v^SNS'^r*! H m «j •/.•V Knjižnica sp ZASAVC 2007 352(497.12 Zagorje ob Savi) ŠTEVILKA 13, LETNIK 1« 28. 06. 2007, CENA 1,13 €/270 sit COBISS e 0087633,13 m ' , . L Jf ii i 'Im1 LAIBACH 07.07.2007 OB 21:21 STARI GRAD CELJE www.videorals.org ZASTONJ VSOTPNICE! Na str. 37 Petdesetletna mladenka m mm iS SDsitia Danega Knjznica Toneta Seliškarja ul. 1. junija 19, 1420 Trbovlje iStSe mm KOLESARSKI DRES AUF-ZIC TAKO KOT Č10VEK NI ENAK ČLOVEKU, TUDI KOLO NI ENAKO KOLESU. OBIŠČITE NAS IN SESTAVILI VAM BOMO KOLO PO VAŠI MERI. SPECIALIZIRANA TRGOVINA S KOLESARSKO OPREMO IN SERVIS Savinjski c.35,1420 TRBOVLJE 031-623-630 03-563-30-31 INF0@60LTES.C0M Ignis od 9.990 EUR '------ i * 'od 19.990 EjUR fe od (2.990 EUR Nov model 8X4 - diesel §§ Avtohiša Kržišnik Zagorje Selo 65, 1410 Zagorje ob Savi, tel.: 03 56 64 729, 03 56 64 730, fax: 03 56 68 359 www.avtohisa-krzisnik.si Pooblaščeni prodajalec in serviser vozil Mazda in Suzuki, prodaja rabljenih vozil, avtokleparstvo, avtoličarstvo, mešanje barv, rent-a-car, najem avtodoma Pneumatic center, optika, pregled klimatskih naprav, popravilo vozil poškodovanih od toče, popravilo ter testiranje zavor, pregled izpušnih plinov Ob nakupu Mazde v Avtohiši Kržišnik Vam podarimo povečano varnost in udobje v mazDa vrednosti do 1.500 EUR* Možnost zelo ugodnih financiranj do 96 mesecev, možnost pol takoj/pol čez dve leti! Super Mazda Super Ugodno - Mazda 2 za 2 evra/dan, Mazda 3 za 3 evre/dan, Mazda 5 za 5 evrov/dan, Mazda 6 za 6 evrov/dan. * odvisno od izbranega modela in opreme Uradna poraba goriva 6,0 do 10,3 l/100km,uradna emisija C02 167 do 246 g/km. jnffWflDAllTÄTS IM REPORT inzooe Mazda je številka 1 po kakovosti. Verjamemo, da ste se že večkrat želeli na lastne oči prepričati, kako je cementarna Lafarge Cement videti z vsemi njenimi zadnjimi tehnološkimi in okoljevarstvenimi pridobitvami. Vabimo vas na Dan odprtih vrat v cementarni Lafarge Cement v soboto, 30. junija 2007, od 9. ure dalje na Kolodvorski ulici 5 v Trbovljah. £ Krožni avtobusni prevozi do cementarne in nazaj bodo urejeni s postaje pred Delavskim domom. Na vodenih ogledih, ki bodo potekali vsakih 15 minut, si boste lahko čisto od blizu pogledali: • sodoben laboratorij za nadzor kakovosti proizvodov, • kontrolno sobo z računalniškim nadzorom proizvodnje, • mlin surovine in • odžveplevalno napravo, ki testno deluje že od konca aprila. Po ogledu proizvodnje bosta sledila pogostitev in sproščeno druženje s predstavniki cementarne ob prijetni glasbi. Vaše najmlajše pa bo zabaval prisrčen otroški program. Spoštovani sokrajani, prepričajte se na lastne oči, da je danes Lafarge Cement res sodobno podjetje, ki živi z okoljem. r ----------------------------- © Sanolabor Ko(jrbza/zAravjeJ I . — 5 ercator Poslovni sistem Mercator, d.d.. Dunajska cesta 107, Ljubljana Obveščamo vas, da imamo možnost oddati v najem naslednje lokale: 1. Kisovec, Trg Pohorskega bataljona 4; 334,00 m2 - lokal za trgovsko dejavnost 2. Kisovec, Borovniško naselje 1; 40,30 m2 poleg Mercatorjeve poslovalnice - lokal za trgovsko ali storitveno dejavnost 3. Market Izlake, Izlake 5; 70,00 m2 - lokal za trgovsko dejavnost Vabimo vas, da pisne vloge najkasneje do četrtka 05.07.2007 pošljete na naslov: Mercator, d.d., Cesta na Okroglo 3, 4202 Naklo, Sektor dopolnilne trgovske storitve, z oznako »za najem lokala«. Mercator, d.d. si pridružuje pravico, da ne izbere nobenega od prijavljenih kandidatov. Spoštovane državljanke in državljani! Leto je naokrog in spet praznujemo, ter se spominjamo dne, ki je za nas, Slovence, eden najpomembnejših dni- Dan državnosti! Naj vam na ta dan zaželim predvsem veliko dobre volje, kajti le s skupnimi napori vseh nas, bomo uspeli dosegati rezultate, ki pomenijo lepo prihodnost za vsakega izmed nas. Predsednik 00 SDS Trbovlje, mag.Borut Dolanc z novim vodstvom 00 SDS Trbovlje. FUNšreitc © £P ©8 Morate prebrati: ESŠ in Abraham Prvi zasavski zaposlitveni sejem Intelektualni kapital naj ostane v Zagorju Predpoeitniške dejavnosti v Izlakah Interjvu: lože Razinger 18 let DUFS Trbovlje Powerizer - nova športna senzacija Birma na Dolu Zasavc-a izdaja Grafika G ra cer d.o.o., Lava 7b, 3000 Celje, tel. 03 54 52 666, fax 03 54 73 166. Glavna odgovorna urednica: Marta Hrušovar. Uredniški odbor: Stanislava Radunovič, Peter Motnikar, Fanči Moljk, Anton Šutar in Boštjan Grošelj. Redakcija se zaključuje ob ponedeljekih ob 12.00 uri. Prodaja, trženje in tisk: Grafika Gracer, Celje. Tiskano en dan pred izidom v nakladi 2000 izvodov. Naslov uredništva: Zasavc, Cesta zmage 3,1410 Zagorje ob Savi. Telefon: 03 56 64 250, Faks: 03 56 64 494 GSM: 031 880 158, komerciala: 031 822 533, 040 267 411. E-mail urednica: hruski@siol.net, E-mail: zasavc@email.si,http://zasavc.gajba.net Zasavc je štirinajstdnevnik, izhaja ob četrtkih. Letna naročnina je 28,17 EUR (6.750,00 sm, polletna 13,52 EUR <3.240,00 sin. Naročnina za tujino je 81 EUR ali druga valuta v protivrednosti. V ceno je vračunan 8,5 % DDV. Odpoved naročnine sprejemamo v pisni obliki po obračunskem obdobju. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne honoriramo in ne vračamo. Brez dovoljenja urednika ponatis člankov ni dovoljen. !¥8BNI! Pride trenutek, ko v najhujšem vakuumu, ki zamori vse misli in hotenja in leporečje ob pogledu na neumnosti današnjega veleumja v neskončni razsežnosti vesolja/ bliskne. Naključij ni! Zgodi se, ko se mora zgoditi... 1 Tema v uredičini glavi - spremne besede k Boškovim' prispevkom. Že nekaj dni so tam - ampak,...danes so' me poiskale. > Živjoi Tokrat je bil Aleksij spet v elementu, zato menim, da boš zlahka \ )sprejela, da je prekoračil običajni obseg svoje pisarije za nekaj vrstic.