE Naša pedagoginja Marta Mencin je bila v preteklem letu pobudnica in izvajalka programa KNJIGOBUBE v obeh oddelkih podaljšanega bivanja. Ta program letos praznuje deseto obletnico. Idejni vodja programa v Sloveniji sta dr. Margareta Bubnič Dolinšek in založba Epta. V tem času je program obiskal več kot 170.ODD slovenskih družin, na šolah pa ga je izvajalo več kot 3.000 mentoric in mentorjev. Knjigobube so doživele tak odziv in prepoznavnost, ker so: ■ odlično sredstvo za motivacijo otrok in delo skozi celo leto • so zakladnica idej za delo z otroki in starši • gradijo bralne in učne navade ter vztrajnost • spodbujajo otrokov govorni, socialni in čustveni razvoj • nevsiljivo povežejo otroke in odrasle Kako program sploh poteka? Sestavljen je iz delovnih zvezkov z imenom Pobarvane pravljice , ki se med seboj ločijo pa barvah in so namenjene različni starosti otrok. Vsak delovni zvezek ima predstavljene pravljice, ki naj bi jih brali skozi celo šolsko leto. Vsaki prebrani pravljici sledi likovna dejavnost, pri kateri otroci pravljico še podoživijo in se o njej pogovarjajo. Večina knjig, namenjenih branju predvsem mlajših otrok, je izšlo pri založbi EPTA -založbi najlepših slikanic in knjig. Prav tu so pripravili vseslovenski program PRIŽGIMO PLAMEN USPEHA, ki povezuje gospodarsko in negospodarsko sfero z osnovnim namenom, da bi skupaj delovali in bili tudi skupno odgovorni za našo prihodnost. V ta namen je založba iskala sponzorje po vsej Sloveniji, da bi darovali svoja sredstva za knjige. V okviru tega programa so za nas našli sponzorja SEP d.0.0 Šentrupert, ki je šoli podaril 200.000 tolarjev v obliki najlepših slikanic založbe EPTA. Knjige so namenjene otrokom za ustvarjanje bralnih kotičkov, kot predpisuje in priporoča vzgojno-izobraževalni kurikulum. S tem so zagotovili še večjo prisotnost največjih del otroške svetovne literature, ki s svojimi preprostimi, a globokimi zgodbami otroke učijo temeljnih življenjskih modrosti, vrednot in veščin. Otrokom predstavljajo pomemben vir varnih in prijetnih občutkov ter rešitev iz posameznih življenjskih situacij, česar jim odrasli pogosto ne znamo in ne zmoremo dati, so pa v otrokovi mladosti nujno potrebni za celovit in optimalen razvoj njegove osebnosti. Podarjene knjige smo tudi razstavili, da so si jih lahko ogledali vsi učenci, pa tudi učitelji in starši, ki so prihajali na pogovorne ure. Podjetju SEP d.0.0. prisrčna hvala za to lepo darilo! Zelo ste nas razveselili! Polona RUGELJ, ravnateljica POTOVANJE V LONDON V petek, 2. decembra, smo se janja, Uroš in Matej iz 8. razreda 05 dr. Pavla Lunačka Šentrupert s profesorico Simono pridružili skupini, ki je s turistično agencijo Twin iz Ljubljane za en dan obiskala London. Pozno popoldne smo se iz Tivolija z avtobusom odpeljali proti letališču Treviso v Italiji, od tam pa poleteli na Luton, ki je četrto letališče v Londonu. Za nas je bilo veliko stvari novih in smo jih prvič doživeli: Let z letalom, vožnja po levi, večmilijonsko mesto, podzemna železnica, angleški parki in angleški čaj. Z ladjico smo se peljali po reki