n 75’*. I fe. 'V. i 1 > F-', 1 h* Ešče pes nešče na, tešče! (Morda pa bo hotel 27, avgusta, ko bo prebral novi Pen( VESTNIKOV MESEČNIK četrtek, 30. julija, 1998, 40. številka t n c julij '98 VESTNIK 34 MURAŠI SE SMEJEJO tute Pen tute ■ VSI PREDSEDNflKOVr DELOVNI STROJI 1.1 ŠPORT (BREZ ŠAHA) I* M' I Ve//ne pa ne kejpaj! Fotografija je nastala na eni od nogometnih tekem v športnem parku v Beltincih, kamor so prišli žogobrcarji trenutno najmočnejšega prek* murskega nogometnega kluba, soboške Mure. Ko jih je škljocnil pentutarski sodelavec FB - BOBI (da ne bo pomote: ne gre za Francija Božiča iz ljubljanskega Dela, pač pa za FRANCA BOBOVCA iz nove občine DOBROVNIK), so se skoraj vsi prešerno zasmejali. Nekateri kar odkrito, drugi pa so si sramežljivo zakrili obraz. Konec koncev je smeh po uspešni Verjetne in manj verjetne so zgodbe, ki jih piše življenje. Tako si soboški podjetnik BORIS KEGL, uspešni trgovec z bideji, barvami, laki, (straniščnimi) školjkami in drugim še mislil ni, da bo ob prevzemu odgovorne funkcije (je predsednik NK Bakovci) začel tudi fizično delati. Ondan se je namreč zgodilo, da so kosci pozabili pokositi travo na bakovskem nogometnem igrišču, zaradi česar bi skoraj odpadla ena od pomembnih tekem. Sodnik je že hudo gledal, ker mu je bila trava čez kolena (res, da je bil mož v črnem bolj nizke rasti), ampak ko je prišel mož v kravati in je pred sabo porival (brnečo) kosilnico, so se vremena nad I 1 .s'S - g, 1 3, ■B M? I l- Bole rijvan, bole ide! evropski uverturi proti latvijski Daugavi več kot upravičen! Foto: BOBI PREOBLAČENJE 9 NE SLAČENJE! dogodki 5 Vsi starejši (da ne zapišemo ostareli) prej ali slej poskrbijo za naslednike. Glavni naslednik __ Podjetja za informiranje (po delčkih ga najdete v pritličju, drugem in tretjem nadstropju Žute kuče) je za zdaj še študent novinarstva DEJAN FUJS, ki ga ne krasi zgolj nadarjenost za žurnalistični posel, pač pa je tudi odličen organizator, elevator in agitator. Kot tak je eden A HjT' . h '! najresnejših kandidatov za vsaj šest '/ najodgovrnejših delovnih mest (funkcij) v hiši medijev, Ker je Dejan Its poosebljena skromnost, o takšnih ali drugačnih titulah noče niti slišati. Celo B več: sklenil je, da se bo umaknil iz vsakodnevnega « C murskovalovskovestnikovskovenerskega vrveža. V ta namen si je v skritem kotičku oblekel balonarsko uniformo in jo ,1 MOJE SANJE r^' M popihal nebesom naproti, S kom je krmaril po zračnih širjavah » Regije, naj ostane pentutarska skrivnost, saj je DF tudi naš (skrivni) informator. Zai san se pa pozabo zdti! Bakovci zjasnila. Tekma je bila, in to na sveže pokošenem travniku * Boris Kegl je izpit op* ravil, navijači pa upajo, da ga bodo tudi žogo* brcarji! Foto: F. Štefanec KLAN IZPODRIVA KLAN Klan VEGI proti navezi NOVAK ČASAR - ZVER. Tokrat sicer še pri obloženi mizi, vendar pa so Pentute zvedele, da se dolgoročno pripravlja naskok na eno od vodilnih mest, ki ju trenutno zasedata gospe (prva in druga z desne, obe sta pojoči) - HELENA ZVER je šefica madžarskega TV studia v Lendavi, JOLANDA ČASAR NOVAK pa vodi radijce. Glede na številčnost klana VEGI pri MMR se vedno bolj sliši njihova beseda - LUDVIK (na fotografiji se je zakamufliral pri šefici Jolandi) je studijski boss, JOŽEF (levo in ni brez očal) se vse bolj uveljavlja kot sindikalni borec za višje plače in je zapriseženi nasprotnik (vojaškega) orožja, HELENI (poročeni FEHER, najbližja z leve) pa ostaja dostop do mikrofona in pravica do dela. Vsi trije so se iz rojstnih Zitkovcev preselili v Lendavo, kjer morajo živeti tisti, ki želijo kaj veljati v narodnostni politiki. Kaj še preostane navezi Novak Časar - Zver, če hoče ostati v sedlu? Borba za nove prostore, za boljše delovne razmere, predvsem pa za boljše plače zaposlenih pri državnih medijih pod okriljem gospoda ČADEŽA. “ Ihtašica J II u KIT p'*' f -4 4 w JUBILEJ SOBOŠKEGA KMNJA e? Hiš Z Ull Jv ■ I I DRAGO FUR ALLE i Vsi za enega, eden za vse! Tako so včasih odločno vzklikali Dumasovi Mušketirji, ko so se borili za pravico. Danes so vzkliki malo drugačni, posebej tisti glasbeni - vse več je * tST? drugega dela mušketirskega izreka, namreč Eden za vse! Med najbolj uveljavljenimi regijskimi »one man bandi« je DRAGO JOČAR, ki se s početjem ukvarja že enajst let. od tega okroglih deset v Moravskih Toplicah - igra in poje vse, kar je všeč gostom zdravilišča, nastopa pa tudi po drugih slovenskih pokrajinah in v tujini. Ob okroglem morav-skotopliškem jubileju je Drago izdal kaseto Moje sanje, kjer je glavni hit pesmica Zet in tašča. Ne ve se še, kdo od obeh je večji sanjač, po pentutarskih virih pa gre izjemoma za DOBRO taščo in (ne boste verjele) DOBREGA zeta! Drago je ob tem (seveda v Moravskih Toplicah) pripravil priložnostno prireditev, med njegovimi gosti pa je bil sam presvetli maršal. O glasbi D. Jošarja je med drugim rekel, da »ide u uvo«in da on (maršal) in njegov kabinet »očekujemo daljni razvitak Draguti-nove ličnosti i muzičke spremnosti«. Nedvomno lep kompliment osebnosti, ki med drugim velja za enega najostrejših glasbenih kritikov! Nekdo je vedno prvi in to velja tudi za tiste, ki so v Regiji ustanovili Klub malega nogometa (KMN). Med pionirji te danes razširjene športne panoge je SLOVAN (M. SOBOTA). Nedavno so na igrišču pri soboškem dijaškem domu praznovali 30 let obstoja. Na turnirju je sodelovalo nekaj izkušenih ekip z vrha evropske lestvice, med njimi tudi v belo odeti murskovalovci (MV) z maserko IRMO BENKO in head coachem FERIJEM MAUČECEM (oba lahko občudujete na mirujoči fotografiji - ON je nad njo. ona pa POD njim]. I J *! Ži^a, žaga, žiga, 4 VESTNIK 35 tute Pen tute julij '98 IT NESSIE I OČARALA LUpVIKA KOVAiRii v 1 z UUBEZEN I i >1 Kmalu po razuzdanem praznovanju petih desetletij tuzemskega bivanja je Vestnikov agrokolumnist LUDVIK KOVAČ - LAJČI odpotoval na ŠKOTSKO. Tam je iskal SELU najbolj podobno vas, da bi zadrte Škote podučil, kako postati najvplivnejši vaški sadjar (jablanar). Ko je tako taval po škotskih agrarnih skupnostih, je naletel na prelepo jezero, iz katerega je nenadoma pritacala pošast, ki jo domorodci ljubkovalno imenujejo NESSIE. Čeprav dodobra presenečen in malo prestrašen, je mehka duša Lajči ^irinožcu ponudil 100-gramsko vrečko doma posušenih jabolčnih krhljev z okusom po dithanu - forte 60/a. Nessie je krhlje z vrečko vred popapala v pičli sekundi, zato se je Lajči opogumil in ji v gobček vrgel še 200 gramov suhih jabolk z najnovejšim okusom, namreč tistim po lessorezu - piano 4M. Nessie je brž snedla tudi to in od tistega trenutka naprej sta novinar in pošast nerazdružljiva prijatelja. Redakcija Vestnika naproša vse dobronamerne Regijce, da pomagate in prepričate LK-ja, da se od škotskega.jezera vrne v staro, dobro redakcijo, sicer bodo prisiljeni ukiniti eno najbolj branih strani Vestnika, reče se ji Kmetijska panorama. ■] I /? K, DAN, KO JE KONKURENCA ONEMELA Ni bilo mogoče pričakovati, pa se je le zgodilo - po večmesečnih prizadevanjih, študiju najnovejše trnkarske literature, skoraj nečloveškem odrekanju in vztrajnosti je ROBERT PERŠ - BOJLES, propagandist vodilne med 11 Na dolgo pot v i neznano sta krenila HEDVIKA (24 let, Prekmurje) in njen prijatelj ANASTAZIJ (1 leto več, Prlekija). Skupaj sta odrinila v toplejše kraje še v času, ko je bilo pri nas hladno. Utaborila sta • se v slovenski Istri in lepega dne je Anastazijo v predelu ledvic »ftrgnilo«. Tako zelo, da je bila vrla Hedvika prisiljena lastnoročno pomagati. Bojda ji ni bilo težko pa tudi na njune | nadaljnje odnose poseg (vsaj bistveno) ni vplival. Živelo prekmursko-prleško prijateljstvo! Foto: ACI POLETNE RADOSTI 'I ^'1. ■t ■ ' fc,.I 11 <7^7* ka,k mi paše! , tovrstnimi severovzhodnimi agencijami, Venere, T ■vendarle uspel: v domačem hatarju je ujel amurja (gre l 'I-IL tete'« za ribo), dolgega natanko 104 cm in težkega 21,3 kg. .-T l }| I 1 ' '-'C' ---------- I m tj' Dosežek je toliko pomembnejši, ker se je zgodil v i 01 oblačnem vremenu, ko je bila slaba vidljivost, ribe pa so zaradi nizkega zračnega tlaka lenobno ■ i L- JJI Nega Ijubaviza amure! ■tl I. križarile na dnu vode (ne izdamo, katere!). Poleg vsega amurji niso krapi, ki so težji in bolj LS. k' r. r<. g S V £ počasni, zato jih je lažje ujeti. Robertu je podvig uspel z računalniško sondiranim ribolovnim sistemom, del katerega je Ili dvosedežni motornim čoln (na dieselski K pogon), nepogrešljive pa so še pod-vodne boje (nobena ne sme biti več kot 43 cm pod vodno gladino, pa tudi ne manj kot 0.78 metra nad dnom). Ko so zvedeli za senzacijo, so Robertovi ribiški konkurenti sklicali nujni sestanek na domu enega (do usod-nega dne) najuspešnejših regijskih trnkarjev. Sklep izredne seje je bil, da na- povedo protiudarec s še novejšimi in okusnejšimi bojlesi (za ne-fafe vedne: bojles je okrogla hrana za ribe, premer vsake kroglice je pribl. 20 nun, so rdeče ali oranžne BISRB barve, z različnimi vonji -od sveže detelje prek dim-Ijenega lososa do posu-šene vinske trte) ■ - .f; falo. osebni arhiv EGO LIPE, SLIKAJOČ LE LEPE JE ŠE ŽIV - ŽIVEL LIPE! Trezika duha ro^e.,^ 9 pen ” skrita kamera (vmesni podua^v: Bikec Ferdinand, kie si ?i Domnevno povsem razočarana Trezika Obubožana (24 let) z Račkega vrha, ker ji ni uspelo končati fakulteto in . brez nje tudi ne dobi službe, se je po zgledu na znano pripovedko o bikcu Ferdinandu odločila le še za duhanje rožic. Po podražitvi elektrike, mleka, kruha v začetku letošnjega leta in po zadnji podražitvi bencina je nujno prisiljena ostati doma in le čakati na pomoč sosedov. Ti k sreči imajo urejene vrtove v soseščini in Treziki bo duhanje !jj cvetov vsekakor omogočilo preživetje najhujših časov ' i zanjo doslej. j 1 s-pen 1» SLOVAN : MURSKI VAL 3 : 4 Dogajanje je komentiral leteči reporter TONČEK GIDER (na isti fotografiji je za glavnim trenerjem). MV je namreč odigral pravo pravcato tekmo (z dvema polčasoma in eno žogo) proti slavljencem, Slovanovim Old boysom. I^ljub očitni premoči in boljši uigranosti veteranov je uspelo zmagati radijcem, l_.l-----------------------------------------------------A O in to podobno kot nedavno Nemcem proti Albaniji - bilo je namreč 4 3. Izid je | Za kroniste manj pomemben, posebej ker so se vodilni obeh klubov (po vzoru | r\.L vtiioic jLiicti ij - slovenskih prvoligaških žogobrcarskih moštev) že prej dogovorili za scenarij, v začetku bodo slovanovci pokazali svojo (pre)moč, nato pa se bodo »prebudili« hiurskovalovci in v zadnjem trenutku (in ob zadnjih atomih moči) srečno Foto: studio FVrJS Zmagali ll o 5 en g S N •< S 1 I k J, f ) S I I O ' ti' ' CM IC CM Uspelo je in naj bodo tako lepe tudi počitnice,* je vsem zaželela prijazna ravnateljica; - Zakonca Tivadar iz Kopra, sicer je Prekmurka), sporočila sem mu svojo idejo in takoj je bil za njo. Poklicala sem gospo ravnateljico, ker je bilo prekmurska rojaka, ki sta bila pobudnika za uresničitev veliko odvisno od nje. Z razumevanjem je sprejela pobudo želje; - Jože Skubic, ki je skupaj z ansamlom že kdaj komu in se trudila poiskati najboljšo priložnost. Mislim, da izpolnil veliko željo, sam pa tokrat prvič. Z Angelco sta se boljše, kot je slovo od šolskega leta, ni mogla Izbrati, zmenila, da bosta ob prvem nastopu v naših krajih nas- Majhne stvari osrečijo človeka, in ko sem gledala topila skupaj; - Angelca Prša nasmejana in srečna tako, Angelco, tokrat sva se prvič srečali, se ml je srce smejalo, da jo je od sreče bolelo srce. Z Jožetom sta si izmenjala Neizmerno rada imam Prekmurje in ta svet ob Muri, naslove in zagotovo sl bosta kdaj pa kdaj kaj lepega na- pogosto se vračam v svoje dobrovniške gorice, zdaj pa ■ ■ imam nove prijatelje še v Mali Nedelji.