} Vsekakor bo šla kolumna na eno stran - pa še za legendarno ilustraci- k j jo bo ostal prostorček. j Prispevek za List ) četkom koledarskega c vsaj po vročini sodeč) )z nepozabnimi trenut-/ njega, saj so dobre že-(premoženje, ki ti ga ne )Kot vidiš, sem pridi-(težim k pravi meri, zato ) polnočnim čustveno-)in se priporočam do na-(oziroma morebitnega te- je navdihnjen z zof/n tudi vremenskega,) poletja, ki naj te odene ( ki v Zasavju in izvenS Ije in krasna doživetja) more nihče vzeti, gorsko razpoložen, a) zaključujem s svojim t mentalnim razodetjem) slednjega e-sporočila) lefonskega klica (če se bo( )kaj zabliskalo v nabritih možganih in želelo najti podobne vibracije). (Ne bom rekel A/VI EN, ker nisem krščansko-židovski klerik, a poslavljam se/ w enakem duhu, prepojenem z željo, da je še upanje za smisel ter njegove) /iskalce in iskalke. 1 Lepo poletje ti želim, naj bo vroče-soparno ali deževno, kajti večno poletje je( )samo v naših srcih. Zanj se mora vsakdo odločati vsak dan posebej, kajti nič) (ni podarjeno, treba se je boriti v potu svojega obraza za vsak košček sreče v( \oceanu z močnim protitokom temačnosti.Vsak zmaga je nov dosežek. No, malo sem se že zapridigal, vendar včasih to ne škodi. Če govorim( \o odprtosti, moram to tudi uresničevati, sicer sem karikatura samega( /sebe. Naj živi odprtost, naj živi boj za najgloblje bistvo, naj živijo sporočila( hmed vrsticami, ki jih znajo brati le tisti, ki gledajo, gledamo, gledate) Is srcem. Mali princ še vedno živi, čeprav so njegovega avtorja, kič Ve skrivnostno izginil na poljane onkrajnosti z vojaškim letalomf [sredi puščave, imenovali čudaka. A kako naj človek ne bo ču-, jdak, ko pa je to včasih nujen strateško-taktični ukrep v morjuj 1neumnosti, ki nas obdaja? •) Svetel nov dan ti želim! Boško the Preacherč Ni kaj dodati - njegove misli hočem deliti z vami - Urednica Marta mtemič se snidemo 12. j**kj*. 2007 Naslovnica: Mladina GZ Hrastnik na pohodu Arhiv GZ Lafarge Cement se predstavi Podjetje Lafarge Cement d.d. je na dvodnevnem posvetu v Portorožu predstavilo pregled poslovanja in ekološke sanacije cementarne. Cementarna je primerljiva z najboljšimi v Evropi, tako po tehnoloških kot ekoloških kazalcih Na predstavitvi so gostili zasavske župane (trboveljskega župana in poslanca v DZ Bogdana Baroviča in podžupana Metoda Kurenta), in poslance (Aleša Guliča iz Trbovelj), nekatere druge predstavnike domače občine in predstavnike Ministrstva za okolje in prostor.V sklopu srečanja so povabljene seznanili tudi s postopki meritev, nadzora meritev in s študijo o gibanju zračnih mas, ki so jo izvedli v sodelovanju s Termoelektrarno Trbovlje. Lafarge Cement, ki je od leta 2002 lastnik trboveljske cementarne, je v tem obdobju dosegal dobre poslovne rezultate. Največ energije in finančnih sredstev je tovarna vložila v ekološko sanacijo proizvodnje in okolja. Po besedah člana uprave Marka Pirca so se v podjetju odločili vsem zainteresiranim predstaviti svoje poslovanje, tehnološke in ekološke novosti ter svojo vizijo poslovanja. Na posvetu sta Marjan Sajko in Emil Žerjal (Zavod za zdravstveno varstvo Maribor - Inštitut za varstvo okolja) predstavila tehnologijo meritev izpustov, mehanizme nadzora teh meritev in način zbiranja ter obdelave izmerjenih podatkov. Nedavno končano študijo o gibanju zračnih mas v Zasavju po modelu ‘La Grange’, ki jo je Lafarge Cement naročili skupaj s Termoelektrarno Trbovlje, je predstavila dr. Marija Zlata Božner (družba Meis). Trboveljski župan in poslanec v državnem zboru Bogdan Barovič je na posvetu dal pobudo za integriran pristop vseh virov onesnaževanja, tako IPPC zavezancev (evropska okoljska direktiva) kot tudi drugih industrij in gospodinjstev ter transporta, kar bi pripomoglo k izboljšanju okoljskega stanja v Zasavju. Dodal je še, da si bodo v Trbovljah še naprej prizadevali ostati ekološko osveščena občina. Predstavnik Ministrstva za okolje in prostor mag. Boštjan Paradiž je predlagal čim večjo transparentnost v zvezi z obremenjevanjem okolja in sodelovanjem z lokalno skupnostjo. Uprava Lafarge Cementa je predstavila umeščenost tovarne v lokalno okolje in konkurenčnost pri polnem upoštevanju okoljevarstvenih pogojev. V zadnjih letih se je namreč cementarna razvila v sodobno tovarno, opremljeno z visoko tehnologijo in je sedaj primerljiva z najboljšimi v Evropi, tako po tehnoloških kot ekoloških kazalcih. Mestnim svetnikom občine Trbovlje bo uprava cementarne svoje aktivnosti predstavila v najbližji prihodnosti. Prav tako bodo k predstavitvi povabili predstavnike različnih civilnih iniciativ, društev in združenj, konec junija pa načrtujejo dan odprtih vrat za lokalno skupnost in vse druge zainteresirane goste. Po obvestilu za medije:MaH TET poslovala z dobičkom Nadzorni svet Termoelektrarne Trbovlje je v četrtek, dne 14. 6.1607 na svoji redni seji obravnaval Letno poročilo družbe za leto 1666. Poslovno leto 2006 jeTET zaključila z dobičkom v višini 47.465 tisoč SIT. Pozitivno poslovanje je odraz pogojev poslovanja v okviru energetske zakonodaje, upravljanja družbe s tveganji pri poslovanju, gospodarnega obvladovanja poslovnih funkcij ter opravljene cenitve opredmetenih osnovnih sredstev konec leta 2006. V okviru prihodkov predstavljajo prihodki od prodaje električne energije glavni vir prihodkov družbe. Odhodke poslovanja v največji meri predstavljajo stroški ener- genta, ki povprečno predstavljajo 50,20 odstotkov vseh odhodkov poslovanja. Sledijo stroški dela in nato stroški vzdrževanja, v okviru katerih je glavna postavka redni letni remont naprav. Bilančni dobiček 31. 12. 