Pred kongresom Pred nami je 14. kongres ZSMS-LS, ki bo 3. novem-bra 1990 v Zagorju. Predstavljamo vam nekaj tez iz osnutka programskih dokumentov z namenom, da vas z njimi vsaj delno seznanimo in vključimo v razpravo. Svoje predloge in pripombe pošljite na naslov: ZSMS-LIBERALNA STRANKA LJUBUANA VIČ-RUD-NIK, TRG MDB 14, 61111 LJUBUANA. Lahko pa jih boste predstavili na seji konference, ki bo v zadnjem tednu oktobra. Za kakršnekoli informacije se lahko obrnete tudi na telefonsko številko 213-974, kjer smo vam vsak dan na razpolago med 8. in 14. uro. LIBERALIZEM ZDAJ BOLJ KOT KDAJKOLI? Liberalizmu pripada čast, da je bil tako kot komuni-stično vladavino kot pod vladavino Demosa označen kol glavni nasprotnik tistih, ki so na oblasti. Od kod ta jeza na liberalizem? Zato, ker je liberalizem v osnovi skeptična drža, ki jo preveva nezaupanje do vseh veli-kih projektov, pa naj se jim reče Socializem, Nacija ali Demokracija. Liberalizem se nikoli ne pusti ujeti pate-tiki velikih dejanj, zmeraj raje usmeri pozornost v po-drobnosti, ki ostajajo na robu, na pol prezrte: kdo plačuje ceno za velika dejanja; katere interese, skrbi smo v zaslepljenosti z velikimi odločitvami potisnili na rob? Zato liberalizem tudi same demokracije ne povz-diguje v malika; zavzema se zanjo, ker je edini politični projekt, ki ve za svojo mejo... TAKOJ NA VOLITVE V DVODOMNO SKUPŠČINO Po sprejemu nove ustave je treba takoj razpisati nove volitve. Zavzemamo se za oblikovanje dvodomne skupščine: državni zbor in zbor regij. Na volitvah v dr-žavni zbor, ki šteje 80 poslancev, lahko kandidirajo vse politične stranke, ki so registrirane na območju Repu-blike Slovenije. Rezultati glasovanja se izračunavajo po proporcionalnem načelu, kar pomeni, da vsaka stranka dobi v parlamentu toliko poslanskih sedežev, kolikor odstotkov glasov je dobila na volitvah. Zbor regij ima prav tako 80 poslancev, sestavljen je po paritetnem načelu (vsaka regija ima enako število poslancev), voljen pa po večinskem načelu (če ima regija, na priirer, osem poslancev v tem zboru, je razdeljena na osem volilnih enot, izvoljen pa je tisti poslanec.ki dobi v prvem krogu absolutno večino od-danih glasov ali pa največ glasov v drugem krogu)... REGIONALNA SLOVENIJA IN LOKALNA SAMOUPRAVA V novi ustavi je treba poimensko opredeliti zgodo-vinsko oblikovane regije (Prekmurje, Koroška, Stajer-ska, Dolenjska, Notranjska, Bela krajina, Zasavje, Gorenjska, Primorska, Istra, Ljubljana - konkretna opredelilev regij je stvar strokovne razprave), ki so osnova za regionalno članitev Slovenije tudi na admini-strativno-upravni ravni in okviru, v katerem je mmogo-če razumno usmerjati razvojne procese in organizirati sistem lokalne uprave in samouprave. Regije so osnove za oblikovanje zbora regij, ki ima enake pristojnosti kot državni zbor republiške skupščine. Zavzemamo se tudi za opustitev obstoječega komunalnega sistema in za oblikovanje sistema lokalnih enot (občin) v približni velikosti nekdanjih župnij, ki bodo delovale po načelih lokalne samouprave. Posebno pozornost posvečamo lokalnim ravnem in tisti politiki na lokalnih ravneh, ki neposredno zadeva vsa-kodnevno življenje ljudi. Zato se bomo zavzemali: - za organizacijo in institucionalno ločitev organov, ki izvajajo osrednjo oblast na lokalnih ravneh od orga-nov lokalne samouprave. Organizacija in izvajanje oblasti bi bila poverjena regionalnim organom, lokalna samouprava pa občinam; - za ponovno uvedbo mest v sistetn lokalne organi-zacije oblasti in lokalne samouprave; mesta bi imela status »mestnih občin« z večjimi pristojnostmi kot obi-čajne občine; - za to, da organi lokalne samouprave in regionalne »oblasti« izgubijo večino funkcij, ki zadevajo poseganje v gospodarstvo. Mehanizme posrednega vplivanja in korekcije gospodarskih tokov bi oblikovali na regional-nih ravneh. Regije morajo imeti lastne vire prihodkov, vendar morajo biti pri obdavčevanju prebivalstva ome-jene z osrednjo zakonodajo... SLOVENIJA BREZ VOJSKE Danes se oblikuje nova varnostna politika Slovenije. Najboljša varnostna politika pa je tista, ki zagotavlja mir, tega pa ni mogoče graditi na