* Helena je Angelco razveselila s cvetjem, ki zmeraj izraža toplino. želje; - Jože Skubic, ki je skupaj z ansamlom že kdaj komu topila skupaj; - Angelca Prša nasmejana in srečna tako, pisala. «1 Prvošolčki s svojo učiteljico. Za obiskovalce sklepne 2 prireditve so pripravili prisrčen program, njihova »mama S tretja«, tako jo otroci kličejo, pa je izdelala vsakemu za >- In še enkrat ta dan najsrečnejša Angelca Prša, tokrat v družbi domačih. »Ujeli* smo jo s hčerko, mlajšim sinom spomin plišasto igračo. a 28 let je poučevala prvošolčke, le 4 leta je učila v drugem . razredu, zdaj pa jo težave z zdravjem silijo, da bo malo izpregla. Poslej bo delala s polovičnim delovnim časom, prav gotovo pa ne nič manj zagnano in s srcem, o tem smo prepričani. z j tvoji I rami... 1 Jože Skubic je iz duše odpel eno najbolj znanih pesmi ansambla Slapovi za Angelco pa za učence, starše In učitelje ob koncu letošnjega šolskega leta. Drug drugega so osrečili, Angelci so dan spremenili v pravljico, skupaj pa so se veselili Šolskih uspehov. Najboljši so dobili priznanja, razstavili so raz-novrstne izdelke, izdali knjižico o kraju in potem z dobrim občutkom odšli na počitnice. Tretjina učencev (46) je razred končala z odliko, vsi so izdelali, osmošolci so uspeli s svojimi namerami pri nadaljevanju šolanja, imajo pa tudi sicer eno najlepše urejenih šol v občini in širše. Vestnika, prebere vsako vrstico. »Ko sem prebirala Penovo anketo, sem začutila, da mora biti ta Angelčina želja res velika in iskrena. Splet okoliščin je bil takšen, da sem ji lahko pri izpolnitvi pomagala in odločila sem se, da poskrbim, da se ji res zgodi. Z Jožetom Skubicem smo namreč prek mojega moža v sorodu (Jožetova žena V in osemmesečnim vnukom v naročju. Na vse je ponosna, še posebno pa na mlajšega sina Dejana, ki je bU minulo Šolsko leto na šoli za oblikovanje in fotografijo v Ljubljani najuspešnejši dijak. Fant že ima za sabo nekaj razstav in tudi na zadnji šolski dan ji je vse skupaj še t" o 1; 1 1 julij '98 in Pen vju VESTNIK 3B Kdo je človek, ki mu do zadnjega kotička uspe napolniti velike telovadnice? Kdo je človek, klima najbolj poslušano oddajo na Murskem valu? Ukinjen in spet uveden na Murskem valu I Geza se zeza! Pa pojdiva po vrsti, kakor so hiše v Trsti! Koliko let ze tlačiš Zemljo? GEZA: Zemla me dol drži) ži tildeset tili lejt. Si obiskoval kake šole in kaj si nameraval postati? Morda župnik? GEZA: Najprle san hodo v školo na trij nadstropja, potli pa na viške škoule! Iz moje bogojanske fare so tisti čas šteli iti trije za pope, da pa niti eden nej tou poustau. Dečki su gor prišli, ka su moški in brez žensk noudo mogli živeti. Tak tudi jes. Z jezikom do kruha Dolge črne »janke* torej nisi oblekel. In kaj si postal? GEZA: Skleno sam, ka si bom siujžo kruj -z jezikom. Pa nej dol s predgance, liki dol z odra. To pa menda ni bilo tako hitro, saj si bil dober trgovec in uspešno prodajal tu^ visoke in nizke »bataše*. GEZA- Ja, biio sam buntaš, bautaš. Mijslim, ka sam rejsan biio dober, in šče zdaj mi pravijo, da sam znao ešče vraga odati. Sklepam, da v službi nisi bil dovolj zbran, predan ..., pač pa si bolj mislil na lasten biznis! GEZA: V slujžbi sam opravlao svoje delo stouprocentno. Moj privatni biznis je biio vnoči. Kako pa Človek lahko postane humorist? Se mora roditi z določenimi danostmi ali pa mora biti le vztrajen? GEZA: Ži narodo sam se veseli. Moje nebesno znamenje je oven. Tou pomejni, ka ne vržem puške v kukarco, či prijde kaj naroube, in dusegnem vse, ka mi prijde v glavou, Tou mi je tudi v krvi. Kdo ti »rikta* nastope? Sam ali pa imaš kakega menedžerja? GEZA' Zdaj san ži tak deleč prišeo, ka me dumou zuvejo tisti, šteri ščejo, ka pnjdem k njim. Misliš, da si duhovit zabavljač? GEZA: Či ne bi biio, bi mi ži što vrgel v glavou punčol eli cipeo. Še preden si začel nastopati javno, si se najbrž »zajebaval* v kaki interni družbi in so te tam odkrili? GEZA: Nastoupao sam ži v osnovnoj škouli, potli pa v programa), štere smo naštidejrali v mladinski) socialistični) aktiva). V dosta igraj in skeča) sam igrao. Najbole rad v veseli) vloga). Kdaj in kje si prvič nastopil javno in kako je zadeva »izpadla*? GEZA: Kak humorist sam najprle nastoupao kak amatejr Šlo je. Potli pa sam gledala in sva se - pozdravila. Z Ivico Sarfezijem sva ži večkrat vkup nastoupila. Pa je mladi, kak jes, in ženske pa joučejo od sreče. Brendi je moj pajdaš. Napijsao je tiidi pesmico Geza in Korado. Simona \Veis pa me je proglasila za prvoga kuraunista - humorista. Vodo sam dosta njenij koncertov, šteri su bilij po cejloj Sloveniji. »Posebno poglavje* pa je najbrž Jaka Šraufciger, toti Mariborčan, s katerim pa tudi nisi skregan, čeprav ti je »konkurenca*. GEZA: Kunkurence ne poznam, ampak le delo. Z Jakom sudeluvleva na vsej področja). Z Dudekom pa se ne poznaš? Morda ti niti ni treba, saj je nekdo rekel (sram ga bodi!), da smo vsi »dudeki*. Mar veš, kaj je mislil s tem? GEZA: Dudek in Geza sva dva - dukeka, čiglij je un Zagorec, jes pa trdi Prekmurec, Njemi ide bole pomali, jes pa sam friški. Se na nastope v dvoranah posebej pripraviš, vadiš, kaj boš govoril, povedal..., ali pa gre (vre) iz tebe vse spontano? GEZA: Bog moj, bog moj ... Kama bi pa prišli, či bi se na vse pripravlali. Jes si nikaj ne pijšem, ka bum gučal: zadosta je, ka znam, kama idem, malo si naglednem lidij, te pa začnem trositi dvorano po svoje. Imam pa občutek, da se ni treba nič pripravljati na radijsko kramljanje na Murskem valu, saj ima oddaja naslov Geza se zeza in lahko govoričiš, kar te je volja. Da pa ne ostaneš brez besed, te k »nakladanju* spodbujajo poslušalke. Nekatere se nenehno oglašajo. GEZA: Na, ja, psihološko se morem malo pripraviti, ka me zuvejo v žijvo, in ne vem, ka k umi prijde v glavou. Mislim pa. k a sam frišek in ži naprej znam, ka što šče povedati. Sam kak pop eli doktor: znam, ka bi što ka) rad. Nekateri menijo, tako tudi nekdanji urednik Murskega vala, da je tvoja oddaja »cenena*, zato si bil nekaj časa »ukinjen.* Potem je prišel novi urednik in četrtkova oddaja je spet »zablestela*, čeprav je pomaknjena v pozne ure. Prosim za komentaiček! GEZA: Z radjuna me je dol spravo človik, šteri se je bojau gučati po prekmurski. Jes pa sam Prekmurec in to ustanem, dokeč bum žijv. Potli je prišel nov šejf radjuna Murski val; tistim, šteri me poslujšajo, se je vidilo, zdaj pa je oddaja Geza se zeza, štera je vsakši četrtek, duga trij vore. Slovenija, Nemčija, Avstrija... Si kdaj nastopil tudi zunaj Slovenije? So razumeli tvoje »zezanje?* GEZA: Ich spreche dosti andere jeziki. Poznajo me v Magyarorzsag, Deutschland, Austrija, Hrvacka. Kaj pa trema? Je res, da preden stopiš na oder, popiješ pol Utra šmarnice? n .^r^l L n' d I I.l ; J i'y -if. , Kdo je Geza Farkaš bilo doma, zato mi je tašča dala tvojo mobitelsko številko 0609 616134. Si sploh kdaj doma pri tašči? GEZA: Beltinska tašča Olga je nej tašča, ampak - taščica. Je pa tudi naša tajnica, kuharica, vodi informacijski center... Vglavnom sva si na ti. Ko me pa ni, pa sva si na vi. Pa beltinska žena? GEZA: Žena naj bou duma in čaka naj na muza Gezeka. Da je moja Gordana v slujžbi, sem jaz doma; da sem jaz v slujžbi, je ona doma. Ona ma dnevni, jes pa nočni šiht. Izmeno, ka te bole razmili. Imaš kaj dece? GEZA: Dvej priznanivi diteti. Diklina Natalija je stara 22 leti, dečko Grega pa je star 10 lejt. Voziš se z mercedesom, zato smo ti nekateri nevoščljivi. Kaj boš storil, povedal? GEZA: Moj mercedes je ži stari. Nikaj sam II 1 •i IM '4 1 Ni !-■; “ .1 . I t.i' kil v 11 H ■< 'J Valentinovo je čas, ko se ptički ženijo, pustna nedeljapa je skrajni čas, da se poroči človek; nekateri se poročajo poleti. GEZA: Več je nej tak, kak je ida bilou. Ženijo se, če se sploj ženijo, da jim prijde. Vse je pudrejto: starišje majo nevole z decof, deca s starišami. Vsi samo nikaj čakajo, ka bi nikaj doubili. Kapitalizem, v šteroga smo stoupili, je strašna stvar. Skoraj bi pozabil! V katerem nebesnem znamenju si rojen? Verjameš v horoskop? GEZA: Vorvlem v sebe. Vse tou, ka pijšejo v horoskopaj, si zmislijo in s tem ništerni dobro slujžijo. Kaj pa bo z Gezo Farkašem potem, ko pride ponj matilda? Bo z njim konec za vse večne čase, ali pa se bo njegova duša preselila v kako drugo bitje? Kaj bi bil rad v novem življenju: spet človek, volk ali pa morda kaka rastlina? skleno, ka de tou moj kruj. Začno sam spravlati lidij v dobro volou v Rogaškuj Slatini, Dobrni pa v Lendavi.... . Kdo je tvoj vzornik? Mar nisi zablestel potem, ko je nehal nastopati Dodo? GEZA: Meni je za vzgled moj zdaj žipukojni oča Števan, šteri me je spravo na svejt. Sindikalnih »fešt< ni več. Zdi se mi, da si se kar hitro prilagodil spremembam družbenega sistema. Zdaj seveda lahko rečeš karkoli, tam pred 1990. letom pa bi te lahko >štrofali.< Si bil kdaj pri sodniku? Koliko ti je naložil? GEZA: S sodnikami sam v dobrij odnosa), zatou so me nej štrofali. Če me spomin ne vara, potem se mi zdi, da sam samcat ne nastopaš velikokrat, pač pa Prošnja: ne berite! GEZA: Vi sam pa nej več alkoholičar, Prele, kak iden na oder ali na radjun, spijem dosta si premišlavlao, ka bi sou v edno akcijo, v štero) vode. Voda ma velko mouč: žene mline pa mašine. Kak te ne bi mene. Treme pa nemam, mam pa velko odgovornost. Mislim, da se bolj kot z moškimi razumeš z ženskami. Teše tudi najpogosteje oglašajo v tvojo oddajajo; nekatere te celo ogovarjajo z gospod Gezek, te vabijo na koline ... Mar tvoja zakonska ni ljubosumna? Saj si poročen, mar ne? GEZA: Jes sam vb razraščeni moški. Mam dvej rukej, dvej nugej in ... Moja ženska zna. bi probauo dubiti od mojih občudovalk ka mi je posel. Od toga tudi ona nekaj ma. Lej ko je vesela. _ či me drujge predvsem v družbi pevcev in ansamblov. V obrajtajo Ver-oddaji Zaigrajmo in zapojmo po domače si jetno bi jo bilou bolj moderator!? sram, če bi biio 1 J peneze, ka bi si kiijpo novi mercedes, ka se mi ne bi trebelo več voziti s tou devet lejt starov klunjof. Bum šoe malo premišlavau, či bi mi tou uspelo. Katera pa je tvoja najljubša pijača? GEZA: Tista, štero drujgi plačajo! Lačnega pa se tudi ne pustiš. Kaj ti najbolj tekne? GEZA: Bograč, bograč, bograč! Rad mam tudi kislu žtipo s svinjskimi bremzami. Od pugač pa mam najraje retaše. Status: svoboden na cesti. Za rekreacijo, razen v postelji, pa ni časa, kajneda? GEZA: Nastouplem dosta sam. V oddaji obrnjen v druj- tbmui Zaigrajmo in zapojmo po domače pa se neščem vb metati; dam priliko, ka se pred- go stran - Na koline pa se jpjIP lil stavijo mJadi taientejrani pevci, in vupam, da rad pelam s pr- na tou ne