2006 znaša 2.176 tisoč SIT. NS TET je soglašal s predlogom direktorja TET, da se bilančni dobiček v višini 2.176 tisoč SIT razporedi na druge rezerve iz dobička. Nadzorni svet Termoelektrarne Trbovlje, d.o.o. je zavzel pozitivno stališče do poročila pooblaščenega revizorja za leto 2006 ter k letnem poročilu družbe. MaH Ce tudi je bile brez podpisa Nadzorni svet TET se je seznanil z dopolnjenim poročilom poslovodstva o morebitnih nepravilnostih v zvezi z anonimnim pismom. Na podlagi anonimnega pisma, kjer so navedene morebitne nepravilnosti, ki neposredno zadevajo Termoelektrarno Trbovlje, je NS TET obravnavano problematiko uvrstil na dnevni red I I. seje NS TET, dne 31.5. 2007, na kateri so se člani NS seznanili z odgovorom direktorja TET, mag. Marka Agreža na anonimno pismo. V razpravi so izrazili strinjanje z vsebino odgovora direktorjaTET. Ob tem so preverili organizacijske predpise o naročanju blaga in storitev ter njihovo dejansko spoštovanje v smislu izbire najbolj ugodnega ponudnika. Pri tem niso ugotovili nepravilnosti, prav tako jih ni neodvisna revizijska hiša, ki vsako leto o svojih ugotovitvah izdela svoje mnenje in ne Komisija za revizijo pri NSTET. NSTET je preverjal,ali je vTermoelektrarniTrbovlje sistemsko urejen nadzor nad izvajanjem izplačil stroškov prevoza na delo in z dela ter nadzor nad izvajanjem naročil blaga in storitev. Ugotovili so, da so v TET vzpostavljeni mehanizmi za izvajanje nadzora omenjenih po- dročij. Zaradi občutljivosti obravnavane problematike je Nadzorni svet TET naročil poslovodstvu TET, da do naslednje seje (14.6.2007) pripravi še dodatno poročilo o izplačilih stroškov prevoza na delo. Na podlagi navedenega dodatnega poročila poslovodstva TET in na podlagi ugotovljenega stanja NS meni, da je šlo pri kršitvah izplačil stroškov za prevoz na delo za dva posamezna primera (dva zaposlena vTET), ki sta ugotovljena več kot eno leto pred prejetjem anonimnega pisma. Oba obravnavana primera sta tudi že sankcionirana. Direktor TET Marko Agrež je članom NS predstavil koncept predvidenih sprememb v smislu nenehnega izboljševanja organizacije dela in vodenja družbe. Celovite organizacijske in kadrovske spremembe bo predstavil na naslednji seji. Prav tako bo podal predlog za imenovanje nove sekretarke NS, saj je Nadzorni svet TET sedanjo sekretarko razrešil zaradi nedoseganja pričakovanih rezultatov. MaH Rebalans proračuna v Občini Zagorje ob Savi Na 5. redni seji Občinskega sveta Občine Zagorje ob Savi dne, 18. 06.1007, so med 14. točkami dnevnega reda svetnice in svetniki razpravljali in tudi potrdili I. rebalans letnega proračuna. Rebalans je bil nujen zaradi pridobitev evropskih sredstev za regionalni razvoj, ki je pogojeval prilagoditev letošnjega občinskega proračuna. Preimenovali so tudi imena dveh naselij in sicer na podlagi sprejetih odlokov še v času prejšnjega mandata občinskega sveta, s katerim so del naselja Brezje na Izlakah preimenovali v naselje Orehovica, nato pa še del naselja Šemnik v naselje Spondji Šemnik in Strahovlje. Pravzaprav so dokončali delo, ki so ga začeli že v prejšnjem mandatu, pa ga takrat niso pripeljali do zaključka zaradi bližajočih se lokalnih volitev in zaradi postopkov ob težnjah po ustanovitvi samostojne Občine Izlake. Svetnice in svetniki so obravnavali in potrdili tudi dva predloga za povišanje cen.V Zagorju bodo občani vodo po novem plačevali za 20,4 % več kot do sedaj. Postopek za dvig dosedanje cene bo šel predhodno še skozi proceduro na ustreznem ministrstvu. Cena vode je v Zagorju kljub podražitvi še vedno med najnižjimi v slovenskih občinah in se ni spremenila že od leta 2004. Za 9,3% so se povečale tudi cene pogrebov, najemnin in oskrbnin grobov. V nadaljevanju seje so prisotni obravnavali pobudo za ureditev večnamenskega objekta, ki bi omogočil širitev ponudbe Gostišča Kum. Predlog je bil podan s strani lastnika omenjenega gostišča. Dokumenti o ureditvi večnamenskega objekta bodo dani v javno obravnavo. Vse bliže je pričetek gradnje trgovskega centra v Toplicah. Kot je bilo slišati na seji, so investitorji na upravni enoti že vložili prošnjo za izdajo gradbenega dovoljenja. Konec meseca junija naj bi se pričela gradnja, ki bo predvidoma dokončana v mesecu decembru.Trgovski center (Špar in spremljajoči lokali in parkirišča) bo obsegal cca 3.000 m2. Nadaljevala se bo tudi izgradnja obvoznice. Pričetek del je predviden ob koncu meseca avgusta, končana pa bodo v mesecu oktobru. Svetnice in svetniki so potrdili predlagani predlog o prejemnikih občinskih priznanj, ki jih bodo podelili na slavnostni seji v času občinskega praznika Občine Zagorje ob Savi. Zlato plaketo bo tako prejel Rudarski pevski zbor Loški glas (podeljena jim je bila predhodno na slavnostnem koncertu ob 80. letnici delovanja - op.ur.) in Ribiška družina Zagorje, ki praznuje 50 letnico. Srebrno plaketo pa bo prejel Zagorski oktet in Slavko Flisek za dolga leta delovanja na področju gasilstva. M.A.Š. Zagorske vestičke Razpis za sredstva Evropskega sklada za regionalni razvoj Občina Zagorje je prijavila tri projekte na razpis Evropskega sklada za regionalni razvoj, ki sofinancira nekatere različne projekte v državah članicah Evropske unije. Evropa prispeva 85 odstotkov upravičenih stroškov projektov, 15 % vrednosti projekta in davek na dodano vrednost pa morajo zagotoviti občine. Zagorjani so prijavili rekonstrukcijo ceste Izlake - Čemšenik (odsek Parkljev mlin). Gre za 1840 metrov dolg odsek, predračunska vrednost del je 606 tisoč evrov, projekt pa je razdeljen na dve fazi. Prva bi morala biti zaključena do 30.9.2007, druga pa do konca leta 2007. Drug projekt je komunalna ureditev obrtno industrijske cone in sejemsko prireditvenega prostora Selo. Ocenjena vrednost projekta je 1,11 1.440 evrov.Urediti nameravajo infrastrukturo, servisne ceste, pešpoti, kolesarsko pot, ploščad za prireditve, parkirišče za tovornjake. Projekt je razdeljen v tri faze. Letos nameravajo pripraviti projektno dokumentacijo, v letih 2008 in 2009 pa bodo zgradili vse potrebno. Tretji projekt pa je izgradnja in prenova komunalne