Temzi in se peš sprehodili do glavnih znamenitosti Londona. Od blizu smo si ogledali Tower Bridge, Big Ben in Houses of Parliament, Dovvning Street 10, Buckingham Palače in St. PauPs Cathedral, National Galery, London Eye ter ničelni poldnevnik na Greenwichu. Kljub kratkim uram v tako velikem mestu smo začutili utrip britanske prestolnice. In, seveda, dan je bil sončen. London pa ne bi bil London, če ne bi bilo tiste plohe opoldne. Hvaležni smo vsem, ki so nam omogočili doživetje Londona! Simona KOŠČAK ŠAHOVSKI UTRIP V ŠCHTRUPCRTU Tudi letos se nadaljujejo šahovske aktivnosti na Osnovni šoli dr. Pavla Lunačka Šentrupert. Tako se poleg šahovskega krožka, ki uspešno deluje že šesto leto zapored, letos prvič poučuje šah kot izbirni predmet v višjih razredih devetletne osnovne šole. Predmet obiskuje 1S učencev, ki so se poleg pravil in osnov šahovske igre naučili tudi zapisovanja potez, uporabe šahovske ure, pravil vedenja pri šahovski partiji in drugih pomembnih elementov šahovske borbe. Učenci, ki sodelujejo pri krožku in predmetu šah, pa lahko pridobljeno znanje pokažejo in se dokažejo tudi na tekmovanjih. Tako sta bili v mesecu decembru na Dsnovni šoli dr. Pavla Lunačka organizirani kar dve tekmovanji, na katerih so uspešno nastopili tudi učenci naše šole. Najprej je 3. decembra 2005 potekalo posamično osnovnošolsko prvenstvo Občine Trebnje; udeležilo se ga je 39 učencev v treh starostnih kategorijah: do 9 let, do 12 in do 15 let. Svoje predstavnike so imele : 05 Trebnje, 05 Mirna in 05 dr. Pavla Lunačka Šentrupert. Najbolj uspešni učenci naše šole so v posameznih kategorijah bili: do 9 let je bil France Frelih na G. mestu, do 12 let je občinski prvak postal Aleš Brcar, Rok Kalčič pa je usvojil drugo mesto, prav tako pa so bili naši predstavniki najbolj uspešni v kategoriji do 15 let, kjer je bil prvi Boris Tratar, Domen Živkov pa drugi. Najboljši v posameznih konkurencah so prejeli medalje in se uvrstili na regijsko prvenstvo, ki je bilo v Novem mestu v drugi polovici decembra. Osnovna šola dr. Pavla Lunačka je bila gostitelj še ene pomembne šahovske prireditve - 9. decembra 2005, ko je potekal drugi turnir Dolenjske kadetske šahovske igre za šolsko leto 2005/2006. Tekmovanja se je udeležilo kar 128 učencev iz 24 osnovnih šol in 3 šahovskih klubov z Dolenjske in iz Posavja; vse to kaže na veliko zanimanje za šah med mladimi. Udeležence srečanja je pozdravila ravnateljica Apolonija Rugelj, ki je v pozdravnem nagovoru poudarila, da šola postaja poleg kulturnih, športnih in drugih dejavnostih poznana tudi po šahovskih dosežkih. Tudi to tekmovanje je potekalo v treh starostnih kategorijah - tokrat do 10, 12 in do 16 let. V najmlajši konkurenci je nastopilo 42 učencev, najbolj uspešen predstavnik šole pa je bil Timotej Šturm na 28. mestu. Naši učenci so najbolje nastopili v konkurenci do 12 let starosti - v njej je bilo kar 49 šahistov - saj je prvo mesto priboril Aleš Brcar, ki je usvojil vse možne točke in v neposrednem dvoboju tudi premagal lanskega državnega prvaka do 10 let Maksa Pečarja iz DŠ Jurija Dalmatina