pozabijo Zdaj sam ponosen na mlado pevko Lucijo iz Lendave. Ga Helena res toži? Dobro poznaš slovenske zabavljače - šla-geriste. Iz pozabe si potegnil Ivico Šarfezija, ki nam spet poje Zelene oči... Tvoji gostje so tudi narodnozabavni ansambli ... Mar to pomeni, da nisi popularen le pri poslušalcih, ampak tudi pri izvajalcih. Na nekem nastopu si se z Brendijem celo objemal. GEZA: Z vsemi slovenskimi pevci in muzi-kaši se tijčem. Dobro se razmino, ka smo banda, Helena Blagne - Zaman me je štela toužiti, mijslim pa, ka de vse vredi; ato sva le lejpo aznim autojo-m, dumou pa se pelam - s punim želoud-com, V telefonskem imeniku - pošta Beltinci - ni nobenega Ge- ze Farkaša, pač pa so mi povedali, naj kličem Klepce' ve. To sem tudi storil, a te ni Ij ,1 GEZA: Dosta hodim peški, rad delam v guricaj, plavam... Za postei pa me ne spitavati - spim na kavči. Tvoje ime Geza je menda madžarsko, tvoj priimek Farkaš je madžarski in pomeni v prevodu volk? Se počutiš kot volk, saj je menda v vsakem človeku nekaj - živalskega. GEZA: Ime Geza je turško in pomejni vitez. Vzvišeni. Farkaš je po naše vuk - vukeči bak Mam pa istina malo madžarskega temperamenta. Od vuka pa samo kaviilenje (tuljenje). Pa davkarija? Gre kaj prek žiroračuna ali pa vse pospraviš v žep? Kakšen je pravzaprav tvoj status? GEZA: Sem pošten slovenski državljan. Vse ide prejk računa, nikaj več direktno v žep, kak je bilou v časi socializma. Moj status je: svoboden na cesti. GEZA: Tildi mene, kak sakšoga drujgoga, bodo ednok vdarili po rijti Da me noude več, te bum v nebesa) angelcem noge prau. Či me dajo v pekel, te bum z drvamo koro. Či pa bum v vicaj, te pa bum tou, ka sam zdaj - humorist. Lepo se *dol zahvalim- za to kramljanje. Greva kaj spit? GEZA: Što pa plača? Ti vendar, ko pa boš potem, ko bo to objavljeno, še popularnejši. GEZA: Ne, ne! Saj sem rekel, da pijem samo, či što drujgi plača Lejko pa ideva v moje gurice. Boš probau šmarnico. Una je najbouša zašpricer! Hvala, hvala! Saj veš, da ne pijem, ko vozim. GEZA: Tildi jes nemam med vožnjo v rokaj špricera. Sedaj pa mi še povej, odkod tvoj slogan: Zdravje in penezi! GEZA: Moj dedek so tou skoz gučali in od njij sam tou zeo. Pa šče istina je: Či maš zdravje, lejko maš dosta, Či pa maš pejneze, pa lejko maš dosta več. Do pejnez pa lejko prijdeš z delom, dosta več pa jij je v banki, samo paziti Irbej, ka te ne prijmejo. S pejnezi pa si nemreš kujpiti zdravja. Nej je pa niti dobro meti dosta pejnez, ka te maš okrog sebe dosta takšij, šteri bi te radi scecali. Zgodilo se je ži, ka je edem imel dosta pejnez, nazadnje pa je ostal - šterc. Oh, Geza, kako moraliziraš. Kako se bova poslovila? GEZA: Puno zdravja in - penejf! z Gezo se je zezal ŠTEFAN L. SOBOČAN VESTNIK 38 Pen julij '98 J S i 1 I Feri Lainšček V Soboti so postavili table, ki označujejo ulice. Rešitev se mi zdi nadvse estetska in funkcionalna, obenem pa je tudi pomeljiva. Sporoča mi, da si Sobota želi biti sodobno mesto. Če smo še do pred kratkim večkrat slišali, da je prekmurska prestolnica zaradi neuglašenih arhitektur in urbanističnih zamisli pravcato »sračje gnezdo*, je v novejšem času vendarle čutiti, da gredo stvari na bolje. Sodobna arhitektura Savlovega centra, nekaterih najnovejših zgradb v Lendavski ulici in projektna zasnova nastajajočega ožjega mestnega središča so gotovo mejniki, ki zaznamujejo novo paradigmo. V Soboti smo doživeli prvo res vsebinsko razgibano in kakovostno poletje kulturnih in glasbenih prireditev. Soboški dnevi so s svojim posrečenim konceptom, predvsem pa s pravšnjo kombinacijo komercialnega in artističnega zares poskrbeli, da so mestne ulice živele tudi ob času, ko so ponavadi zlovešče mrtve. Množični obisk na vseh teh prireditvah je skratka pokazal, da bo z malo kontinuitete tudi opazka o »spalnem naselju* kaj zlahka padla in da bo urbana afiniteta končno v vseh pogledih presegla ruralno, ki jo zaznamujejo prireditve v slogu »pojmo po domače, karaoke, bogračiade« in podobno. Razmišljanje o videzu in vsebini se, vsaj kar zadeva segmente družabnega življenja nekega mesta, nujno ustavi tudi ob gostinski ponudbi. Tu pa se v Soboti žal zatakne. Vse, kar se tu I O videzu in vsebini I I nekako še najde, je nekaj ustreznih in tudi prijetnih dnevnih lokalov, potem pa se že začne problem z večernimi in še posebno nočnimi odpiralnimi časi. Redki so v mestu lokali s ponudbo dobre hrane, še posebno taki, ki bi lahko zadovoljili prišleka ali zahtevnejšega gosta. Da o gostinskih objektih s specifično aU organizirano dodatno ponudbo, kot je recimo glasba ali klubsko dogajanje, seveda sploh ne govorimo, ker jih skorajda ni. A kaj želim pravzaprav reči? Nemalokrat se v časih takih kakovostnih družbenih premikov nekatere reči res uredijo kar same po sebi, ker pač »eno povleče drugo«. Toda kot je v rečeh, ki sem jih danes hvalil, pohvaliti tudi organiziran pristop in strate^jo, tako je najverjetneje mogoče tudi v tako specifičnem sektorju, kot je gostinstvo, iznajti mehanizme za boljše sodelovanje - če rečem udarniško - v skupnem projektu. Morda so to znaki kakovosti, dodatno izobraževanje, selektivne olajšave ali kaj sedmega. Morda fe dovolj že zavest, da nam ni vseeno, kje, kako in kaj se v tem mestu streže. Po osemdesetih letih pokopana carska družina Romanovih Nihče več noče biti kralj tHE m o s c o w M L 1 n m v s E v M s Ko so se prve dni julija srečali v enem od dvorcev ob francoski reki Loire pred- stavniki evropske modre krvi, so manjkali so jih prepeljali v Jekaterinburg. Vojaš-predvsem potomci ruskih carjev. A tudi kemu oddelku, ki jih je spremljal, je tokrat je bilo nepomembno, kdo od sedanjih poveljeval komisar Jurovskij, ki je vodil s vladarjev kraljuje in kdo ne: pomembnejše sabo deset tujcev, Letišev, ki so bili člam je bilo, da so bili vsi od rojstva kralji. V policije. ■ - - - - Cesarsko družino so namestili v svojem renesančnem dvorcu Amboise jih je zbral pretendent na francosko krono oziroma prihodnji francoski kralj Henrik IV. Ali res prihodnji? Gre vendar za devetdesetletnega grofa iz Pariza, sicer starosto kraljevske veje Orleansov. Teoretično prihodnji francoski kralj je prvih štirideset let svojega življenja preživel v tujini Fran- ., r , - - - , J , . žina. (Mnogo let kasneje so to hišo coski zakon je namreč prepovedal vrnitev razstrelili, akcijo pa je med drugimi vodil J I J r pr^sednik Jelcin!) pretendentu na francoski prestol vse do leta 1950. Do takrat se je grof slavljenec »mučil* v tujini, predvsem v Maroku in Belgiji Med s člani družine, potem pa je odšel spat. drugo svetovno vojnoje bil celo član tujske Po polnoči je vstopil v sobo major “ - - Jurovskij. Zaukazal je Romanovim in legije: boril se je za Francijo. Po vrnitvi v domovino pa je postal založnik političnega služinčadi (bili so osebni car jev zdravnik, časopisa LeBulIctin in dobil vzdevek Rdeči guvernanta, domači učitelj ...), da se oblečejo in odidejo v kletne prostore. groZjLe prince rouge). Neverjetno, vendar resnično: na začetku tega stoletja so bile samo štiri evropske dežele brez svojih kraljev, in to Francija, Švica, Portugalska in San Marino. Do danes, ob koncu stoletja, je večina kraljev odšla s prestolov in diplomatskih odrov, mnogi so celo zbežali s svojih vladarskih posesti in prepustili svojemu ljudstvu, da so uničili njihove monarhije, kraljevske grbe m palače spremenili v konjušnice, šole in zadružne domove. Toda nekdanji kralji in potomci nekdanjih kraljev še vedno sanjarijo in celo verjamejo, da se bodo vrnili na pozabljene prestole. Če bi moderne evropske države hotele vrmti monarhije, potem bi svoje kralje znova dobile Avstrija (Madžarska, Slovenija, Hrvaška), Bolgarija, Črna gora, Francija, Grčija, Italija, Romunija, Srbija kajti Danska, Nizozemska Norveška Švedska Španija in Velika Britanija so še vedno kraljevine. Toda kaj se je zgodilo z ruskimi carji, z znamenito ro«:n.rckn rlriižino Romanovih? „^al«>PaU na dno globeli In verjetno cesarsKO aruzmo n.omanuvmf.,.^^jjjjyj^j].^,jjutjjjj^2o6ečianetajne o njih so se te dni znova razpisali novinarji - 'policfle. spregovorili zgodovinarji, svoje so rekli politiki, p j j ; -_______" _ _ ____ televizija pa je vse to posnela. V bistvu smo kosti. Tri mednarodne komisije, videli pokop ostankov družine Romanovih. * 1'__;____:.... .LL2. k. Že leta 1996 je ruski predsednik Jeicift ruskihizvedencev,sougotovile,dagre spremenil dan velike oktobrske revolucije v dan ostanek carjeve družine, prt čemer sprave in soglasja (sedmi november). S feb- so upoštevali rezultate DNA-testov ruarsko revolucijo 1917 je namreč zgubil svojo pred dnevi so v katedrali svetega oblast ruski car Nikolaj 11., ki se je v noči med Petra in Pavla v Peterburgu pokopali 14. in 15. marcem v kupeju vlaka v Pskovupfeno ostanke cesarja Nikolaja, njegove odrekel v svojem imenu ter v imenu svojega soproge Aleksandre Fedorovne, hče-mlado let nega sina Alekseja prestolu v korist rk Olge, Tatjane in Marije pa tudi šti-mlajšega brata Mihaela. Slednji je naslednji rj člane njihove služinčadi. Carjeviča dan zavrnil politično oblast in Rusija je ostala Alekseja ni med njimi, prav tako ne brez carja, svojega »batjuške«. Tako se je kraljične Anastazije. O obeh so se širile prekinilo skoraj tristoletno vladanje dinastije med ljudstvom najrazličnejše zgodbe, Romanovih, že omenjeni izraz »batjuška« je Američani so o Anastaziji naredili celo odšel v pozabo (čeprav so kasneje tako uspešnohollywoodskorisanko! imenovali »hozjajina« Stalina, a bolj za njegovim hrbtom kot v brk). Znano je, da so v preteklosti Rusijo uveljavili na političnem odru najprej ruske carje. Niso jim dali miru niti po smrti. Lani so v Moskvi vrgli v zrak edini Peter Veliki (1682-1725), Ivan Grozni, Katarina spomenik zadnjemu ruskemu carju I., Aleksander I. in Aleksander III. Poslednji Nikolaju II. Vserusko združenje mo-ruski imperator je bil okronan leta 1896, vendar se je kronanje končalo z velikimi nemiri, v katerih je izgubilo življenje 1389 ljudi. Nikolaj Tako naj bi pritisnili na pravoslavno II. je dobil od svojega očeta Aleksandra III. cerkev, ki želi zadnjega ruskega carja dišavo, izčrpano od diktature, s svojimi razglasiti za svetnika. Ruski patriarh napačnimi potezami pa je Rusijo še bolj porinil Aleksej II. je namreč te dni na televiziji vagonijo.imenovanodvajsetostoletje.Onjebil izrazil dvom o avtentičnosti ostankov scenarist krvave nedelje leta 1905, ko je vojska streljala na mirne demonstrante v Peterburgu so postavili ter pobila okrog tisoč ljudi, potem pa se je ,____; ; , , - ;____________ začela prva ruska revolucija. Sledili so nes- mučeniške smrti?! To je namreč miselna rusko-japonska- vojna, še en pokol pogoj ža njegovo kanonizacijo. delavcev v Lenskem leta 1912 in na koncu prva Svetnik je lahko le, če je svojo svetovna vojna, v kateri se je ruska vojska usodo sprejel kot božjo voljo, da znašla izčrpana, lačna in brez pametnega vojaškega in političnega poveljstva. Zgo- ali storiti samomora, dovinarji trdijo za Nikolaja 11., da je bil velik Metropolit Juvenalij namreč romantik, nežen oče in čudovit družinski trdi, da so indicije, da je Nikolaj