infrastrukture na območju naselja Polje v Zagorju ob Savi.Vrednost naložbe je 619 tisoč evrov.V okviru tega projekta bodo obnovili vse komunalne vode, vključno z obnovo toplovodnega omrežja in dograditvijo omrežja v tri objekte, ki še nimajo toplovoda. Uredili bodo tudi pešpoti in neurejena parkirišča. Na Polju je namreč okrog 400 stanovanj, po novi zakonodaji bi morali zagotoviti bistveno več parkirišč, saj je sedaj urejenih le 160. Še letos Občina Zagorje je že objavila razpis za izbor izvajalca za dva projekta, ki jih bodo izpeljali v sodelovanju z državo. Gre za rekonstrukcijo lokalne ceste Podkrnice - Mošenik (Smrtnica) in ureditev križišča Prešernove s Cesto 9. avgusta pri spomeniku iz I. svetovne vojne (pri gostišču Kum).Tam bodo uredili prehod za pešce na regionalni cesti, križišče in odpravili arhitektonske ovire. Dela morajo biti zaključena do konca septembra, skupna predračunska vrednost del pa je 300.000 evrov. Predčasna preselitev Na Izlakah so učenci končali s poukom zaradi prenove šole in novogradnje prvega junija. Dela na objektu intenzivno potekajo. Najprej je bilo planirano, da bi se iz objekta vrtca otroci preselili ob koncu meseca junija.Vendar so sprejeli v vodstvu vrtca in občine odločitev, da otroke zaradi varnosti preselijo čim prej.Tako so se najprej lotili selitve jasličnega oddelka, potem pa še ostalih oddelkov. Otroci iz jasličnega oddelka bodo do ureditve novih prostorov vrtca gostovali v vrtcu v Kisovcu, malo starejši otroci pa bodo zavzeli prostore v podružnični šoli na Mlinšah. Vodstvo občine in vrtca je sprejelo takšno odločitev predvsem zaradi tega, ker so želeli zagotoviti varnost otrok, predvsem pa so jim želeli omogočiti preživeti junij v bolj mirnem okolju. Poseg v izgradnjo prizidka in adaptacijo šole in vrtca je namreč izredno zahteven, predvsem pa je treba dela dokončati do 1.9. 2007. Takrat bodo imeli otroci z Izlak in okolice precej boljše pogoje za delo in učenje (ter igranje). Zato v občini upajo, da bodo starši sprejeli odločitev o predčasni preselitvi sprejeli z razumevanjem. Zlata knjiga V četrtek dopoldan so v stekleni dvorani delavskega doma v Zagorju pripravili vpis učencev v zlato knjigo.Vanjo so najboljše učence vpisali prvič leta 1977. Čast, da so vpisani vanjo, imajo učenci, ki so vse razrede osemletke (devetletke) izdelali z odličnim uspehom. Letos je bilo takšnih učencev 58. Na prireditvi je zagorski župan Matjaž Švagan podelil vsem knjižna darila. Po zaključku slovesne prireditve pa je za zabavo osnovnošolcev poskrbela skupina Turbo Angels. Prireditev je bila namenjena učencem, staršem, razrednikom in ravn; 0 FWÜBS.C Ni gremo pa v Posavje...?! Občinska seja v Radečah je potekala v znamenju pogajanj za vstop v RRA Posavje in Po svoje je bila poleg vremena in prostora vroča tudi vsebina občinske seje v Radečah, ko so se na 7. redni seji, ki je potekala 20. junija 2007, sešli svetniki in svetnice občine Radeče. Na dnevnem redu so imeli 15 točk, med njimi poročilo o delu Policijske postaje Laško v lanskem letu. Obravnavali so pravilnik o dodeljevanju državnih pomoči za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja v občini Radeče, razpravljali o predlogu območij pokrajin v Sloveniji, sklepali o dobitnikih letošnjih občinskih priznanj. Obravnavali in sprejeli so tudi zaključni račun in premoženjsko bilanco za leto 2006 ter prisluhnili predstavitvi izvrševanja proračuna za obdobje januar - maj 2007. Poleg tega pa so svetniki in svetnice obravnavali povišanje cen nekaterih storitev Komunale Radeče in odprodajo dveh stanovanj v občinski lasti. Pomembnejša točka je bila zagotovo Regionalizacija. Po nekaj kar političnih usklajevanjih in informacijah, ki so jih iskali med ljudmi, občani, je na občinskem svetu padla odločitev, da se začnejo priprave, da se Radeče vključijo v Posavsko regijo.Že mesec dni prej so namreč na občinskem svetu izstopili iz RRA Savinjske regije in se priključili v RRA Posavje, kjer so že izdani izvedbeni akti v posavski regiji, tako da so že priključeni v vse tokove in razpise, ki se dogajajo. Na sami seji so nekateri, kljub predhodnemu soglašanju, imeli pomisleke glede vključitve v Posavje.Tako sta predstavnika SLS in LDS na pretekli seji povedala, da sta proti, vendar se je ves ostali svet odločil ‘za’ RRA Posavje. Na 7. seji pa so pri odločanju za to regijo imeli pomisleke tudi svetniki SDS, kot da » je odločitev prehitra, da bi glede tega morali povprašati občane itd.« in kot meni podžupanja Pinteričeva »n/so hoteli prevzeti politične odgovornosti.V Radečah že kar nekaj časa ne vemo, kam spadamo in prav zaradi tega se moramo že enkrat odločiti. In če se enkrat odločamo in rečemo - ta regija bo za nas prava, se zdaj odločimo da gremo vanjo. Ali je odločitev pravilna, po pokazal čas. Glede na današnjo situacijo in poznavanje informacij in zadev, ki se pletejo okrog pokrajinske zakonodaje smatramo, da smo se pravilno odločili. Ce je temu tako, pa bo verjetno bolj jasno in videno čez nekaj let. Politična odločitev je sedaj padla in osebno mislim, da je bila pravilna. Odgovornost pa bomo svetniki prevzeli tako ali tako vsak zase.