Krško. Aleš je vodilni tudi v skupni razvrstitvi ligaškega tekmovanja s 181 točkami, saj je uspešno nastopil tudi na prvem turnirju v 5tarem trgu ob Kolpi, kjer je usvojil 3. mesto. Dobro uvrstitev je dosegel tudi Rok Kalčič s 17. mestom. V konkurenci do 16 let je bil med 37 udeleženci najbolj uspešen domačin Boris Tratar, ki je pristal na 13. mestu. Tekmovanje je potekalo v pravem športnem duhu in udeleženci so pokazali veliko šahovskega znanja. Z udeležbo na takšnih turnirjih pa si učenci nabirajo potrebne izkušnje za nastope na še pomembnejših tekmovanjih. Da pa ne šahirajo dobro samo mladi igralci, pa dokazuje Vinko Tomažin iz Drage pri Šentrupertu, ki je v septembru praznoval 80-letnico rojstva in še vedno odlično šahira! Kljub letom se še udeležuje vseh turnirjev, ki jih organizira šahovski klub v občini, zelo pogost in vedno dobrodošel gost pa je tudi na turnirjih v Krmelju in Sevnici. Ob njegovem jubileju je bil organiziran tudi turnir, ki se ga je udeležilo 31 igralcev, Vinko pa je s petim mestom dokazal, da se še vedno enakovredno kosa z mlajšimi igralci. Želimo mu, da bi se še dolgo srečevali za šahovnico! Andrej BRCAR, mentor BOŽIČNO-NOVOLETNA PRIREDITEV Osnovna šola dr. Pavla Lunačka je v sredo, 21. decembra, v telovadnici šole pripravila dobrodelno božično-novoletno prireditev, ki smo jo poimenovali Ml SMO SVET. V tem smislu je bila pripravljena tudi scena na panojih: Zemlja, okrog katere plešejo otroci različnih ras. Otroški in mladinski pevski zbor sta zapela devet božično- novoletnih pesmi, plesna skupina pa je zaplesala nekaj plesov. Prireditev je sklenil pevski zbor s pesmijo Hi smo svet, s katero smo poskušali združiti ljudi v slogi in prijateljstvu. Sledila je prodaja božično-novoletnih voščilnic, ki so jih izdelovali učenci razredne in predmetne stopnje. Tako zbrani denar je namenjen nakupu igrač za pediatrični oddelek splošne bolnišnice v Novem mestu. Polona RUGELJ SNCŽAKI Velik bel trup, ošiljen nos, lonec na glavi, v noge vedno bos. Ko zunaj je mraz, se rad veseli, če pa sonce posije, ga z metlo podi. Gaiper GOLC, 4. razred Snežak veseljak tri kepe ima. Otroci se kepajo, on se smehlja. Ko pride sonce izza gora, užaljeno drugam se poda. Žiga HUČ, 4. razred Naredila sem snežaka, čisto pravega možaka, imel je kapo, šal in nos, po igrišču tekal je kar bos. Se cele dni je z nami igral, dokler ga sonček ni obsijal, ga dobra volja je minila, ker njegova obleka se je topila. ZIMSKA Sneg prši z neba, bela je dežela vsa. Po poljanah otroci že hite, snega vsi se vesele. Maruia JCROVŠCK, 4. razred UGANKE, NAŠE ZANKE V snegu debeli mož stoji, v daljavo črne zro oči, na glavi počen lonec mu čepi. Alenka GOLOB, 4. razred Čisto vse je belo, ni to moka, a se je vsega dobro prijelo. Le kaj je pokrajino odelo? Petra JERIČ, 4. razred Leti z neba, pa ni ptica, je bela, pa ni golobica. Maruia JCROVŠCK, 4. razred Špela STARIČ, 4. razred Hladne so in bele, čipkaste vesele, nekatere pa tudi debele, snežaku so na lonec priletele. Gregor MARKELC, 4. razred Bolj je mrzlo, bolj se smeji. Ko sonce posije, se v solzah v vodo