sopotnik, politologi pa mu ne priznavajo 11. hotel pobegniti. nadarjenosti ne sposobnosti. Sredi tega prepira je Mos- kvo pretresla novica, da so Ko so zgubili prestol, so Romanovi nekaj časa živeli v Carskem selu, nato TRf ASUKES 0F The CZAK.S Ipatjevo hišo v Jekaterinburgu. Jurovskij je bU v tistih dneh leta 1918 zelo živčen: kar naprej je hodil v bližnji gozd, kjer je nekaj raziskoval, tuhtal. Prišli so tovornjaki s solno kislino. Jurovskij pa je pregledoval kletne prostore stare zgradbe, v kateri je živela cesarska dru- k « Bilo je 16. junija 1918, ko je car kvartal Po Ameriki kar naprej krožijo razstave, posvečene ruskim carjem. To je del povabila na razstavo v To-peki, Kansas. Enajst zapornikov se je znašlo v neudobni kleti z debelimi zidovi, zamreženimi okni. Car je v naročju nosil svojega bolnega sina, starega komaj trinajst let. Car je zaprosil za stole. Prinesli so tri Car se je usedel na enega, na drugega carica, na tretjem sta se stiskali hčerki, V sosednjem prostoru so likvidatorji prčgtedovali orožje. Čez tri četrt ure so planili V sbbo, kjer' so bili zaprti Romanovi. Politični komisar je bil kratek: Nikolaj AlekskhdrbviC, vaši prijatelji so vas hoteB rešiti, vendar jim ni uspelo. Mi vaš tooramb likvidirati. Konec je z vami. In potegnil Je sa- . mokres ter ubil carja in carico. Drugi so si izbrali preostale žrtve m jih pokončali s streli In bajoneti. Potem šo trupla znosili na tovornjake in jih odpeljali v.gozd, na kraj, ki so mu rekli Pri Štirih bratih. Mrtvece sO razsekali, telesa polili najprej "S ^hio kislino, . nato zažgali z bencinom. Ostanke so Pokrivalo (kronaj carja Petra Velikega. Pred sedmimi leti so odkrili njihove sestavljene iz angleSklh, aftienSkih in Car Nikolaj 11. in carica Aleksandra sta slednjič doživela slovesen pokop v državi, ki Ju je ubila. ! S tovornjaka, polnega trupel, njegovo hemofilijo pa so ozdravili z ruskimi na-, ravnimi zdravili. Zdaj so se novinarji ' spomnili tudi lažne princeze Anastazije, ki je bila v resnici Poljakinja, kako je desetletja varala evropske kraljevske družine, da je preživela eno najbolj okrutnih likvidacij cesarske dinastije. Vsi ti Romanovi pa tudi drugi evropski kralji se niso vrnili v uspešno bajko. V tisto pravljico, ki se začne nekako tako: Za devetimi gorami, za devetimi vodami je živel kralj. Bil je zelo srečen Vse dotlej, dokler niso prišli komunisti, socialisti, liberalci in uničili vse. Kako že je zapisal poljski aforist Jerzy Lee? Ko podirate spomenike, pustite podstavke. Potrebovali jih boste. Branko Šomen Kralj je mrtev, živel kralj velja tudi za narhistov trdi, da gre za atentat, ki so ga zakuhale »komunistične satanske sile*. carske družine Verski dostojanstveniki retorično so ali našli potomca ruskega carja, ti To naj bi bil Oleg Filatov, petin-štiridesetletni carinski usluž-benec v Peterburgu, sin princa Alekseja naslednika zadnjega ruskega carja. Zgodovinarji trdijo, da se je deček živ izvlekel •i Lobanja poslednjega rus-kega carja Nikolaja II. vprašanje, ali je car res umrl pri tem ni poskušal pobegniti trdi, da so indicije, da je Nikolaj Molitve na kraju zlo- čina nad zadnjim ruskim carjem £ julij '98 Pen VESTNIK 40 Nekdanja pešačenja branjevk ali »piiter Mick <, kot so jim rekli po domače, iz Slovenskih Goric do Maribora so bila dolga po 30 ali več kilometrov v eno smer »Tisti, ki gre prvič v Maprok, Dolga vroča poletja, ko je dišalo po slami I 1 more kušnti dedi rit...« Ob dveh zjutraj so odhajale branjevke v Maribor težko otovorjene in še isti dan so se v domačem kraju vdinjale kot dninarke tt: r NU .: , j Moški so »s pišeki handlali< Desetletja in desetletja so pešačile branjevke iz Slovenskih Goric v po 30 kilometrov in še več oddaljeni Maribor. Tja so nosile v velikih cekarjih, kantah in v košarah na glavah jajca, sir, smetano, maslo ... In takšni branjevki so ljudje v Slovenskih Goricah pravili »piiter Micka«. V Zgornjih Verjanah blizu Sv. Trojice pa je bila doma »piitrova Julčka«. Pota branjevk so bila mukotrpna, a zanimiva. O tem sem se pogovarjal s 86-letno Marijo Leopold iz Ihove, ki je bila nekoč sama branjevka, in s 75-letno Elizabeto Perko od Sv, Trojice, ki tovrstno dejavnost in Mariboru svoje »kunte« oziroma svoje stalne odjemalce. Prodajale so jim kmečke dobrote, ki so jih nakupile na domačih kmetijah. Pri Sv. Trojici je bila znana branjevka Poličkina Tuna. Na pot proti mestu se je odpravila že ob dveh zjutraj. Prineseno je hitro prodala na mariborski tržnici in se takoj vrnila v 25 km oddaljeno Trojico. Preoblekla se je in šla h kmetu na dnino. Ponavadi je bila tako utrujena, da je kar stoje zadremala, če se je malo naslonila na motiko, Marija Leopold iz Ihove je bila branjevka kakih sedem let. Dvakrat tedensko si je na ramena oprtala velik koš, poln sira, jajc, smetane. KAS Lita h t Branjevka je bila včasih tudi Marija Leopold iz Ihove. I MIL A lll'l j »zeksari«, To je bil drobiž iz časov avstro-og-rske monarhije, na dinarje pa so se težko navadile. Včasih je bilo tudi zabavno, Tisti, ki so šli v ___ mesto prvič, so mo- ’ rali opraviti poseben obred. Zadnje naselje pred mariborskim Meljem je Malečnik, ki se je včasih imenoval Sv. |b Peter. Tam je hiša št. 44, na katere vogalu je prislonjen kamniti »ded«. ™ Tisti, ki so bili prvič ■ branjevci ali so šli v ■ »Maprok« sploh Matjaževo žetveno darilo »Veš, dete moje drago, Matjaša sem vzela zaradi šestih plugov zemlje in zidane hiše. Dve leti po poroki ga je kobila brcnila med noge in ni bil več za .nuc’. Šel je v Francijo, z lahkim srcem sem ga pustila, po dveh letih sem ga s težkim sprejela nazaj. Bil je dober človek, molče se je žrl, ko me je gledal v razcvetu in brez otrok. Govorila sem mu, da pripeljeva k hiši enega od mojih bratov, ki ne bodo ga pogrešali, saj imajo otrok več kot zajec mlade. Vedno je odkimal, in ko sem mu neke pomladi spet omenila, mi je dejal, da čemu bi imeli ,tuhinjca’, če ima eden od naju lahko svojega. Šla boš v ,Šla-vunijo’, od tam se mnoge vračajo nose- Matijo in Nacija. Komaj je čakal na novo leto in druge praznike, ko je vsem sosedom naznanjal, da njegova sinova prideta gledat ,očo’, Samo ,očo', nikoli ni omenil ne matere. Pa naj bo tako, jaz sem vedela, koliko sta moja, in da sem jima lahko hvaležna, ker sem lahko za kratek čas postala polnokrvna ženska.« Dolgo gleda predse. Na starikavem obrazu se izriše neka tiha blaženost. Sedemdesetletna je podoživljala slavonsko ravnico, grešne noči, ko se je vsa razgreta pre-' dajala svojemu Kalmar-ju, »palerju« z Goričkega. »Samo sveža slama te lahko skrije v svoje naročje in vsa dišeča te omamlja. Moj Matjaš je bil kot ,falat dobroga’ kruha, ampak slama mi je dala življenje. Mesec dni sva vsako noč norela do onemoglosti, a zjutraj 0^^ bi pšenica rasla ,na Štok’, ne bi prehranili naše dečice. Njih je toliko, kolikor jih je ljubi bog dal. Človeško in žitno seme se ne sme po nepotrebnem trositi po zemlji,« je An- drašev Miškec bogaboječe poškilil proti veleposestniku. Tudi drugi so se ojunačili in kar tekmovali med sabo v opisovanju svoje prekmurske bede. “Bog, ki ve, kaj dela, nas je ustvaril za siromake,« je modroval Markojev Janoš. Trije bratranci, postavni fantje Draševega rodu, so nemo stali v ozadju, le enkrat je Matija ihtavo zašepatal, češ 4 .1 l’ -f F^J ti ?>■ I F r J Hiša v Malečniku št. 44 pri Mariboru, ki ima na levem vogalu »kamnitega deda*. I 7 , Tisti, ki so šli v Maribor prvič, so morali tega kamnitega »deda kušnti na rit*. običaje v zvezi z njo dobro pozna. žganja ... V eni roki je nesla zvrhan'cekar, v prvič, so morali tega “deda kušnti na J rit«, Ta znameni- J tost je v Malečniku j še danes, le pešcev I ni in je izgubila svoj I prvotni pomen. I Trgovce »peša- I ke« so se šli tudi moški, V nahrbtna nosila so v tri etaže natrpali piščan- 5 I FLJr£3i< Branjevke so imele v drugi »kanglo« in se po bližnjicah F" i napotila proti Mariboru in I tjT potem z bornim izkupičkom nazaj, mestu V je I I n obiskala pet svojih stalnih strank. Denar je potrebovala za gospodinje, pri katerih je kupovala blago, m njej )e ostalo IV Dani Vrečič od Sv, Trojice nam je pokazal nahrbtni »traksl«, v katerem so moški nekoč nosili v mesto piščance. malo, nekaj pa vendarle. Nekatere ženske so obračune delale tudi v stari Jugoslaviji z »rajniši« in ce in si »traksl«, kot se je reklo tej napravi, nadeli na rame in odšli na dolgo pot v Maribor. Tudi oni so hodili po bliž= njicah. Takšno nosilo nam je pokazal pri Sv. Trojici Dani Vrečič, ki ga je našel na podstrešju. Nekatere branjevke in tudi prodajalci piščancev so se v povojnih Jetih vozili v mesto s kolesi. Lažje je bilo, a voziti težko otovorjen po makadamski cesti tudi ni bilo lahko. Piščance so v mestu običajno prodajali tistemu, »ki je s pišeki handla«. Piščanci so morali biti primerno spitani. Težo so hitro pridobivali, saj so jim gospodinje na silo odpirale kljune in jim v žrelo tlačile koruzo, ki so jo zalivale z mlekom Tako »našopa-ne« piščance je bilo lažje prodati. Zapisal in fotografiral: če. Samo obljubi mi, da me ne boš .povrgla’, za deco bom že jaz poskrbel. Pa glej, da bo iz drugih krajev, da doma ne bi kakšen vaški ,koudiš’ hodil za tabo, mi je dejal. In šla sem. Ko so zacvetele jablane, sem povila Matijo. Moj človek je priredil takšne ,krstit-ke’, da so imeli ljudje do velike maše o čem govoriti. Naslednje leto sem spet šla in pet-intridesetga rodila Nacija. Naša dva ,poj-ba’, ju je kazal Matjaš, ko sta se ob njem peljala s kolesljem v mesto. Ko sem tik pred vojno spet hotela na žetev, mi je žalostno dejal, da sreče ne moreš izzivati v neskončnost. Po vasi so nekaj šušljali, kajti drugi sezonci so prinesli glas, da sem se preveč zadrževala v družbi nekega Kalamara z Goričkega. Z leti se ogenj poleže, vmes je bila še vojna in midva sva vse ,spravljala’ le za našega sem stala za koscem. Med pobiranjem snopja sem sanjarila o kratkih nočeh. Dve kratki vroči poletji za vse življenje ...« Krvava žetev »Možje in žene, poželi smo, z božjo pomočjo zmlatili in jutri pride oskrbnik, da vas izplača. Kdo želi zrnja, ga dobi, še do postaje mu pripeljemo, drugi pa se ob desetih zberite pred pisarno, kjer vas izplačamo. Bog vas obvaruj, dobri delavni ljudje ste. Pravite, da prihajate od Mure. Zakaj morate po svetu, če tako pridno obdelujete svoja polja?« je modroval veleposestnik gospod Almassy, ki je imel za svojo dolžnost, da se ob koncu žetve zahvali se-zoncem, Ilirom, kot je dejal plemeniti gospod doktor Andrija Elijaš, veleposetnikov zet, zaneseni romatik, ki je še vedno sanjal o panslavizmu, predvsem pa o združitvi kajkavcev med Savo, Dravo, Muro in Rabo. “,Gospon’, mi imamo same majhne njive, in če da nismo le siromaki, ampak predvsem »ne-maki«. Zvezde so se iskrile na slavonskem nebu, ko so Matija, Peter in Adam za kozolci čakali skrivnostnega obiskovalca. Šepavi Kosec je že ,prep-lantal’ pol neba, ko se je od nekod vzela v črno odeta senca, vodeč na povodcu tri konje. Fantje so staknili glave in si nekaj zašepetali. Matija in Adam sta s skrivnostnim obiskovalcem odjahala v gluho noč Adam se je sam vračal v uto, kjer se je ob Jaklinovi Juli pogreznil v dišečo slamo. »Jutri lahko skupaj .ideva’ domov, jaz sem prislužila dvanajst metrov pšenice, ti dvajset pa še nekaj denarja imava od repe. Za sproti bo, drugo leto pa spet prideva. Ce bog da kaj dečice, jih -bo naš oča popazil, saj on m več za sezonstvo. Če bova varčna, bo še za telteo.