« Tako so v vročem ozračju zaključili in pod streho spravili še sedmo sejo in pričeli priprave na septembrsko praznovanje občinskega praznika. Besedilo: Rudi Špan Dnevi splavarjenja KTRC Radeče je tudi letos organiziral Dneve splavarjenja na Savi, zdaj že tradicionalno prireditev etnološho-etnografskega značaja, ki temelji na bogatem ljudskem izročilu. Letošnja osnovna nit etnološkega programa je domači kostanj. Prireditev, ki je potekala med 22. in 24. junijem 2007, se vsako leto odvija v počastitev Dneva državnosti. Kot vedno je bil program pester in zanimiv. Vključeval je kulturne in športne prireditve, prireditve za otroke in še posebej tiste prireditve, ki oživljajo nekdanji način življenja in dela splavarjev in prebivalcev doline Sopote. Posebna zanimivost prireditve so, poleg voženj splava, jadrnic, raftov, modelov jadrnic in različnih tekmovanj, skoki v Savo s starega železnega mosta in veslanje zasavskih županov. Za zabavo do jutranjih ur pa so poskrbeli dobri glasbeniki in vreme. Reportažo obljubljamo za naslednjo številko Zasavca. MaH Obisk predsedniškega kandidata Dne I S.junija je Zasavje - Občino Zagorje ob Savi in Regionalni center za razvoj obiskal evropski poslanec in kandidat za predsednika Republike Slovenije Lojze Peterle, ki se je z gostitelji in s predstavniki strank, ki podpirajo njegovo kandidaturo, pogovarjal tudi o razvoju regije.. V protokolarnem objektu “Weinbergerjeva hiša” je predsedniškega kandidata sprejel zagorski župan Matjaž Svagan. Vir: RCR Zagorje in spletna str. Občine Zagorje 'A' ESŠ in Abraham Kaj imata ta dva skupnega? Petdesetletnice - se ve! Ekonomska srednja šola Trbovlje je praznovala - no, ne ravno šola, pač pa njeni (m)učenei in profesorji. Petdeset let je minilo, odkar je prvi letnik ESŠ Trbovlje zapustila prva generacija dijakov in po besedah sedanjega ravnatelja Gimnazije in ekonomske srednje šole Trbovlje Marjana Kozjeka, je to dovolj velik razlog za praznovanje. Prvorojenka med srednjimi šolami je sicer trboveljska gimnazija, ki je deset let starejša od svoje sestre ESŠ. Rojstvo šole seže v daljni september 1956.V pritličju Osnovne šole Ivana Cankarja so novorojenki dodelili v pritličju eno samo učilnico za dva kar precej številna oddelka in malo pisar-nico. Istega leta v mesecu decembru se je pokazalo, da ljudje potrebujejo tudi oddelek za odrasle.Takrat in ob tem, so imeli prste vmes člani Zveze borcev NOV in šola je polno zaživela in pričela svoj hitri razvoj. Naraščalo je število vpisanih, naraščali so problemi s kadri, prostori in financami. S pomočjo podpore vse takratnih družbenih skupnosti so sproti reševali težave. Leta 1959 so maturirali prvi izredni slušatelji, naslednje leto pa je šolo zapustila prva generacija mladih maturantov in tako je vsako leto zaključilo srednjo šolo od 50 do 60 dijakov - ekonomskih tehnikov. Dolgo že obe - deset let starejša Gimnazija in mlajša ESŠ domujeta v isti stavbi, vendar sta se dolga leta obnašali malce svojsko. Gimnazijci so se imeli za nekaj več, se pravi - oni bodo zagotovo študentje, ekonomci pa...No, seveda jim je bilo študentsko življenje ponujeno, vendar statistike za prvih dvajset let delovanja šole beležijo, da so se vpisovali predvsem otroci iz delavskih in manj premožnih družin. Kar 80% naj bi bilo teh. Kljub temu je šola dala visoko izobražene ekonomiste, gospodarstvenike, ki so ostali doma, v Zasavju. Danes ni čisto tako, pa bi bilo zelo dobro, ko bi bilo... navsezadnje so v Zasavju shodili. Veselimo torej se, mlada nam je duša! In veselili so se na svečani akademiji v Delavskem domu Trbovlje dijaki - maturantje vseh generacij, po akademiji pa je bilo v avli srečanje bivših in sedanjih profesorjev in nekdanjih dijakov. Besedilo: MaH Gledališka skupina SŠZ odhaja na zaslužene počitnice To, da so dijaki Srednje šole Zagorje med šolskim letom poleg učenja dejavni še pri obšolskih dejavnostih, smo v številkah Zasavca preteklih let že dodobra spoznali. Ne-le da jih zanima mnogo stvari, veliko jih preizkusijo kar na lastni koži.Tudi letošnje šolsko leto, ki se končuje, ni izjema. Dijaki Gledališke skupine Srednje šole Zagorje si z menorico Tanjo Tkauc res zaslužijo pošten počitek, saj so od septembra lanskega leta do letošnjega maja sodelovali na številnih prireditvah, projektih, akcijah ter tako obogatili dogajanje na šoli in izven nje. Že sprejem I. letnikov - fazanov med »svoje vrste« je bil lep obet, nadaljevanje je sledilo na I. Zasavskem ekološkem sejmu v Kisovcu. V mesecu decembru so s komedijo Šolske dogodivščine za dijaka Marka in Irenco Jakopič dokazali, da so humanost, sočutje ter prijateljstvo vrednote, ki jim niso tuje; V mesecu kulture, znanim po smrti našega največjega pesnika Franceta Prešerna, je mentorica Tkaučeva z dijaki Gledališke skupine ponovno poskrbela, da je literatura, ne glede na čas, lahko zabavna. Interpretacija Prešernovega Povodnega moža z naslovom Sodobna Urška je v Kulturnem centru Delavski dom Zagorje navdušila vse prisotne. Pust in maske vztrajno kliče- jo pomlad in dijaki ter profesorica Tanja Tkauc so to le še podkrepili. Izza šolskih zidov je bilo slišati petje in rajanje. Na vzhod Slovenije so dijaki potovali maja, kjer so v Murski Soboti uspešno predstavili! Srednjo šolo Zagorje s svojo raziskovalno nalogo z naslovom Kmečka poroka Upravičeno lahko rečem, da so poleg vseh neštetih dejavnosti ter seveda učenja zagotovo utrujeni in si zaslužijo oddih od knjig, učenja, ocenjevanja znanja, profesorjev, skratka od šole in obšolskih dejavnostih. Želimo jim čim lepše počitnice v upanju, da bo naslednje leto prav takšno, če ne še boljše. Ravnateljica Anica Ule Maček, vodstvo, profesorji, mentorica Tkaučeva in dijaki si bodo zagotovo prizadevali, da bi Zasavci spoznali, da je Srednja šola Zagorje kakovostna in prijazna šola. Jasmina Pogačnik, Foto: Tanja Tkauc I® f&FTI_____________ Prvi zasavski zaposlitveni sejem V svetu so zaposlitveni sejmi že uveljavljen način komunikacije med delodajalci in iskalci zaposlitve, pri nas pa se uveljavljajo šele v zadnjem času. Trboveljska Območna služba ZRSZ je v četrtek, 14. junija 2007, organizirala prvi zasavski zaposlitveni sejem, ki se je odvijal na parkirišču in v osrednji avli Delavskega doma v Trbovljah. Na sejem je bilo vabljenih 1261 brezposelnih oseb, kar je okrog 45 % vseh brezposelnih v regiji. /.zasavski zaposlitveni sejem pred trboveljskim D D Prosta delovna mesta je predstavljalo 28 delodajalcev, med njimi