spremeni. Jan RAMOVŠ, 4. razred Mož je bel, ima črne oči, namesto nosa koren mu štrli. Snežne kepe tri, oglje namesto oči, nos štrleč - korenček rdeč, stara metla, počen lonec, moje uganke je konec. Boitjan TRATAR, 4. razred Mentorica Marjanca OGRINC Zadnji novembrski petek je bil na ioli drugačen dan. V vseh razredih so potekale predpraznične delavnice. Izdelovali smo novoletne voščilnice, okraske, pekli piikote. izdelovali božična drevesca, pisali pesmi in uganke... NA MLADIH SVCT STOJI JANKO ZIHERL SPET V SREDIŠČU POZORNOSTI V okviru 8. dneva kakovosti je Območna gospodarska zbornica na Otočcu prvič podelila priznanja inovatorjem. Komisija Območne gospodarske zbornice Novo mesto je ocenjevala inovativnost, inventivnost, tržno zanimivost in primernost za okolje oziroma vpliv na okolje. Srebrno plaketo je prejelo nam že poznano podjetje Novoform iz Drage pri Šentrupertu, ki se ukvarja z inženiringom in izdelovanje m izdelkov iz plastičnih mas. Avtor inovacije, plastičnih letvic, s katerimi dopolnjujejo paleto Fasadnih in ograjnih letev iz plastike, lesa in aluminija in pločevine, je naš krajan JANKO ZIHERL. Izdelek so patentno zaščitili in ga že uporabili na referenčnem objektu, pridobili pa so tudi ateste za UV obstojnost osnovnega materiala. Partner, ki jim ga dobavlja, hkrati tudi odkupuje in reciklira odrezke. Inovacijo so že predstavili na letošnjem salonu v Ženevi - in kot nam je znano - prejeli bronasto medaljo. Prejeli so že prva naročila. Pri inovatorju Janku Ziherlu se je ponovila tipična slovenska zgodba: Najprej te mora priznati tujina, potem pa se predramijo tudi domači logi. Bomo v Šentrupertu znali ceniti inovacijo našega krajana?! Kakorkoli že - v imenu bralcev glasila ŠentRUPERT ISKRENE ČESTITKE TUDI TOKRAT! RASTOČE PODJETJE S. E. P. ŽE DRUGIČ NAGRAJENO Z GAZELO Spoštovani gospod direktor EOMUNO PAL, hitri način življenja, v kakršnega smo vsi vpeti, omogoča, da lahko preživijo samo tisti, ki v delo vlagajo znanje in nadpovprečno delavnost. Hkrati pa se je zaradi konkurenčnosti težko obdržati pri vrhu. In vendar je Vam to uspelo: GAZELA, priznanje za rastoče podjetje, je že drugič tudi v Vaših rokah! Znova čestitamo, hkrati pa smo ponosni, ker je takšno priznanje prišlo v Šentrupert! Razumljivo je, da želimo Vašo dejavnost podrobneje spoznati. Zato je najprej vprašanje, ki je že kar v navadi: Kako se je začelo? Pred desetimi leti je Francoski partner, podjetje SERIE, v 5loveniji iskal in našel potencialnega partnerja PLA5T0 za organizacijo proizvodnje plastičnih posod za potrebe Revoza iz Novega mesta. Za realizacijo tega projekta me je zadolžil gospod Franc Frelih in mi zaupal organizacijo avtomobilskega programa na prostoru proizvodnje PLA5TE. Prvotno idejo o dodelavnih poslih med Plasto in Francijo smo razvili v tovarno, ki danes proda mesečno za približno 120 milijonov tolarjev izdelkov. Koliko časa so že vidni rezultati? □ d prvega leta delovanja, ko sem zraven sebe zaposlil v SEP še dva delavca - Antona Kreseta in Alenko Golob, se je proizvodnja po navodilih iz Francije razvila v dobičkanosno