vojaški sili, temveč le s politiko miru. Slovenija bi s popolno odpravo voja-škega aparata pomembno prispevala k varnosti in so-delovanju ter uveljavljanju novih oblik sožitja v srednji Evropi, svetu pa bi se predstavila kot država, ki goji kozmopolitsko razumevanje miru v svetu. Miru, ki ga ni mogoče doseči z zapiranjem v nacionalne vojaško-obrambne sisteme. Slovenija pa potrebuje garancijo, da je nobena od njenih oboroženih sosed ne bo ogroža-la. Zato mora predlagati eksperiment družbe brez voj-ske, potrditev eksperimenta pa doseči v OZN. Temu sledi dejanska demilitarizacija v nekaj letih, ki bi zajela umik vsega vojaškega potenciala z ozemlja Republike Slovenije, odpravo vojaške obveznosti, odpravljanje oziroma prestrukturiranje proizvodnje za vojaške na-mene v proizvodnjo za civilne oziroma miroljubne namene, ustanovitev mirovnega ministrstva, ukinitev vojaškega pravnega sistema in spremembo namembno-sti »obrambnih« organov izključno za civilne zaščitne namene... ŽENSKAM PRIPADA POLOVICO ODLOČANJA Stranka liberalcev bo svojim članicam omogočila enak vpliv na politične odločitve ter uveljavljala načelo enake zastopanosti žensk znotraj lastne organizacije, vključno z listami za skupščinske volitve. Za postopno doseganje cilje udeležbe žensk (50%) ZSMS-LS kot spodnjo mejo (začasno) določa 30%«-no udeležbo žensk v organih stranke in na svojih listah za skupščin-ske volitve. Predlagali bomo posebno določbo novega volilnega zakona, po kateri naj bi bil eden od pogojev za udeležbo na volitvah najmanj 20-odstotna zastopa-nost žensk na strankarskih listah. Zavzemali se bomo za sistem socialnih pravic in delovno zakonodajo, ki bosta ženskam omogočala, da bodo v enaki meri kot moški lahko prehajale iz sfere zasebnega v javno in politično ter obratno, kar je nujni pogoj za enako udeležbo žensk pri političnem odločanju... ŠOLA V SREDIŠČU PRIHODNOSTI DEMOKRACIJE V duhu tradicije liberalizma zahtevamo popolno uveljavitev laične šole v javnem šolskem sistemu. Šola ne sme in ne more biti mesto za konfrontiranje ideolo-ških, religioznih, ali celo političnih eksluzivizmov, kar pa seveda ne pomeni, da ni treba poskrbeti za ustrezno raven informiranja učencev tako o religiji kot o različ-nih filozofijah itd., ki predstavljajo kulturno dediščino stoletij. V skladu s težnjo po čim višji in čim boljši izobraže-nosti najširših slosjev prebivalstva, je nujno zvišati delež družbenega proizvoda za šolstvo, kajti gre za »najbolj ekonomsko« investicijo, ki je hkrati investicija prihodnost, v demokracijo in konec koncev v nacional-ni obstoj, ki je v večji meri kot od številčnosti naroda odvisen od kulture in kreativnosti ljudi. Ob tem, da je treba čim večjemu številu učencev omogočiti prost vstop v gimnazije in politehnične srednje ter potem na višje in visoke šole, je treba obrtniške in industrijske šole vrniti obrti in industriji. Slednjič pa je nujno razviti trenutno zakrneli sistem izobraževanja odraslih, ki mo-ra, poleg prekvalifikacij predvsem nezaposlenih, ponu-diti možnost vzpona na vrhove sodobne znanosti in kulture vsem, ki so kljub sposobnostim bili za to mož-nost prikrajšani... KULTURA NA GLAVNEM TIRU Če Slovenija želi postati samostojna in učinkovita država, če nočemo Slovenci iz naroda postati narod-nost, če se hočemo samozavestno in enakovredno vključiti v Evropo, potem kulture ne moremo in ne smemo odrivati na stranski tir. Dosledno moramo vztrajati pri Unescovem priporočilu, da je za normalno delovanje nacionalne kulture, na vseh področjih po-trebnega najmanj 1,5% družbenegaproizvoda. Največ-ja katastrofa za slovensko kulturo pa bi bili veliki nacionalni projekti, utemeljeni na ideoloških (katolici-zem) ali estetskih (konzervativizem) temeljih. Kulturi je potrebno predvsem omogočiti, da se razvije sama, oskrbeti ji je treba le ustrezne pogoje, in to v prvi vrsti posameznikom in skupinam, ki se z ustvarjalhostjo ukvarjajo profesionalno... Upamo, da vas bodo predstavljeni izvlečki spodbudi-li k aktivni vključitvi v predkongresne razprave. Kotn-pletne programske usmeritve ZSMS-Liberalne stranke lahko dobite na že v uvodu omenjenem naslovu.