tudi štirje s sedežem izven Zasavja (Ljubljana, Kranj, Straža pri Novem mestu, Ivančna Gorica). Podjetja so iskala predvsem poklice strojne, elektro, grafične, lesarske ali druge tehniške smeri. Ponudba prostih delovnih mest je bila torej bolj zanimiva za moško populacijo (lesni tehniki, CNC programerji, upravljavci strojev, ipd.), čeprav je bilo med vabljenimi brezposelnimi osebami kar 55 % žensk. Z Območne službe ZRSZ Trbovlje sicer sporočajo, da so na zaposlitveni sejem vabili neposredno zaposljivo populacijo iskalcev zaposlitve, ki je v širšem smislu ustrezala profilom, ki so jih predstavljali delodajalci. Kolikšen odstotek vabljenih je dejansko ustrezal zahtevam delodajalcev, pa zaenkrat še ni znano. Obiskovalci so bili radovedni Jasna Drobež, pomočnica direktorice OS ZRSZ Trbovlje, pravi, da celotna analiza sejma še ni narejena, največji pokazatelj uspešnosti sejma pa bodo prav gotovo zaposlitve, ki se bodo realizirale v naslednjih mesecih. Osnova za analizo bodo rezultati vprašalnika, ki so ga vročili vsem sodelujočim delodajalcem. Sicer pa je bil sejem v splošnem dobro sprejet, kar dokazuje tudi izjava ene od obiskovalk, ki je izrazila, da bi lahko takšne sejme (srečanja) organizirali večkrat letno. Glede na prve pozitivne odzive in pohvale tako delodajalcev kot brezposelnih oseb, lahko pričakujemo, da bo sejem organiziran tudi prihodnje leto. Utrinek s sejma v avli DD V okviru sejma so potekala tudi predavanja, kjer so bili podrobneje predstavljeni deficitarni poklici in možnosti pridobitve izobrazbe s strani Srednje tehniške in poklicne šole Trbovlje ter možnosti zaposlovanja v državah članicah EU s strani samostojne svetovalke EURES. Predstavnica Regionalnega centra za razvoj pa je predstavila projekt »Podjetno v svet podjetništva«, za katerega je v Regionalnem razvojnem programu namenjenih 1,5 milijona evrov. Z njim naj bi vsaj 50 mladih s končano višjo ali visoko izobrazbo spodbudili k razvoju in realizaciji njihove poslovne ideje ter ustanovitvi podjetja. Podrobnosti projekta vam predstavljamo na podjetniški strani. Na vabilo OS ZRSZ Trbovlje se je odzvalo dobrih 69 % oseb. Ker zakonodaja določa, da zavod preneha voditi osebo v evidenci brezposelnih oseb, če ta ni na razpolago za zaposlitev (10. člen ZZZPB), lahko kmalu pričakujemo podatke o zmanjšanju brezposelnosti. Razlog za upad števila brezposelnih bodo prav gotovo tudi zaposlitveni sejmi, kar pa ne bo le posledica novih zaposlitev ampak žal tudi neudeležba s strani nekaterih brezposelnih oseb.V Zasavju torej lahko pričakujemo, da se bo brezposelnost zaradi neudeležbe na zaposlitvenem sejmu zmanjšala vsaj za 388 oseb (okrog 14 % brezposelnih). Besedilo in slike: Irena Meterc K&FTf 0 produkcija lokalnega TV programa, dokumentarnih in promocijskih filmov, glasbenih spotov in video strani snemanje prireditev za interno Valvasorjev trg 3 1270 Litija tel./fax: 01/8983-029, 8984 209, 8980-390 GSM: 041 681-584 041 765-113 uporabo in javno prikazovanje, z g «g možnostjo sponzoriranja postanltfi 1)1(1,fl 1 trženje in produkcija za gospodarsko 1 m interesno združenje lokalnih TV Slovenije VHS, S-VHS, BETA SR . 1Z-, . , , E-mail: atv.signal@siol.net NAJBOLJ GLEDANA LOKALNA TELEVIZIJA V SLOVENIJI OBJAVA NA ATV SIGNAL ZAGOTAVLJA POSLOVNI USPEH! O (71/J ELEKTROPROM ♦ projektiranje strojnih in elektro instalacij in geodetske storitve ♦ bar sedmica ♦ lokalna televizija ETV ♦ ♦♦ EVI EIIKTIIOMIOM «.o.». Loke II 1411 «SOVEC Id.: 01 $6 STIH» tu: 01 It 71134 www.elektroprem.il ♦ trgovina EVJ Center ♦ elektroinstalacije ♦ centralne kurjave, vodovod, plinske instalacije ♦ kabelsko komunikacijski sistemi ♦ grafitne ščetke ♦ tiskana vezja ♦ delovni stroji in nizke gradnje okna vhodna vrata senčila police balkonska vrata tende svetovanje meritve montaža servis ,s^e PVC stavbno pohištvo ,\p^e Srečko Petek s.p. ,^e Pod Ostrim vrhom SI-1420 Trbovlje 27b-s„ 'fc www.montaza-petek.si GSM: 041 667 869 ^ % Fax: 03 56 20 347 % I ,se’ ;VJ'5 0 Ž 1 eiejA e>|suo>||eq aoi|od e|iouas e-mail: srečko.petek@montaza-petek.si rjipuas ejejA eupon/\ eu^o siruas ezeiuoai aA|uam sIubaoisas m Drage Hrastničanke in Hrastničani 3. julij je dan, ko Hrastničani slavimo svoj praznik. Dan, ko se s ponosom spogledujemo z našimi koreninami, tradicijo in zgodovino našega kraja. Naj bo to tudi dan, ko Hrastniku in vsem nam iz vsega srca zaželimo vse dobro. In naj bo to dan, ko se zavezujemo, da bomo zanj storili vse najboljše. Ob prazniku vsem toplo čestitamo. Iskrene čestitke tudi rudarjem ob njihovem stanovskem prazniku. Župan Miran Jerič in občinski svetniki %aAa/2Aico/ oLjAubdia/ Vsem občankam in občanom čestitmo ob 3. juliju, prazniku občine Hrastnik. © POWEMIŠKA Podjetniški kotiček Irene Meterc Intelektualni kapital naj ostane v Zasavju ! V četrtek, 14. junija 1007, so bila v okviru zaposlitvenega sejma organizirana tri strokovna predavanja. Na tem mestu vam podrobneje predstavljamo vsebino predavanja, ki se ga je udeležilo več kot 50 predvsem mladih slušateljev in na katerem je Staša Baloh Plahutnik z Regionalnega centra za razvoj (RCR) predstavila projekt »Podjetno v svet podjetništva«, s katerim želijo preprečiti beg visoko izobraženega kadra iz Zasavja. V naši regiji prevladujejo predvsem m ikro podjetja (90 %), ki so v letu 2006 sicer izkazala spodbudne rezultate poslovanja, vendar pa večina izmed njih nima razvojnih teženj, ki so pogoj za rast in ustvarjanje novih delovnih mest. Predvsem samostojni podjetniki so odvisni od naročil razvojno naravnanih malih in srednjih družb, ki jih v Zasavju primanjkuje, zato so prisiljeni svoje poslovne partnerje iskati izven regije.V preteklih letih je bilo v Zasavju premalo sredstev namenjenih investicijam v gospodarski sektor, kar je ustvarjalo neprijazno poslovno okolje v regiji in