samostojno podjetje, kakršnega poznamo danes. Vidni rezultati segajo že v leto 199G, ko je podjetje ustvarila prvi dobiček. Vsa nadaljnja leta se je ves letni dobiček vračal v podjetje kot osnova za opremo in razvoj. Kolikšen je posameznikov delež? Današnja lastninska deleža se delita na Francoskega partnerja -51% in gospoda Freliha - 49%. Zdaj je skrajni čas, da kratico 5.E.P. razčlenimo. Ime izhaja iz prvotne ideje ustanoviteljev podjetja - 5ERIC (iz Francije) in podjetja PLA5TA (iz Šentruperta): 5ERIC E PLA5TA; obstajata pa še Francoski prevod Societe Etude Plastic (podjetje za preučevanje plastike) in moja priredba: Storitve Edmund Pal. Ker vsi trije najdemo v kratici ustrezen odgovor, je kratica ostala do danes. Ali je v usmeritvi podjetja kakšna razlika od začetkov do danes? Podjetje je prvih pet let poslovalo po načelih podjetniške logike in organizacijsko gledano po FilozoFiji: eden za vse - kar pomeni, da sem vse aktivnosti sam organiziral. V letu 2000 je podjetje prešlo mejo malega podjetja in začeli smo proces specializacije poslovnih Funkcij in delegiranje odgovornosti na širšo strokovno ekipo, ki je sposobna prevzemati širše obveznosti in s tem zahtevnejše projekte. Iz tega sledi sprememba usmeritve: Iz podjetja, ki je sledilo navodilom, smo se razvili v podjetje, ki samo definira navodila in jih potrjuje pri končnih kupcih. Danes je boj za trg; kje vse se dobijo Vaši izdelki? Naši izdelki so tehnično specializirani za avtomobilsko industrijo in jih vsak voznik sreča v trenutku, ko želi med vožnjo oprati vetrobransko steklo. Vse, kar je v avtomobilu potrebno, da se voda pojavi na steklu, proizvajamo v 5EP-u in dobavljamo v različne tovarne po Evropi (Peugeot, Renault, Opel, Ford ...). Naše izdelke najdete v Peugeotu 206, 307, 407; Renaultu □ io, Laguna, 5cenic, Vel 5atis, Fordu Focus, Mondeo, C-Max, Volvo 60, jaguar in še kje. Kako Vam je uspelo tako občutno razširiti število zaposlenih? Na svoji razvojni poti smo s kakovostjo izdelkov in z agilnostjo podjetja prepričali naše kupce, da je sodelovanje z nami ekonomsko uspešno, zato smo se prebili v krog dobaviteljev, ki se lahko potegujejo za nove posle v svoji niši na evropskem trgu. Ekipa, ki jo vodim, neprestano s trdim delom sledi zahtevam kupcev in omogoča rast podjetju, ki je eno izmed redkih z rastjo v naši panogi. Kolikšen delež med zaposlenimi predstavljajo strokovnjaki? Danes je v podjetju zaposlenih 94 sodelavcev, širša ekipa strokovnjakov - od vodenja proizvodnje do razvoja - pa šteje 15 ljudi. Poudaril bi, da vsak sodelavec, ki je pri nas odgovoren za določen proces, sodi med strokovnjake, saj znanj, ki jih imajo, ne učijo v šoli, temveč so to specializirana znanja, ki jih pridobivajo skozi interne analize procesov in izdelkov ob preverjanjih kupcev. Avtomobilska industrija sodi med najbolj razvite veje industrije, zato je potrebno nenehno izobraževanje zaposlenih, da lahko obvladajo vsakodnevne aktivnosti. Kako ocenjujete svoj delež pri rasti podjetja, ki ga vodite? □ tem bi lahko več povedali lastniki in sodelavci. 