« »Spi! Jutri se pomeniva,« je živčno odvrnil in FRANČEK ŠTEFANEC U VESTNIK 41 Pen julij '98 I II I KO SE JE JULIJ PREVESIL V AVGUST, SO MOŽJE IN ŽENE, DEKLETA IN FANTJE OD MAJALI V >ŠLAVUNIJO< - VELIKI KUPI ŽITA POD MILIM NEBOM ALI VMAROFSKIH UTAH SO VZELI V SVOJE ZAVETJE ZALJUBLJENE, PRESuSTNIKE, greha VREDNE POLNOKRVNE ŽANJICE IN NJIHOVE POLETNE ŽREBCE - TO SO NJIHOVE RESNIČNE ZGODBE, LE IMENA SO IZMIŠLJENA se obrnil od ponujajočega se telesa. Obhajale so ga težke misli, in ko je Breglecov Joži, ki je vedno prvi vstajal, prilomastil v uto, se mu je pridružil. »Danes bomo veseli, bogati. Še nazadnje se najejmo slanine in ,gu-laša’, potem pa gremo domov otepat .kukorčne žganke’, kot je to odredil naš ljubi bog,« je dejal starec, ki je Idjub šestim križem Še vedno hodil za delom po svetu. Prej za vo, Peter bo vzel tako, ki bo prinesla h hiši mlatilnico in zemljo. Matija pa bo šel pred oltar s šolnikovo edinko. Res nima dote, a je niti ne potrebuje; njen mož je z bratranci in slavonskim »betyar-om« v tisti noči pobral svoj krvavi davek. Devet mesecev od trgatve do žetve »Od trgatve do žetve . . je devet mesecev,« je svojo ,deco’, zdaj pa za dejal Županekov Im- njihove otroke, ker so se starši raztepli po svetu, njemu pa prepustiti skrb za tretji rod lačnih ust. »To je ,kurčev žitek’, jaz ne bom ,zgnilir v naši ra in poškilil izpod košatih obrvi. Vsi so mu nejeverno odkimali. »Jaz že vem. Moja mati mi je vedno de- .blatnjači’,« je zaklel in se jala, da ji oče ob mla-s pogledom sprehodil po dem vinu nikoli ni dal brezkončnem strnišču. miru, tako dolgo jo je »Preveč si ležal ob Jak- onegavil, da se je na linovi deklini, kmalu jo koncu odebelila. Pred bo začelo črvičiti in dru- žetvijo je rodila. Oče je go leto boš služil za tri. Na, vzemi si malo tobaka, žveči, da te pomiri,« mu je ponudil sla- odšel v Slavonijo, da bi prislužil pšenico za svoj zarod. Ves sestradan je venskega tobaka v vreč- odhajal, lahkožive vdo- ki iz svinjskega mehurja. Dolgo sta hodila po str- ve in starejša dekleta pa so ga rade razva- nišču, Adam je kadil, in jale in tolažile, saj je ko sta zašlišala zvon, ki žena večno hodila z je vabil k zajtrku, je stopil okroglim trebuhom. Za oddaljeni kozolec. Joži Tak dedec, kot je bU ga je počakal, in ko je on, lahko strada kru- videl, da je fantova pipa ha, objema pa ne, so ugasnila, mu je ponudil dejale dekline, ki so še ščepec tobaka... Kuharica se je izkazala: slanina, beli kruh, črna kava, poski zajtrk. pravi gos-Cakajoč na tudi pozneje v slavonski slami potešile moj mladostni nagon in pri tem trdile, da sem prav tak poskočen žre- plačilo, so ljudje posedali bec kot moj ,ajtek’.« v gručah in nihče ni opazil, da ni Matije in »Ampak ti si le enkrat, pa še takrat si Petra. S polnimi trebuhi komaj eno poscanko so nostalgično sanjali o skupaj spravil,« mu je novih Šekah, ki jih bodo hudobno zabrusila prignali s čakovskega Ilonka, ki je v mladosti sejma, o krpicah zemlje, z njim delila slamo v ki bi jih bilo treba kupiti. Belem Manastirju. ko je rdeči petelin zaj- »Doma sem morda ahal najbolj oddaljeni posejal le eno seme, kozolec. Množica sezon- ampak vse pa tudi ni cev se je zapodila proti šlo v pogubo. Kaj ti vodnjaku in drugim ko- veš, koliko Županekov zolcem. Od nekod so pri- hodi po svetu, le ma- vlekli mokre ponjave, da tičar jih je pod drugim bi preprečili širjenje og- priimkom vpisal v sv-nja. Pogorel je najbolj oje krstne knjige, oddaljeni, najmanjši ko- Ilonka, ti bi že morala zolec. »Ta Adam pa ogenj šči ...« se je hudomušno na- vedeti, kako sta rim rek- rofska zemlja in pre murska dekla v tujem svetu dovzetni za do- muznil Breglecov Joži. Veselje ga je minilo, ko bro seme. Zdaj bomo skrbnika ni bilo niti proti pa izumrli. Pravim večeru. Drugi dan so iz mesta prišli orožniki in zaslišali ljudi. Brkati ,ka- vam, kombajni so krivi, da nas je vedno manj: bale so pretrde plar’ je po nekajkratnem za ležanje, ženske pa poskušanju žganja zau- silijo na morje ali v palpalerjuBedoku.daje toplice. Ne vedo več, oskrbnik, ta zviti pesjan, da je od trgatve do pobegnil z denarjem. Peter in Matija sta se na žetve devet mesecev, ko je žena nosila mo- daleč izogibala možev ževega otroka, potem postave in se pohlevno ga je dva meseca ča-■ “ kala, da je prišel s postavila v vrsto za žito. V živinskem vagonu, sedeč na vrečah, so se trije tovariši dogovorili, da bo eden na Dolinskem, drugi na Goričkem, tretji na Markovskem zazidal opečanato hišo. Adam se bo oženil z bogato mlinarjevo vdo- sezonstva. En mesec pa sta že nekaj skupaj spravila, danes je vrag šalo vzel,..« je Zu-panekov ata zamahnil z roko in se odpravil gledat Esmeraldo. ella pivar 4 Prek 7.000 oboževalcev »najbolje slovenačke« skupine se je gnetlo pred vhodom na stadion v Fazaneriji že pred 19. uro. Kot predsku-pina so se nam predstavili Be Radio, za njimi pa popularni Sarajevčani. Skupina je ob pravem času in na pravem mestu uspela s hitom Laži, kateremu se je pridružila Še kakšna nova limonada za nežna srca deklet. 1“ vroče S -i l n I 1 i- 5?' I h S Doživljanje vrhunce Zadostoval je že en Sašin pogled, da so oboževalke ponorele. Zdelo se nam je, da je Plavi orkestar pravzaprav le Saša Lošič, drugi trije. Cera 1, Cera 11 in Saša II, pa le pri- tikline. Mlajši ljubitelji te skupine žal poznajo le novo ploščo, mogoče še kakšno ponarodelo pesem, npr. Bolje biti pijan nego star, ko pa so fantje zaigrali svoje stare hite - Sarajllja in podobno so se najmlajši hudovali, češ naj vendar ig- »s J 4 p . tr- -■ (A':? ■ I malo drugače Plavi orkestar je na koncertu igral ravno toliko, da je zadostovalo za zadovoljivo oceno. Vsekakor si glasbeniki zaslužijo kritiko, saj je navsezadnje koncert v Murski Soboti pritegnil več ljudi kot v Ljubljani. Lahko bi pokazali neprimerno več, predvsem na področju stika s publiko. Le-ta pa vsekakor ni razočarala, saj takega razpoloženja pri nas še ni bilo, če izvzamemo nogometne tekme. 1' ■i’;:' vlačnejšo kot Saša. Kar ,7*^ Ij Tl' 1 rajo pesmi Plavega orkestra! Žal se nam dolgoletnim poslušalcem Iti skupine zdi. da |c Plavi orkestar postal druga Crvena jabuka. v pi?vlh vrstah so kraljevala dekleta. Bili smo priče množični histeriji, še posebno v trenutku, ko je Saša slekel suknjič. Dekleta so zavreščala, kot da bi slekel hlače. Upamo si trditi, da bo takšno razpoloženje zelo težko ponoviti. se pa tiče stila oblačenja, je Sašev bolj seksi. Na'sliki je zadnjica basista Cere I. Ženske so priznale, da ima pri- i?.;.- I. Ko je skupina drugič prepevala pesem Laži, se je naenkrat na odru pojavil Janez, Saša je od presenečenja stopil dva koraka nazaj in mu prepustil mikrofon. Janez je to dobro izkoristil In zapel, vendar ne za dolgo, saj so ga presenečeni redarji pospremili nazaj med publiko. if VESTNIK 42 julij '98 po Pen tepanje Na razstavnem prostoru s predstavitvijo kolaža in transfernega tiska na temo lignjev. I I I I Eden od treh modelov moje kolekcije z naslovom neskončnost. Oblika sledi ČARI OTOŽNOSTI Sem Tatjana Kalamar. Po gimnaziji v M. Soboti sem umetnost in tehnologijo povezala v študiju oblikovanja oblačil vLjubljani, Študijska leta so se vrstila, hkrati pa sem sodelovala na številnih modnih revijah v Ljubljani, razstavah, natečajih, v gledališkem ateljeju SNG, v tovarni oblačil MURA. Sedaj v absolventskem obdobju pa me je pot zaradi modne revije vodila v Južno Ameriko. Ni torej naključje, zakaj Buenos Aires tukaj in zdaj za vas. t ■l Buenos Aires - kozmopolitski in kontradiktoren, dinamičen in tradicionalen, zgodovinski in moderen in sploh tak, kot je, je lep še posebno novembra, ko se tam prebuja pomlad. Močna svetloba zabriše ' kontraste in dragulji »evropske« arhitekture zaživijo drugače. Šele proti večeru se začuti odsev vsakodnevnega utripa trimilijonskega mesta, katerega del smo bili tudi mi. 1 I ? I ki CS '! (Sil*- I Ifl matematičnemu znaku neskončnosti, j , ’ Gre za združitev bakreno-svilene Prihod v Buenos Aires me je presenetil s pogledom na ogromne zelene površine it 11 V mestu je ogromno stavb sumljivega izvora. Dostikrat se zdi, da so kopije evropskih ali severnoameriških zgradb. Srebrn stolpič z uro je že tak Čipke in ročno pobarvane svile. in širne avenije. f 1 I ' i : I Biti sprehajalec psov je v Argentini dobro plačan poklic. Obvladovati morajo tudi do petnajst štirinožcev, ko si ti zaželijo sprehoda, njihovi lastniki pa jim nimajo časa delati družbe. La Boca. Na tej strani pristanišče in vonj po ribah, na drugi presenečenje. ‘f v La Boca. Raznobarvna pločevina, ki se smeji pristanišču na drugi strani in sestavlja mozaik celotnega okrožja. i ' S I . — t N -^74 * . v M’ / S t Ob obali Gost promet na glavni Aveniji 9. julija ni presenečal. Ugotovili smo, da je promet usmerjan tako, da je zjutraj več pasovnic namenjenih tistim, ki prihajajo v mesto, popoldne pa tistim, ki ga zapuščajo. >Kičavo5t< avtobusa je sorazmerna z okusom prevoznika, ki si z medvedki, pajacki in drugimi podobicami ustvarja prijetno razpoloženje. vestnik 43 po p^n tepanje julij '98 II IN STRASTI TANGA PRIŠLI SMO ZARADI MODNE REVIJE Sklepna modna revija z naslovom Prihod v klubu Metropol v Ljubljani se je lanskega junija končala z idejo o ponovitvi v novembru v daljnem Buenos Airesu v Argentini. Sodelovanje naše [15 študentov) in tamkajšnje fakultete je rodilo sadove tudi s skupno razstavo skic v priznanem kulturnem centru Recoleta v Buenos Airesu. Videti je bilo, kako se srečujeta moda in umetnost, kje in kako segata druga v drugo, se prepletata, prekrivata, se spogledujeta, sodelujeta, kaj dajeta druga drugi m kaj si jemljeta. Zanimivo je bilo opazovati prikaz argentinskega pojmovanja »jeansa«, ki se množično dotika Južne Amerike, v slovenskem oblikovanju pa je bilo presenetljivo več barv in individualnosti, kar so Argentinci občudovali Fotografski aparat ni mogel zabeležiti edinstvenega razpoloženja v ozadju, kjer smo nekateri skrbeli za to, da je vse potekalo brezhibno. Navkljub vsemu pa so se trgali tudi črni usnjeni trakci na čevljih, ujela se je bakrena čipkasta mreža m še kakšen kos garderobe je letel po zraku. SREČANJE S SLOVENCI r Obisk slovenske radijske postaje Okence v Slovenijo in Slovenija mi amor je pomenil več kot samo predstavitev. Za mnoge generacije tamkaj živečih Slovencev in njihovih potomcev je poslušanje teh oddaj edini stik s slovenskim jezikom. Doma ni mogoče slišati arhaične prekmurščine, prav tako pa tudi ne španščine, pritihotapljene v domačo govorico, ko se namesto »dobro, dobro« pravi »bojno, bojno«. Predvsem starejše generacije se spominjajo še ------------------v;-;.7” --------... * , ..vi'. -faktur as« slaščice, vendar spominjajo na pariške dobrote, tistih starih časov, ki jih mi zaradi svojih a Čez dan smo kaj malega prigriznili m se tako prilagodili T-4 T-s v*! oli 1 h n ITI nilhnvtm ; o r o i- c poznamo. In