odganjalo razvojno naravnane posameznike, da svoje poslovne priložnosti udejanjajo v okoljih izven regije. V Zasavju v zadnjih letih opažamo porast iskalcev zaposlitve z višjo in visoko izobrazbo. V letu 2004 jih je bilo 4,3 %, v letu 2006 pa kar 6,1 %. Ker v naši regiji primanjkuje delovnih mest z zahtevano višjo ali visoko stopnjo izobrazbe (kar smo se lahko prepričali tudi na zaposlitvenem sejmu), Zasavje izgublja svoj intelektualni kapital. Mladi visoko izobraženi iskalci zaposlitve so prisiljeni iskati svoje priložnosti izven regije. To je bil eden glavnih razlogov, da so na RCR začeli razmišljati o ukrepih za preprečevanje t.i. bega možganov iz Zasavja. S projektom »Podjetno v svet podjetništva« želijo zmanjšati brezposelnost med mladimi, prispevati k razvoju podjetniškega duha in zmanjšati beg možganov iz Zasavja. Rezultat projekta v obdobju do leta 2013 naj bi bilo 13 novo nastalih razvojnih podjetij z namenom rasti in odpiranja novih delovnih mest (vsaj 40). Po besedah Staše Baloh Plahutnik je inovativnost projekta v tem, da vključuje mentorstvo (coaching) in dodatno usposabljanje, prilagojeno potrebam podjetniških skupin, ki bodo v okviru projekta razvijale poslovne ideje za ustanovitev podjetja. Bistvo projekta je v motiviranju visoko izobraženega kadra za prepoznavanje podjetniških priložnosti.Tudi če posameznikom ideje ne bo uspelo pripeljati do uspešnega podjetja, bodo s sodelovanjem v projektu pridobili veliko znanja in imeli večje zaposlitvene možnosti. Za vključitev v projekt so primerni posamezniki z višjo in visoko stopnjo izobrazbe (tudi podiplomsko), ki prihajajo z območja Zasavja (Trbovlje, Zagorje, Hrastnik) in so na ZRSZ prijavljeni vsaj I dan. Vključitev v projekt bo potekala na podlagi javnega poziva oz. povabila, ki ga bo objavil RCR (datum objave še ni znan). V primeru velikega števila prijavljenih bodo imeli prednost pri izboru štipendisti v okviru Zasavske štipendijske sheme ter kandidati, ki so daj časa prijavljeni na ZRSZ in aktivno iščejo zaposlitev. Vključitev v projekt bo za posameznika pomenila 6-mesečno intenzivno delo v manjši podjetniški skupini (štela naj bi okrog 5 članov), ki bo razvijala poslovno idejo za ustanovitev podjetja. Vključitev posameznika v projekt bo izvedena v skladu z aktivno politiko zaposlovanja in zaposlitvenim načrtom. Posameznik bo v okviru 6-mesečne vključitve v projekt prejel denarno nadomestilo za delo v skupini, potne stroške za prihod na delo, zdravniški pregled ter osnovno zdravstveno zavarovanje. RCR v obdobju do leta 2013 načrtuje izvedbo 13 6-mesečnih delavnic. Program bo razdeljen na 14 vsebinskih sklopov, ki se bodo prilagajali podjetniškim skupinam, omogočen pa bo tudi prehod članov med skupinami, glede na njihove osebne interese. Projekt se bo izvajal v prostorih zasavskih podjetniških inkubatorjev. Trenutno imamo v Zasavju že vzpostavljen inkubator v Zagorju, v letošnjem letu naj bi bil dokončan tudi v Hrastniku, izgradnja Trboveljskega pa je načrtovana za prihodnje leto. V okviru projekta bodo zagotovljeni mentorji, ki bodo podjetniške skupine usmerjali pri razvijanju poslovne ideje za ustanovitev podjetja. Mentorstvo bo zagotovljeno predvsem s strani strokovnjakov RCR, pa tudi drugih podjetniških institucij v regiji (zbornice, ipd.). Pričakuje se sodelovanje strokovnjakov, ki so zaposleni na univerzah (kar nekaj je takih, ki prihajajo iz Zasavja), in visoko izobraženih kadrov iz nekaterih uspešnih zasavskih podjetij. Ta namreč ugotavljajo, da za manjše projektne ideje v podjetju vedno zmanjka časa in zato žal ostanejo nerealizirane. Zato so nekatera velika zasavska podjetja pripravljena svoje strokovnjake vključiti v projekt kot mentorje.Ti bodo mlado podjetniško skupino usmerjali, da bo poslovno idejo uspešno pripeljala do tržne realizacije. Velika podjetja bodo najverjetneje tudi vlagala v inovativne projekte, kar pomeni podlago za oblikovanje skupnih vlaganj (Jointventure) znotraj zasavske regije. Projekt »Podjetno v svet podjetništva« je inovativen tudi na nivoju Slovenije, saj ne gre za spodbujanje samozaposlovanja, temveč za ustanavljanje podjetij s potencialom rasti in tehnološke usmerjenosti. S projektom se spreminja mentaliteta izobraženih prebivalcev, ki se jih s pomočjo mentorstva in prejemanja 6-mesečnega plačila usmerja k razvoju inovativne, tržno zanimive ideje. Projekt pomeni poskus prerazporejanja sredstev iz pasivnih oblik, ki jih osebe prejemajo s strani ZRSZ, v kvalitetno uporabljena sredstva, in se lahko uporabi v vseh okoljih, za katera je značilna nizka podjetniška aktivnost in v katerih državni ukrepi ne dajejo pričakovanih rezultatov. I.M. Matjaž Pust, direktor Lipice, med sošolci na Dolu Medtem ho se nekateri v teh dneh poslavljajo od osnovne šole, se drugi srečujejo na obletnicah... Tako smo ujeli dobro razpoloženega Matjaža Pusta v gostišču na Dolu, kjer je s sošolci z dolske osnovne šole praznoval 40 let, odkar so se razšli. Vemo, da je že nekaj časa direktor kobilarne Lipi- ca, zato smo ga povprašali, kako prenaša avstrijske težnje, češ da so beli lepotci njihovega izvora. »Res smo bili v skupni državi, vendar to še ne pomeni, da je bil po tej logiki naš tudi Mozart... Ali pač!?Zmenimo se!