5em prvi delavec podjetja, ki je bilo registrirano leta 1994, lahko pa priznam, da se od dneva nastanka podjetja do danes ni v podjetju ničesar zgodilo, za kar ne bi pripravil strokovnih osnov in načrtov izvedbe sam - ali pa nekoč s pomočjo lastnikov. Kako vse zmorete? Kako se Vi polnite? Vsak človek ima svoj hobi, ki mu daje energijo. Pri načinu dela, ki ga uporabljam, ni ločnice med delovnim in prostim časom - predvsem zato, ker je moj hobi delo - vodenje podjetja. Sproščanje in nabiranje energije pa zame pomenijo trenutki v družini - kjerkoli smo, kadarkoli, samo da smo skupaj - tako v mislih kot živo prisotni. Nasvet tistim, ki so šele na začetku poti pri samostojnem podjetništvu? Vsak, ki se loti posla, ga najprej mora imeti ZELO rad. Pripravljen mora biti, da se tudi žrtvuje in le tako lahko uspe v delu, ki pa ga ne sme meriti le z materialnimi rezultati. Ko za vse doseženo v imenu bralcev glasila ŠentRUPERT čestitamo, želimo, da bi še slišali o Vas! Jože ZUPAN TurUtično druitvo Šentrupert se pridružuje dobrim željam za uspeino in urejeno leto 2006! Rupert GOLE, predsednik NOVOLETNA PRAVLJICA V LJUBKI HIŠI V MALI VASI ŽIVI MODROOKI MALČEK GAŠPER. POLETI RAD OPAZUJE, KAKO NA VRTU NJEGOVE BABICE ZORIJO JAGODE, POZIMI PA S POGLEDOM SLEDI PLESU SNEŽINK, KI SE VRTINČIJO PROTI HOMU. TOLIKO J IH JE! GAŠPERJU JE VŠEČ, ČE GA POŽGEČKAJO PO KONICI NOSU, MALO MANJ PA, DA SE TAM TAKO HITRO STOPIJO. ČE BI BILO PO NJEGOVEM, BI NAJRAJE VIDEL, DA BI ZA VEDNO OHRANILE SVOJO OBLIKO, NE PA DA SE RAZLEZEJO V LUŽICO! MAMICA BI JIH POTEM LAHKO OBESILA NA NITKO, DA BI SE SPRELETAVALE PRAV NAD NJEGOVO POSTELJICO ... TODA SNEŽINKE NISO VEČNE. SO MIMOBEŽNE IN MU VEDNO NAGAJIVO POBEGNEJO ... TAKO JE GAŠPER NOČ ZA NOČJO SANJAL O SNEŽINKAH, KI SE NE BI STOPILE. MEDTEM PA SEJE VSE BOLJ PRIBLIŽEVALO NOVO LETO. IN PRAV NA SILVESTRSKI VEČER SE JE ZGODILO NEKAJ, ČESAR SE BO GAŠPER SPOMINJAL TUDI TAKRAT, KO BO ŽE ZDAVNAJ PRERASEL SVOJE OTROŠKE COPATKE. SILVESTRSKI VEČER; MAMICA JE ŽE OB SEDMIH ZVEČER POLOŽILA GAŠPERJA V POSTELJICO IN UGASNILA LUČ - MENILA JE, DAJE ŠE PREMAJHEN, DA BI OSTAL VSO NOČ POKONCI. GAŠPER JE SKORAJDA ŽE ZADREMAL, KO JE NENADOMA ZASLIŠAL TIHO VZDIHOVANJE Z DRUGEGA KONCA SOBE. “KDO JE TAM?" JE VPRAŠAL, PREPRIČAN, DA GA TISTI ‘NEKDO’ TAKO IN TAKO NE BO RAZUMEL - GOVORIL JE NAMREČ JEZIK MALČKOV, KI JE SORODEN TISTEMU, KI GA GOVORIJO PALČKI. TODA NA NJEGOVO PRESENEČENJE JE GLAS REKEL: “JAZ SEM, ŽIVA. POZDRAVLJEN, GAŠPER!" ŠE TISTI HIP SE JE V TEMI PRED NJIM NEKAJ ZASVETLIKALO, ZASLIŠAL JESTOPICLJANJE IN PRED NJIM SE JE KOT IZ NIČA POJAVILA URA. PRAV TISTA, KI JE DO ZDAJ MIRNO STALA NA POLICI IN ČAKALA, DA BO GAŠPER ZADOSTI VELIK, DA BO POZNAL ŠTEVILKE IN SE NAUČIL POVEDATI, KOLIKO JE URA. “ŽIVJO!" JE ODVRNIL GAŠPER. "KAJ PA JE NAROBE, DA Sl TAKO ŽALOSTNA?" “POGLEJ ME VENDAR, KAKŠNA SEM!" JE ŠE BOLJ ZAHLIPALA ŽIVA. GAŠPERJU SE JE ZDELA ČISTO V REDU. BILA JE VELIKA MODRA URA IZ LEPENKE, PORISANA Z ŽIVALMI, NJEN NAJVEČJI ČAR PA JE BIL V TEM, DA Sl LAHKO KAZALCE PO MILI VOLJI PREMIKAL PO ŠTEVILČNICI. “NIČNI NAROBE STABO,” JI JE ZAGOTOVIL GAŠPER. “ČUDOVITA