prav lepo je bilo prisluhniti njihovim spominom. Mi smo jim postregli s svojimi zgodbami »modernih« vsakdanov, ki jih je mogoče doživljati pod slovenskim koščkom neba. Ker pa naša naloga niso bile le lepe zgodbe in skupna doživljanja, smo ob pomoči diapozitivov ohranjali naše delo in rezultate. Brez katalogov m , reklamiranja slovenskih tekstilnih tovar,n seveda tudi ni šlo. Moja prijetna dolžnost je bila, predstavljati Muro, katere katalogi so nje eleganco in kakovost postavljali daleč v ospredje. Tako je potekalo srečanje s Slovenci. IN DOŽIVELI TUDI »EVROPSKI* Buenos Aires Mesto ponuja pogled po »evropski- arhitekturi, spet drugič po raznobarvni pločevini sumljivega izvora. Prevzame te v vsem svojem kontrastu. Začetki Buenos Airesa segajo štiristo let nazaj, ko so Španci kolonizirali Južno Ameriko, Španske kolonialne zgradbe so bile prispodoba pariških. Posebej koncem 19. in v začetku 20. stoletja je mesto postalo »Pariz Južne Amerike«. Vse od 1860. leta naprej so se množično priseljevali Italijani, Nemci, Rusi, Poljaki, Armenci, takrat I , r< -J* Utrinki narave '•-'M ki l± ■ll K ^trip mladih v večernih urah so začeli kapljati tudi že kakšni Slovenci... Ni čudno, da sem zasledila veliko sorodnih evropskih priimkov, slovenski pa so bili pisani v španskem jeziku tako, da ni bilo čutiti domačih šumnikov. Vedno znova pa so me presenečali domačini oz. »portenjos« (ljudje, ki živijo v pristanišču). Kljub »evropski« atmosferi je bilo čutiti latinsko. V pozdrav je bil »ola« in poljub na lice, ki smo se ga sčasoma navadili. Po ulicah smo videvali mlada dekleta v šolskih uniformah, ki so se zdela v kratkih mini krilih sive barve, beli srajci, nekakšni čudni kravati in rdečih dokolenkah kar drzno oblečena. Kasneje sem zvedela, da si krila krajšajo kar same, ker se jim zdijo staromodna. Nasploh je kultura oblačenja nekoliko drugačna. Obleke so podobne, le nosijo jih drugače. Majhne suhe postavice zvišajo pete, oblačila so tesno oprijeta, črni dolgi lasje pa niso nikoli iz mode. In moški? Naj bodo stari ali mladi, bolj ali manj urejeni, vsi so polni komplimentov V sončnem petkovem popoldnevu smo obiskali gledališče Colon, monumentalni kolosej specifične akustike, ki ponuja koncerte, opere in balet mednarodnih razsežnosti. Takih kompleksov je bilo veliko in lahko bi se v nedogled izgubljali v prekrasnih muzejih, se sprehajali po parku Palermo, lahko bi šli na čaj v japonski vrt ali na kavo v »literarno« kavarno Tortoni, pa enostavno nismo. Včasih smo utrujeni obsedeli na trati pred kulturnim centrom Recoleta in jedli odlične »alfahores«, »Alfahor« je velik okrogel keks, polnjen s posebno argentinsko karamelno kremo m oblit s čokolado. Najdražji in najboljši so zaviti v srebrn ali zlat papir, na njih pa piše »jorgito« (bere se horhito). Jedli smo jih kadarkoli, le zjutraj so jih zamenjale »fakturas«, ki so dišale ob kavi. Seveda so tudi njihovemu načinu prehranjevanja. Zvečer pa smo v t. i. »partijah« jedli meso in druge dobrote mesnega paradiža Argentine. Nič čudnega, da smo se vsi po malem zredili. PLESALI TANGO - UN, DOS ... Zapeljivost tanga smo doživeli od blizu. Ta popularna argentinska glasba je vse prej kot vesela. Najpogosteje poje o osamljenosti in obupu, ljubosumnosti in domotožju. Je esenca nacionalnega karakterja. Pojavila se je konec devetnajstega stoletja v rastočih siromašnih četrtih, do veljave pa je prišla šele z odličnim sprejemom v pariških salonih v začetku dvajsetega stoletja. Skjgfaj čez noč (leta 1917) je postal slaven tudi Carlos Garde), ki je tango ponesel v daljni svet. Še danes ponosno pravijo: »Vsak dan boljše poje,« Tango je doživljal boljše in slabše čase, njegova vrnitev pa je vidna v ponudbi univerzitetnih tečajev Tudi mi smo se pridružili skupini pridno učečih se plesalcev tanga, ki so po lesenem podnju topotali s črnimi čeveljci Ob vstopu se je okrog trideset moških in prav toliko ženskih pogledov sprehajalo po nas kakšno sekundo, ki se je nam zdela cela večnost. Lepo opravljene ženske vseh starosti so začele šušljati in na njihovih obrazih je bilo vse kaj drugega kot smehljaj ali dobrodošlica. Nas 14 punc in en fant ter njihova večina začne na učiteljev ukaz korakati En, dva (počasi), nato en, dva, tri (hitro)... Topotanje po starem lesu je dvignilo prah v na pol zatemnjeni dvorani, kjer je ritem enako ponavljajočih se korakov ustvarjal intimno razpoloženje. Slednjič smo se morali razporediti ženske na eni in mo&i na drugi strani dvorane. Sledil je izbor. Pogumni Argentinci so tvegali »poslednji tango- s Slovenkami. Prvemu poskusu so sledili še drugi, vendar je glasba izbrala svojo pot Naš smeh jo je skorajda preglasil, ko učitelj zavpije »čiro«, to pomeni obrat. V trenutku smo se izkazali in obrnili, to pa je bilo tudi vse, kar smo uspeh izpeljati z odliko. Nastajajočo tišino je izrinil drugi tango, z drugimi izurjenimi plesalkami. Sedaj je korak sledil glasbi in mi smo do solz nasmejani občudovali lepoto plesa in plesalcev, ki so imeli za sabo dvajset in več ur vadbe. Puristi se sicer bojijo, da čedalje več mladih zanemarja lepoto tega plesa in tradicije, vendar ... je ritem, je skrita melanholija, ironija in nostalgija v srcu te odda Ijene Južne Amerike. i 17 j Wife8jS tl r-U B s; -..■•.j ■: S! i' F 1 ■'T-.S.iJ l-.-l ..s?:: J* Ji* rs*«"* Zapeljivost tanga na San Telmu, kjer je ob nedeljah tudi bolšji trg. Ponudba je raznovrstna: od francoskih jakobinskih čepic do brazilskih kamnov. Utrinki narave Naša skupina študentov pred Parillo, kjer pečejo in se gostijo z asadom (debel na pol zapečen goveji zrezek) in drugimi dobrotami iz mesnega paradiža Argentine, Ne samo sadje, ki ga ponuja jug, ampak tudi meso >po njihovo* bi si želeli še okušati. julij '98 Pen VESTNIK 44 » I I anes je prišla k nam na obisk teta Antonija. Z železniške podaje jo je s kočijo pripeljal sosed Kranjec. Hvaljen Jezus,« je pozdravljala. Bila je oblečena v dolgo črno krilo, da ji niti čevljev ni bilo videti, Okrog vratu je imela beli ovratnik in na glavi čuden črno-beli naprej štrleči klobuk. Velik križ na debeh verižici ji je visel na trebuhu. Moja teta je bila nuna. Kranjec je porinil dva velika kovčka na sredino kuhinje, »No, pa zbogom,« je zamrmral in se ritensko pomikal proti vratom, »Bog naj vam poplača, sosed. Upam, da me boste odpeljali tudi nazaj na postajo, ali ne?« Teta je pristopila h Kranjcu, ki je v rokah mečkal stari zamaščeni klobuk, prestopal in najbrž ni vedel, kaj bi sam s sabo. Teta mu je v roke porinila malo podobico, da naj jo ima za spomin, je govorila. Da je na podobici patron, ki varuje pred ognjem. Kranjec jo je obračal, gledal in mežikal v podobico. Podobico je naposled potisnil za široki trak, ki se je vil okoh klobuka. Da se ne zamaže, je rekel, ko je zapiral vrata za seboj. Teta Antonija ni imela niti šetnajst let, ko se je odločila za samostan, ki je bil njen dom. Ko je prihajala k nam na obisk, je bil za moje domače praznik. Za mene ni bil. Hujše je bilo kot v šoli z učiteljico, Teto so poznali vsi naši duhovniki in s tem tudi mene. In ker so poznali redovnico in mene, sem postal ministrant. Leto bo od takrat, ko sem prvič oblekel rdeče ministrantsko krilo, dolgo belo srajco, prijel za debelo mašno knjigo in za zvonec. In latinsko sem znal skoraj celo mašo. No, vsaj zdelo se mi je, da znam. Tetina navzočnost me je vedno spominjala na cerkev. Ko smo imeli kosilo, se mi je zdelo, da kurja juha diši po cerkvenem kadilu, da je vsa kuhinja odeta v cerkveni vonj. In tudi pecivo se mi je zdelo, kot da ima okus po hostijah. Do katoliške cerkve, kjer sem ministriral, ni bilo daleč, Z našega dvorišča si lahko videl uro na cerkvenem zvoniku in golobe, ki so posedali vrh cerkvenega križa. V nede-- JANEZ MATAJ MINISTRANT / [ i in li fc. c i- K' 4» i 5 Ijo, ko je bila glavna velika maša, so bili skoraj vsi iz naše Male kaniže v cerkvi. Naša cerkev je zelo velika: ima tri oltarje, tri spovednice, veliko klopi in velik okrogli lestenec, ki je visel na debeli verigi izpod visokega cerkvenega stropa. In ko so ljudje iz Male kaniže, Bakše, Bokor ulice, Turopolja in vseh ulic in uličic našega mesteca v cerkvi zapeli, se drli, se mi je zdelo, da cerkev podrhtava. Imeli smo tri duhovnike. Največkrat sem ministriral duhovniku, ki je rad pil. To smo vedeli vsi: ministranti, zvonar in Naci. Drugi duhovnik je s prižnice rad gledal na desno stran cerkve, kjer so bile ženske. Rad je žugal o grehu, o ljubezni. Ko je govoril o ljubezni, se s prižnice nikdar ni obračal na moško stran. Tretji duhovnik je bil ves posladkan. Bil je brez las. Včasih je bilo videti, da je nad njegovo plešo zlati obroček. Ko je stal na prižnici in je sonce sijalo na njegovo glavo, je bil videti kot pravi svetnik. Bil je z vsemi prijazen, najbolj pa s starimi ženičkami. To je pravi pop, sem večkrat slišal. Bila je nedelja. Ministriral sem duhovniku, ki je rad pil. Tudi teta je bila v cerkvi. Sedela je v prvi klopi pred oltarjem. Bij je čas obhajila. Gledal sem vernike, ki so prihajali pred oltar, da prejmejo najsvetejšega. Prihajali so stari in mladi z rokami, sklenjenimi v molitvi. Poklekali so pred nizko leseno hrastovo ograjo pred oltarjem. Klečali so v dolgi vrsti drug ob drugem, se prerivali in kot vrabci z odprtimi usti čakali na hostijo. Sedaj sem stopal ob duhovniku, ki je iz keliha jemal hostije, vmes mrmral po latinsko in hostije dajal v odprta usta. Z zlatim krožnikom v roki sem šel ob duhovniku in pazd, da košček posvečenega ne bi padel na tla. Tisti, ki so že prejeli hostije, so s sklonjeno glavo in z rokami, prekrižanimi v molitvi, odhajali nazaj v klopi. Nisem pa mogel razumeti, zakaj so prihajali k oltarju z dvignjeno glavo, nazaj pa s sklonjeno. Ali so te hostije res čudežne? Mi ministranti smo jih večkrat jedli, V zakristiji so bile shranjene v posebni s črnim žametom prevlečeni posodi, Te še niso bile posvečene, zato se jih nismo bali jesti. Obhajila je bilo konec in sedaj bo tudi duhovnik poplaknil svoje grlo z vinom. Moj pomočnik ob meni mi je na pladnju ponudil dva vrčka, ki sta bila napolnjena eden z vinom, drugi z vodo. Kot že neštetokrat, nisem gledal, v katerem vrčku je vino ali voda, V levem je bilo vedno vino, v desnem voda. Tudi sedaj sem prijel za levi vrček in pričel natakati v kelih, ki ga je v rokah držal duhovnik. Sveta Marija, me prešine. Saj natakam vodo, ne vino. Le kdo mi je zamenjal vrčka. Duhovnik je dolgo držal kelih, v katerega naj bi se natekalo vino, sedaj voda. In ko sem z drugega vrčka natakal vodo, je bilo vino. Tedaj je duhovnik zelo hitro odmaknil kelih. Čuden občutek me je navdal. Vroče mi je postalo. Duhovnik je srknil iz keliha, čez očala pogledal v kelih, pogledal v levo in desno. Najina pogleda sta se srečala. Zazrl se je v mene. Kimal z glavo, vrtel kelih in naposled t ‘^44 - p ! popil nesrečno tekočino. Da bi le čimprej končal mašo. Ko je kelih zaklepal v tabernakelj, sem sklenil, da čimprej pobegnem. Orgle so mogočno zadonele, preplavljale strašne zvoke, strah me je postalo. Konec maše. Z debelo mašno knjigo v roki sem hitel pred župnikom. Drugi ministranti so me komaj dohajali. Že smo bili v zakristiji. Zbežal sem v kot sobice, Obstal sem pred veliko črno omaro. Vse, kar je bilo v tej sobici, je bilo črno. Kot v mrtvašnici. S sebe sem vlačil rdeče krilo. Tudj_drugi ministranti so .sc danes nekam čudno hitro slačili. Le kateri mi je zamenjal vrčka, je vrtalo v meni. Ko sem se slekel, sem se ozrl proti duhovniku. Naci mu je pomagal pri slačenju talarja. Obrnem se in hočem prijeti za kljuko na vratih. >*Ti pa malo počakaj,« je zavpil Naci, Obstal sem, Z duhovnikom se spogledava, Le-ta se je nekam blaženo smehljal, mežikal in počasi pristopil k meni. »Kakšno vino si mi pa danes natočil?’ »Ja, takšno kot vedno,« sem zajecljal. »Ti boš govoril, da je bilo vino, da te ni sram. Tukaj v cerkvi boš lagal - in tudi pred prečastito Antonijo si upal točiti vodo!« Prijel me je za desno uho, povlekel, moral sem se_povzpeti na prste. Se bolj je vlekel, bolečina me je dajala, toda nisem zajavkal. Ko me je pustil, mi je dejal: »Doma očetu povej, da se imam z njim nekaj pomeniti!« 7> Tedaj je pristopil Naci in dejal duhovniku: Dobro ste napravili, dobro, tudi druge bi bilo potrebno malo ,pošlatati’.« Naci je kot naš šolski hišnik, misli, da je več kot učitelj oziroma duhovnik. Da ga ni sram. Kolikokrat je kradel vino in ga pretakal v svojo steklenico, ki jo je skrival pod stopniščem v zvoniku. In tudi drobiž iz cerkve je včasih žvenketal v njegovem žepu. Drugega dne popoldan sem bil tepen tudi od očeta. Da nekaj časa ne bom smel ministrirati pri glavni maši, samo pri stranskih oltarjih in še to zjutraj pri rani maši, To mi je govoril oče, ko me je vlačil po naši kuhinji. Teta Antonija z mano ni govorila do zadnjega dne, dokler je bila pri nas. Pred njenim odhodom smo imeli slovesno kosilo. Takrat me je le bežno ošvrknila in dejala očetu in tudi mami: »Na tega je potrebno malo bolj paziti, ni vsaka ovčica vredna, da je v čredi, ki jo vodi naš gospod ...!« In nič več. primarij dr. LOJZE ŠTEVANEC spec, internist Prometna i v nesreča Po nekaj urah neprekinjene vožnje smo se ustavili na trgu od sonca razbeljene vasi. Avto sem postavil v senco. Stopili smo čez prašni asfalt in se napotili na vrt starinske restavracije. Ob nepogrnjenih grobih mizah so sedeli slabo oblečeni ljudje, nekateri kar na tleh. Bilo so zelo glasni. V kotu vrta so kurili ogenj. Natakar nam je našel mesto ob dolgi že zasedeni mizi. Otroka sta planila po pijači. V roke sem vzel kozarec motnega piva, ki ni bilo hladno. Žena je z otrokoma pila sok. Pogledal sem za starim tovornjakom, ki je ropotal čez trg in dvigal prah. Po blagi strmini je navzdol pripeljal kolesar in se zaletel v bok avtomobila. Avtomobil je odpeljal naprej, , kolesar pa obležal ob robu prašne ceste. Ljudje so planili od miz, napravUi strnjen obroč okrog ponesrečenca in glasno razpravljali, kdo je kriv. Nekdo je kriče poklical policista, ki je v I družbi zamaščenega dedca pil pivo. Uniformirani je" odločno odkorakal na kraj dogodka in odrinil zijala. StopU sem za njim. Sklonil se je nad ponesrečenca, ki je ležal na trebuhu, mu za lase dvignil glavo, nekaj časa gledal v okrvavljen obraz, nato pa jo spustil na tla, da je topo zabobnelo. >Pa šta je radio bre, p. mu materina?* Zakoračil je okrog ležečega, odrinil najbližje, ki so silili v krog, se čez glave ozrl na ulico, kamor je odpeljal tovornjak, z nogo odrinil zvito kolo in se zamislil. »Potrebno bi bilo poslati po rešilca,« se je vmešal možak v polomljeni srbohrvaščini, verjetno turist. •Ko te šta pitao?* se je obregnil policist. Sklonil sem se, da bi ponesrečenca položil v bočni položaj. »Čekaj, glavonjal Nemoj da ga diraš,* je planil nad mene. •Zadušil se bo.< •Šta tebe to briga?* •Zdravnik sem. Moram mu pomagatil* •Zbog mene možeš da si papa, ali nemoj, da ml ga diraš!* Surovo me je odsunil med ljudi in se zazrl po zbranih. »Slušaj, tl ,..* je s prstom pokazal na bosonogega fantiča, ki je s kolesom lezel na ponesrečenega. »Idi do doma zdravlja 1 kaži Djuri, da odmah šalje kola. Bržol* Fant je skočil na kolo In oddirjal, kot bi ga iz puške izstrelil. Po nekaj metrih je naglo zavrl, da ga je zaneslo počez in se s kolesom med nogami ustavil ob vrstniku, ki se je od daleč oziral po zbranih. Razburjeno, krileč z rokami, mu je nekaj razlagal, nato pa razjahal kolo in počasi peš s prijateljem izginil za vogalom. Zbralo se je že veliko ljudi. Policist je krožil okrog ležečega kot zver, ki čuva svoj plen, vsi skupaj pa smo čakali. Ponesrečenec je hropel. Ljudje so postajali vedno glasnejši. »Pa ša radi, majko mu j. ...* je zarenčal policist in čez glave pogledal na cesto. Zrinil sem se do ležečega in se sklonil, da bi mu pomagal... »Marš, glavonjal Opel til* je planil nad mene in me odsunil. »Da te vise ne vidimi Inače ...* mi je zagrozil. Molče smo plačali zapitek In se odpeljali po , vročem asfaltu med belim, razbrazdanim J skalovjem proti morju. I I VESTNIK 45 Pen študentska julij '98 Kdor potuje v Ljutomer, ob lepih dnevih^ na, desetine kilometrov zazna sladki vonj šipona, rizlinga, traminca, rizvanca, otonela in drugih dobrot. p .rlekija je prepojena z vinom, tudi granitne kocke na ljutomerskem — glavnem trgu dišijo po njem. Do- . jenčki že v materinem mleku dobijo i sladki opoj, ki ga ne pozabijo nikoli več. lUjci, da lahko pridete v Prlekijo, morate poznati nekaj osnovnih stvari. V Prlekiji živijo samo Prleki. Prleška dekleta se družijo samo s Prleki. V prleškem glavnem mestu se pijejo samo ljutomerska vina. V Prle^ji ni alkotestov. To vam pripovedujemo zato, da ne bi bilo nepotrebnih zapletov, kot jih je imel oni močvirnik, ki je v Rotovžu narobe naročb. V lokalu je zavladala groba tišina. Še nadležni radio Maksi je prenehal zavijati. Tanča je obstala, kot bi jo zasekalo v križu. Počasi se je obrnUa proti nesrečnežu in siknila: »Kaj si rekel?« »Prosim dva deci cvička,« je ponovil. To je bilo preveč. Gostje so potegnili vsak svoje osebno orožje, najrazličnejše morilske predmete, nože, kose, sekire, srp in kladivo. Nekdo je imel pri sebi celo betonsko soho iz goric. Najbrž bi se slabo končalo, pa je Tanča nesramnega močvirnika s pladnjem počila po glavi. To je domače goste za silo pomirilo, da je nekdo uspel nesrečnežu pojasniti, kaj je pravkar zagrešil. »Oppprrostite, kaj pa lahko dobim?« je zajecljal. »Lotmerško belo!« Kar se tiče alkotestov, je Zvezna država Prlekija takoj po sprejetju novega slovenskega pohcljskega prometnega enoumja odgovorila z zaščitno zakonodajo in na prleškem ozemlju onemogočila kvariti svoj glavni posel. Če bi na primer spustili pobciste na vinsko cesto, bi bilo huje, kot če bi spustbi voluharja v radič. I Pri nas lahko brez skrbi pijete, kobkor vas je volja. Spoštovati pa morate naše omejitve hitrosti. 100 km/h - nič alkohola, okrog ene promile - 50 km/h, vse, kar je več, pa^največ‘2O km/h. Če bi se vam pa kdaj tako hudo mudilo iz naših lepih krajev, da bi se morah vrniti na slovensko stran še ne čisto trezni, in bi vas tam nekje ustavili policisti, vam ponujamo navodila za dobro pihanje. Alkotest nalahno primite z obema rokama, se na široko razkoračite, rahlo se nagnite nazaj, dajte ustnik v usta in pihnite. Dovoljeno si je pomagati z zamahom telesa naprej. Pri tem I pazite, da ne zadenete pobcista ah I njegovega avta, ker je to kaznivo. I Nato izmerite razdaljo, do kjeje I priletel alkotestni molzni stroj. Če I vam pobcist ne bo priznal meritve, I pokličite strokovno PEN-ovo ko-I misijo, ki bo rezultat neprist-I ransko izmerila in izdala ustrezno I j^bstino. Najboljše rezultate bomo I objavib. I Če boste napihab dvesto deset I centimetrov, vedite, da je to zelo I povprečen rezultat. Pri najboljših I je »drager« odneslo tudi pet metI rov daleč. I (PTA - prleška tiskovna agencija) Za PEN Srečko Lorbek Kaj počnemo študentje med počitnicami Letni dopust Ker se mi mnogokrat dogaja, da mi zmanjka domišljije, kaj početi s seboj, me že nekaj časa zanima, kako je z veliko večino drugih študentov, za katere, razen najbližjih znancev, ne vem, kaj počnejo med počitnicami, Ker letos, žal, spadam med tiste, ki bodo imeli med »letnim dopustom« več opravka s šolo kot so sprva pričakovali, mi seveda ni mogel »zmanjkati« tudi kak opravek v Ljubljani. Ko sem se pač tega dne »s trebuhom za - knjigami« napotil v »svet zase«, tj. Rožno dolino, me je zelo navdušil preblisk - le kaj se zdaj dogaja v »Rožni«. Prepričan sem bil, da bom srečal mogoče tri ljudi; no, vsaj zdelo se mi je tako. Prejšnja dva »letna dopusta«, ki sem ju že preživljal kot študent, sta bila bolj sproščena in v tistem času Ljubljane sploh nisem niti povohal. Vedno, ko sem premišljeval o tem, se mi je vrtel neki »film«, kako gredo vsi 4 * * ,1 I '?■! r UBESE,, M. V BU5K\ I J •srečni ob koncu šole veselo domov in potem vsak še na kako potovanje ali kam na morje. To se seveda dogaja, vendar v precej manjšem obsegu, kot se mi je zdelo., Ko sem tako v »Rožno« tudi dospel, sem bil sprva zelo presenečen, da sem našel samo en »parkplac«. Skoraj nič se ni spremenilo. Precej je študentov, ki preživljajo ta čas v kraju študija in ne doma. Kot vedno je bilo zasedeno igrišče za tenis, dvema mladima »punčkama« se je zelo mudilo v trgovino - najverjetneje po jogurt in čokolado. V menzi isto. Ljudje so šh na kosilo ali na pivo. Precej študentov ima v Ljubljani obveznosti tudi čez poletje. Precej jih je zaposlenih, večina prek študentskega servisa, nekateri pa so že redno zaposleni. Nekateri so imeli »nesrečno« roko pri izbiri študija, recimo študentje medicine pa tudi biotehniške fakultete, ker imajo obveznosti razporejene čez vse poletje, V »Rožni- je _ ostala tudi večina študentskih družinic, katerih otročki imajo tam lepo urejeno otroško igrišče, Nekateri enostavno nočejo domov, ker jim je tukaj bolje, nekateri pa ga še kar naprej pijejo. Ena najlepših stvari v »Rožni«, ki je še vedno na sceni, je nočno_ (ne tako zelo ponoči) igranje košarke. Če bi se za kaj takega odločila skupina mladih v »policijski državi«, imenovani Murska Sobota, bi jo organi oblasti po doslej videnem zelo verjetno obravnavali kot skupino, s katero je nekaj narobe in ki ogroža »dobrobit in spokojnost družbe«. Kakorkoli že, vsaj iz tega vidika je zelo dobro, da »Rožna« ni v »Soboti«. (d) f Od 30. julija do 29. avgusta HOROSKOPOV Pripravlja: Agencija Hogod ' ■' V OVEN (21. ni. - 20, IV.) časih o svojih znancih in prijateljih neupravičeno LEV (23. VIL - 22. VIII.) R STRELEC (22.XI.-21.XII.) ^^Jahko se zgodi, da se boste kmalu znašli v družbi, JU Ves je, da moraš imeti sebe rajši kot druge, če kjer vam bo neprijetno. Ostanite hladni in ne poskušajte hočeš v življenju uspeti, vendar ima tudi to pravilo dvomite in zato ste včasih do njih krivični. Dopovejte si, da popravljati tistega, česar niste zakrivili. Na obzorju velika svoje meje. V nekem brlogu pripravljajo lažno novico, lahko ljudje iz vašega okolja vidijo problem z druge strani in sreča. Ne dajte, da bi to kdo onemogočil ab ki naj bi vas očrnila, zato pazite na izjave, ki bi vam ............................ skalil Čas za poslovne odločitve ni primeren, lahko ga lahko po nepotrebnem škodile. Prijatelj potrebuje izkoristite za znance, družino, sorodnike ali obiske, pomoč, čep_rav je ne prosi. Ugmovite, kateri, in kot vi in pri tem ne mislijo nič slabega. Če se le da, še naprej Opravljajte delo, ki vas veseb, in ne razlagajte vsakomur, ! kar vam ni po volji. V ljubezni imate še in še možnosti. Pazite na grlo. Pri fizičnih opravilih ne pretiravajte. pomagajte. Plačilo bo dvakratno. Pospravite predal. v BIK (21. IV. - 21. V.) P DEVICA (23. Vin,-22. IX.) riložnosti so redke, zato se jih ne splača KOZOROG (22. XII. - 20.1.) naslednjih dneh obvezno pozitivno razmišljajte zanemarjati. Včasih sami niste prepričam, da so vaše in pozabite na ljudi, ki vas spravljajo v slabo vol o. Energija, c ki jo boste prihranib, vam bo prišla prav ob neki hudi zadeva da je odločitve pravilne, pa se kljub temu odločite tako, vam v škodo. Znancu sicer lahko zaupate, toda ki jo boste lahko razrešili sebi v prid, če ne JU UUDIC loiiriu - j--_ srca. Dobro se boste počutili v drugi polovici meseca, lo je boste poslušali vsega mu pa res ni treba vedeti. Tudi če vam pri poslu red vami je dobro obdobje in lepi trenutki se bodo kar vrstili. V tem času niso primerne pomembnejše poslovne odločitve oziroma odločitve, ki so povezane z denarjem. Ob vsem lepem ne pozabite tudi primeren čas za nakupovanje ali prodajanje. ___________ . _ na zdravje. Pazite: prijazen nasmešek še ne pomeni ne vse tako kot bi bilo treba, to ne sme vplivati čistega srca. Če boste pometli pred svojim pragom, na ljubezen. Prijetno srečanje.. lahko to zahtevate tudi od drugih. V DVOJČKA (22. V.-21. VI.) rimanj K rEHTNIC S (23. IX. - 22, X.) primanjkuje časa, je to samo vaš , .u, - • v biuaniMdala problem, ker se ne veste organizirati. Pazite, kaj se - ______ znaku se približuje Venera, In vam doeaia okrog vas. ker je mogoče, da se bo hotel nekdo ihoč šarm in spo^bnost osvajanja^ Ze z^ okoristiti na vaš račun. Kmalu se boste znašli na v VODNAR (21.1. - 19, II.) časih razmišljate, kaj bi morali najprej narediti, ob ašemu kam boste udarih, kajti uspeh je tako rekoč zagotovljen. Partner vam bo še hvaležen za vaše reahio razmišljanje, čeprav bo takrat, ko ga boste brzdali, jezen. Na splošno niorate nekoliko več pozornosti'posvetiti zdrOTju________ zanimivi zabavi, kjer se zna zgoditi marsikaj. Do polnoči pazite na svoje izjave, po polnoči na dejanja. Dhisk bo prinesel nekaj novega.________________. Obisk bo prinesel nekaj N RAK (22. Vl. - 22. Vil.) ŠKORPIJON (23. X,-21. XI.) » bo pokfUJiJft prtlnžiiofil, da odpravite = ;.pnko. ki etfl jn naradtU prihd krmit]m Nepričakovan dogodek bo marsikaj pojasnil. Kmalu se X ekdo vas že željno pričakuje, vi pa ah ste pozabili ab o tem nočete slišati. Sicer pa zadnje čase Itaj radi pozabljate. Tam, kjer najmanj boste kmalu prijetno presenečeni, V u bo šlo gladko, če se ne boste brez po^^i^^be za Nekdo^^si'zasluži malo več pozornosti, kot mu je Zid tanx kjer so vrata. Kmalu boste ■momU pr.znati Nekd“ ^J^zasluz^ vsesplošno dobra, tihoto. Priznajte jo iskreno m ne bo vam zai.. > n It pit tem pa ne naredite niti tistega, kar bi morali. Zaradi boljšega pregleda si napišite vse naloge na papir in videli boste, da bo delo takoj steklo. Obdobje pred vami bo ponujalo številne možnosti za trošenje denarja, zato bodite pri opravilih z denarjem previdni. Prijatelju bo treba, tudi če bo še tako neprijetno, narediti usjugo_ RIBI Z , (20. n. - 20.111.) ta adtt] ste lahka JrtdovDlliu m| pon»Di olxlptw pred vami vtiliko dtdjrega in malo slabega.V neki družbi boste najbolj Zabavni. baskjdiijLdan pu pride zanimiva boste morali odločiti. Po vsej verjetnosti bo dobra ponudba pošta ob ipornčllo ijd nekoga, ki ste ga že ■ " ■’ ' ' ’ ’ . skorainnzabili (Dh potni luni iJodJlifza^žflJiL ob mlaju odločitev tista, ki se bo v začetku pokazala kot slaba. ——“ Vestnlhova mesečna prilep« In Ima tudi sicer iveio i r-n. ------rlklusom. Ustanovljen je bil, da bi, v ehladu i Imenom In naravnim m®®'/,'’*™ Itnalo) In penelrantnež (prodlralec) asoclacilaml. i dnl^^ P a-hlulrt mrffUi Prt )». Ipr bllpoln fotografi), kakor se la ■akimn se lahko veselite. Pajibi tik grlo. Oseba, ki bo nekoga ogovarjala, nima dobrih namenov, zato je ne poslušajte. fzdala ga Pod|et|G za infcrrmlranje^OdgovornJ urednik matičnega časopisa le Janko Votek, uredniki Pena so Bojan Peček, Jože Rituper tn Irma Benko. Oblikuje ga Endre Gont^r, za fotografije skrbita Na^a Juhnov in Jure Zauneker, lektorira Nevenka Emd. Računalniško ga obUkufe Robert J. Kovač. Za Pen ni posebne naročnine) julij ’98 Pen VESTNIK 46 Eva in Tico * di Michael I gresta narazen Spoznala sta se pred petimi leti. Ob poroki so govorili, da je to zakon iz pravljice. Morda je bil, vendar zdaj njuna agentka Gina Franano sporoča: Eva in Tico bosta ostala dobra prijatelja, vendar je prišel čas, da gresta vsak na svojo stran. Nekateri pravijo, da sta delovala kot zelo čuden par že po videzu: 25-letna Čehinja Eva Herzi-gova, meri v višino 190 cm, Tico Torres, bobnar benda Bon Jovi, star 45 let, pa ima »le« 175 cm. Pravijo tudi, da je bil Tico ves čas zelo ljubosumen. »Če hočem videti svojo ženo, moram sesti v letalo, saj je ves čas nekje drugje na nekih revijah,« je Tico večkrat potožil prijateljem. Po ločitvi se o '**3 O o 2 i ;aI .a 1 Rod Steward, znana rok zvezda s Škotske, ki trenutno živi v Los Angelesu, je nedolgo od tega pokazal, kako še vedno ljubi svojo domovino. V Francijo je prišel samo zaradi tega, da je lahko bodril škotsko nogometno reprezentanco. Kako se je odrezala Škotska na svetovnem nogometnem prvenstvu, vemo, ne vemo pa, kako sta se odrezala Rod in njegova ekipa. Zdaj, ko se je mudil v Evropi, je namreč obiskal tudi svojo rojstno vas blizu Essexa, Domačini so obisk izkoristili in organizirali nogometno tekmo za dobrodelne namene. Rod je zaigral v velikem stilu (na fotografiji), denar s tekme pa so namenili invalidnim otrokom. , ■1. 3 ti .ti o e a < J 0» £ E £ { 1 i; kimber se je posvetilaJJJ^ mladi Jordan se ločuje j Košarkaška legenda, 35-letni Michael Jordan, je ] dobil od svoje žene Juanite ultimat: »Ali one ali jaz!« | zvedelo se je namreč, da se je M. Jordan po napornih tekmah rad zabaval z Azijkami. Zadeva je precej resnična, saj je Juanita najela kar nekaj k zasebnih detektivov, da ugotovijo, kako je z ■ Michaelom. Škandal dobiva vse večje razsežnosti I in na dan je prišlo, da je Jordan soprogi ponudil ", veliko vsoto denarja in ogromno vilo, vredno 5 milijonov dolarjev, da bi mu dala mir ob njegovih j skokih čez plot. Da bi zadevo nekoliko umiril, je Jordan izjavil: »Juanita in jaz se lepo razumeva in ne 1 iščem utehe v objemu drugih žensk, zato želim, da se ■f govorice o ločitvi prenehajo.« ■ Neki njegov soigralec (to pa je kolega!) pa je opisal, kako I so po neki tekmi v Los Angelesu odšli v Century klub. I Jordan je bil ves čas v družbi z lepo Azijko, potem sta pa [ kar naenkrat izginila. Jordan in Juanita imata tri otroke, in če bi prišlo do ločitve, bi po strogih ameriških zakonih v takšnih primerih otroci pripadli njej. Tako bi za Jordana pomenila ločitev izgubo ogromne vsote denarja. Nekoč siromašni deček se danes koplje v denarju: samo za podpis letošnje pogodbe s svojim ' klubom Chicago Bulls je prejel 30 milijonov dolarjev, za razne reklame pa še 40 milijonov, to pa še zdaleč ni vse. Mu bo Juanita odpustila ali ga bo »skasirala«? KAKŠNA RIBA! Mar ni lepa riba, ki jo je 24-letna Gordana ujela nekje ob obali Malega Lošinja. Dekle, pravzaprav njeno fotografijo, ■ smo našli v hrvaški izdaji I Playboya, kjer smo lahko I prebrali, da je študentka višje I trenerske šole, da ima rada I duhovite in čustvene moške, ne I mara pa moških, ki se delajo M važne in ne poznajo bontona. Rada je sveže pripravljeno 4 zelenjavo, razne solate, sadje in belo meso ali ribe. Rada bi v imela otroka, kateremu bi bila i takšna mati, kot jo je imela sama. Ima fanta, ki pa ni ljubosumen, saj je vedel in se celo strinjal, da se bo slikala za Playboya. ll' lil kV L s ■U £4 J I I I 1' v 'l v O I I I I ■■ dl l>> 33-letna Kimber Eastwood, hčerka Clinta Eastwooda, se je dokončno odločila, da bo zapustila film, kjer sicer ni preveč blestela, in vse moči usmerila v modo, kjer je že doslej požela nekaj uspehov. Clint je že bil poročen, ko se je srečal s plesalko Roxanne Tunis. Posledica kratke avanture je bila Kimber, Očeta je videla le tri- do štirikrat na leto, ker mu z materjo nista hoteli uničiti zakona, ki je v svetu veljal za vzornega (to smo nekoč v Penu že zapisali). »Vedno sva se odlično razumela, vendar sem pogrešala dolge pogovore o življenju. Nisem hotela njegovega denarja, ampak njega,« pravi Kimber. Leta 1989 se je Clint ločil od soproge Sandre Locke in šele takrat se je zvedelo, da ima nezakonsko hčerko, To je bilo za Kimber veliko olajšanje, saj nosi od takrat očetov priimek in tudi njena polsestra Alison se je s tem sprijaznila. VESTNIK 47 Pen rockregerep julij '98 ■ ■ a J I Giannijevi Matjaž Zupan alias MZ Hektor se je odločil za še eno oživitev skupine Calilbrnija. Njihovo najnovejšo skladbo je že mogoče slišati po radijskih valovih, obljubljajo pa, da ne bo edina. 1 i lil »v L l zapuščeni gasilski in vaški domovi in druge v glavnem neuglednem stavbe so danes lepo preurejene za župane in za aktivnosti, ki so v pristojnosti občin. Tako je končno prav, saj če ne bi bilo občin, bi te stavbe po vsej verjetnosti še naprej neustavljivo propadale. Za to porabljenega denarja pa v njihovem kraju tako Ok luhunJi če nebi videl. Ludvik Bratuša, Ljutomer I d s I I 'j' k Fl J Eno najpomembnejših županov opravil je poslušanje občanov. To bo veliko lažje, ko bodo, kot je zmenjeno, vsi kraji v občini povezani s kolesarsko stezo. V Ižakovcih se bo bolj slabo slišalo, če bodo postavili mlin. Tam se namreč govori dvakrat. /^1 9 Županovanje in ementalec imata eno skupno zadevo - luknje. Za ementalec so luknje dobre, to pa ne velja za luknje v občinskem proračunu.' J 't o J f k “7 ■ ir V Ludvik Novak, Puconci Dokler bodo v občipj in njegovem svetu prevladovali interesi občanov in ne strank, se nimamo česa bati. Strankarski pametnjakoviči so za svoje okolje najbolj ne- ) varni. i Kaj je imela Sobota ob koncu 16. stoletja? Ničesar, skoraj ničesar! Mi smo pa že takrat imeli trške pravice! Franc Šlihthuber, Gornji Petrovci Janko Halb, Rogašovci Med županom in diskodžokejem ni nobene razlike. Katerokoli ploščo vrtiš, vsi z njo ne bodo zadovoljni. I Opomba iz prejšnje številke, da so velikosti fotografij županov naključne ali zaradi tehničnih razlogov, velja tudi za danes. Ravno tako je naključen ' tudi njihov vrstni red. I Tako, da ne bo zamere. 1 ob Ščavnici i I ! I Slavko Mihalič, Sveti Jurij Dokler rastejo na Srebrnem bregu drevesa, je to najvišji vrh v Pomurju, vi se pa lahko slikate, če se hočete, kjerkoli, tudi na Serdiškem bregu. Prihodnje leto bomo povabili na praznovanje občinskega praznika Marca Girar-delija. Katera občina se lahko pohvali s takšnim obiskom!? tl r Jože Kocon, Lendava županovanje je nekaj takšnega kot vinogradništvo. Ves čas pridno delaš in upaš na najboljše, a rezultat se vseeno pokaže šjele na koncu. Oboje, vino in županovanje, je lahko sladko ali - kislo.