URA Sl, ŽIVA!" “KAJ NE VIDIŠ? DOBRO ME POGLEJ! NE VIDIŠ, DA SPLOH NISEM ZARESNA?!” "KAKO TO MISLIŠ?" JO JE VPRAŠAL. “POSLUŠAJ!” GAŠPER JE PRISLONIL SVOJE UHO K ŠTEVILČNICI. “NIČESAR NE SLIŠIM,” JE REKEL. “VIDIŠ, SAJ TO JE RAVNO TISTO! NE TIKTAKAM! SPLOH NISEM PRAVA URA! TAKO SEM ŽALOSTNA," JE ZASMRKALA ŽIVA. "NIKOLI NE BOM VEDELA, KDAJ NASTOPI NOVO LETO, KER Ml MOJ NOTRANJI TIK-TAK TEGA NE MORE POVEDATI." GAŠPER 5E JE GLOBOKO ZAMISLIL, POTEM PA SE MU JE NENADOMA POSVETILO. “ŽE VEM!" JE VZKLIKNIL. "ODŠLA BOVA K STRIČKU URARJU, DA TE BO POPRAVIL." "KRASNA IDEJA!” SE JE RAZVESELILA ŽIVA. “TRDNO SE PRIMI POSTELJE, ODHAJAVA!" ŽIVA, KI JE IMELA - KAKOR VSE IGRAČE -ČAROBNO MOČ, JE ZAČARALA GAŠPERJEVO POSTELJICO, DA STA LAHKO POLETELA NA NJEJ SKOZI ODPRTO OKNO NARAVNOST K STRIČKU URARJU. TA JE BIL PRIJAZEN BELOLASI MOŽ, 5TAR KAKOR SAM ČAS. KLJUB PRAZNIČNEMU VEČERU Sl JE VZEL ČAS ZANJU. ŽIVI JENA HRBTNO STRAN VSTAVIL POSEBNO KOLESCE, ZA KATEREGA JE OBLJUBIL, DA SE BO ZAČELO VRTETI VSAKO LETO NA SILVESTROVO NEKAJ MINUT PRED POLNOČJO, TIKTAKANJE PA SE BO SAMODEJNO IZKLOPILO NEKAJ MINUT PO POLNOČI. TAKO BO ŽIVA VSAKOKRAT ZNOVA VEDELA, KDAJ NASTOPI NOVO LETO, HKRATI PA NE BO POSTALA ČISTO ZARESNA, DOLGOČASNA URA BREZ ČAROBNE MOČI. ZADOVOLJNA S TAKŠNO REŠITVIJO, STA STRIČKU URARJU ZAŽELELA SREČNO NOVO LETO IN NAD RAZSVETLJENO VASICO ODLETELA NAZAJ V TOPLO SOBO. KO JE PRIŠEL ČAS ZA TO, JE ŽIVA ODTIKTAKALA V NOVO LETO, POTEM PA ŠE DOLGO PRIPOVEDOVALA GAŠPERJU PRAVLJICE - DOKLER NI ODŠEL V SPANČKOVO DEŽELO. KO JE GAŠPER ZJUTRAJ ODPRL OČI, JE NAD SEBOJ ZAGLEDAL ČUDOVIT PRIZOR: NA NITKI JE S STROPA VISELA SNEŽINKA, ZAMRZNJENA V KRISTALU IN LESKETAJOČA 5EVJUTRANJEM SONCU. GAŠPERJE VEDEL, DA JE ŽIVA UGANILA NJEGOVO SKRITO ŽELJO IN MU PRIČARALA NOVOLETNO DARILO. VES DAN SE JE SMEHLJAL, DA SO SE VSI ČUDILI, KAKO DA JE TAK DOBROVOLJČEK. GAŠPER PA JE BIL ČISTO TIHO, KAJTI Z ŽIVO STA IMELA SKUPNO SKRIVNOST, KI JE NI HOTEL NIKOMUR RAZKRITI ... Andreja UDOVČ -novoletno darilo malčku Gaiperju Božično novoletni koncert 1MMMM ©MKIESTIEE sv. Minpmr dirigent: BOŠTJAN DIMNIK COSTJE: PIHALNI ORKESTER GLASBENE SOLE GROSUPLJE COMBO BRASS GLASBENE ŠOLE GROSUPUE pod vodstvom FRANCA KORBARJA vokdln.1 solistka NINA PUŠLAR VINOGRADNIŠKI PEVSKI ZBOR ŠENTRUPERT SREDA, 28. 12. 2005, ob 19. uri v telovadnici OŠ dr. Pavla Lunačka Šentrupert Vstopnina: odrasli 1000 SIT, otroci 500 SIT STARA RAZGLEDNICA PRIPOVEDUJE Sklenjena je počastitev 50-letnice pouka v sedanji Soli. pred nami pa je Se starejSi posnetek. Posredoval nam ga je Aleksander Ravnikar, prikazuje pa generacijo, kije sedla v Šolske klopi v Šolskem letu 1930/31. Se prepoznate, če ste na sliki? ŠentRUPCRT GLASILD KRAJEVNE SKUPNOSTI ŠENTRUPERT - LETO: VII. / 4 december 2005 USTANOVITELJICA: KRAJEVNA SKUPNOST ŠENTRUPERT - zanjo: Tone Rugelj UREDNIŠKI ODBOR: Rupert Gole, Polona Rugelj, Mirko Simončič in Jože Zupan OBLIKOVANJE IN PRELOM: Rupert Gole TISK: KOPO d. 0. 0., Mirna Glasilo izhaja štirikrat letno. Naklada: 1000 izvodov. Po zakonu o DDV se za glasilo plačuje 8,5% davek od prometa proizvodov.