« Slika in besedilo : Fanči Moljk Matjaž Pust AßUAM ©I Srečanje elanov društva kadrovskih delavcev Zasavja Tadeja Nimac, predsednica Društva kadrovskih delavcev Zasavja, je skupaj x Marjano Mlinarič Pikelj, vodjo kadrovsko splošnega sektorja podjetja Svea d.d. Zagorje in sodnico porotnico Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani pripravila srečanje na katerem je tekla rdeča nit na temo Odpovedi pogodb o zaposlitvi. Vsi prisotni so se strinjali, da bi morali imeti, enako kot računovodski delavci, izdelane kadrovske standarde, ki bi zavezovali vse delodajalce. S tem bi se izognili kršitvam delovnopravne zakonodaje, predvsem pa spremenili splošno veljavni pogled na zaposlene kot strošek, ne pa da so vir, ki s pravilnim ravnanjem delodajalcev postajajo nepogrešljiv kapital podjetja in dejavnik uspešnosti podjetij. Taki kadrovski standardi in normativi naj bi predstavljali sestavni del Zakona o delovnih razmerjih, podobno kot določila v zvezi z zdravjem in varstvom pri delu, ki so podrobneje opredeljena še v posebnem podzakonskem aktu.Vse prevečkrat delodajalci in delavci ne upoštevajo predpisov povezanih z delovnimi razmerji in jih skušajo zaobiti. Tudi zato je delo strokovno zelo zahtevno. Da v okviru zakonskih rokov pravilno izpeljejo vsak postopek, je potrebno veliko strokovnega in pravnega znanja. Ob zaključku je Tadeja Nimac povedala, da je bilo društvo ustanovljeno leta 2001 z namenom, da si izmenjujejo informacije iz vsakodnevne kadrovske prakse in mnenja o posameznih primerih ter kot del civilne družbe prispevajo k napredku in razvoju kadrovske stroke v zasavskem okolju. V okviru društva si prizadevajo, da bi s kvalitetnejšim delom na kadrovskem področju prispevali k dvigovanju kvalitete delovnega življenja in posredno dvigovanju ravni kvalitete življenja v Zasavju nasploh. Evidentiranih imajo 63 članov. Aktivno so sodelovali pri noveliranju Kodeksa kadrovskih strokovnjakov, ki je objavljen na spletnih straneh Zveze društev za kadrovsko dejavnost Slovenije, katere član je tudi Društvo za kadrovsko dejavnost Zasavja. Organizirajo seminarje in delavnice v okviru strokovnih tem, v zadnjem letu so se kot oblika dela uveljavili kadrovski krožki, ali kot jim rečejo »debatni popoldnevi«, ki jih organizirajo običajno ob sredah. Delo v krožkih je bolj sproščeno, izmenjava izkušenj teče laže, zato udeleženci spontano postavljajo vprašanja strokovnjakom, ki predstavijo izbrane teme. Na preteklih krožkih te sezone so imeli v gosteh delovno inšpektorico Niko Potrpin, ki jim je pojasnila nekatere najpogostejše kršitve delodajalcev, Sentprimo, Zavod za svetovanje, usposabljanje in rehabilitacijo invalidov, ki opravlja storitve kot pomoč delodajalcem na področju invalidske problematike, Leano Tomič z Orie Computers d.o.o., ki je predstavila informacijsko podporo Victoria, to je sistem, ki z zagotavljanjem ciljnega vodenja in jasnih kriterijev ocenjevanja zaposlenih v veliki meri vpliva na merljive učinke zadovoljstva kolektiva ter ustvarja odlično delovno okolje. Praktično uporabo tega sistema je predstavila Marjana Mlinarič s S ve e d.d., Tomislav Šarlah, detektiv, pa je na majskem kadrovskem krožku pojasnil, kako je detektivska stroka lahko podpora kadrovski dejavnosti v organizaciji. V sredo, 4. julija načrtujejo še zadnji krožek pred poletjem, kjer bodo delodajalci seznanjeni z javnim povabilom ZRSZ delodajalcem za izvedbo projektov usposabljanja na delovnem mestu za leto 2007. Predstavila ga bo Lijana Vidic Ristič, direktorica ZRSZ OS Trbovlje. Besedilo in slika : Irena Vozelj Izjava za javnost Dne 12.6.2007 se je v Hrastniku sestala in ustanovila koordinacija OO SDS v Zasavju, ki jo sestavljajo predsedniki OO SDS Hrastnika, Trbovelj in Zagorja o Savi, ki so: g. Anton Avbelj, g. Borut Dolanc in ga. Dragica Jazbec ter podpredsedniki OO SDS, g. Bojan Klenovšek, g. Franc Hercog, g. Zvone Skrabar, g. Marko Agrež in g. Peter Logar. Obravnavali smo pokrajinsko zakonodajo in kandidature za državni svet. Izbrali smo kandidata za državni svet in ga soglasno podprli. Soglasno smo tudi sprejeli predlog, da pokrajino sestavljajo naslednje občine: Občina Radeče, Hrastnik,Trbovlje, Zagorje o Savi, Litija, Šmartno pri Litiji in Moravče. Ta pokrajina naj bi štela približno 80.000 prebivalcev in jo veže veliko skupnih dejavnikov in interesov. To so javna uprava, ceste, sodstvo, policija, šole, zdravstvo itd. Odločitev o sedežu pokrajine in delitev pokrajinskih organov pa sledi po kasnejših pogovorih in usklajevanjih. Koordinacija je sprejela sklep, da se bo redno sestajala in dogovarjala. Hrastnik, 13.06.2007, Slovenska demokratska stranka Občinski odbor Hrastnik,Tel. štev.: 041 -647-630 Elektr. naslov: predsednik@hrastnik.sds.si Predsednik OO SDS Hrastnik Avbelj Anton Mladina GZ Hrastnik na pohodu PGD Prapretne in GZ Hrastnik sta v sobote, 9.6.1007, organizirala tretji orientacijski pohod gasilske mladine. Mali šolarčki »mladi gasilci« Preizkušnja trojk Pohoda se je udeležilo 14 ekip - trojk, med njimi tudi dve ekipi pionirjev Društva mladi gasilec OSNHR Hrastnik (I. razred devetletke) in ekipa iz sosednjega PGD Zidani Most. Proga je potekala po vasi Prapretno, se vzpela po ekološki poti skoraj do Drage in zaključila pred gasilskim domom PGD Prapretno - skupaj 3,5 km. Na sami progi je bilo pet kontrolnih točk, kjer je bilo potrebno opraviti določene naloge: zbijanje tarče, spajanje cevi na trojak, vezanje vozlov, poznavanje gasilni-kov in vaja presenečenja - metanje podkve. »Prvi trije v kategoriji pionirjev in mladincev so dobili pokale, ostali lepa priznanja, sledilo pa je sproščeno družabno srečanje...,« je povedal Slavko Draksler iz GZ Hrastnik. Fanči Moljk Sliki: arhiv GZ Počitniške dejavnosti na Izlakah OŠ Ivana Kavčiča Izlake je začetek meseca junija zaradi obnovitvenih del na šoli zaprla vrata učencem in učiteljem. Da bi učencem popestrili dopoldanske urice, je Turistično društvo Izlake pripravilo različne dejavnosti. V ponedeljek so se odpravili v Orehovico, kjer so obiskali čevljarsko delavnico. Čevljar Stane Kramar jim je pokazal, kako so včasih izdelovali čevlje. Odgovarjal je na vprašanja mladih radovednežev. Na čevljarski mizi na sredi sobe je bilo razstavljeno številno čevljarsko orodje, na delovnem pultu ob steni pa vrsta kopit različnih velikosti in oblik. V čevljarski delavnici Mojster jim je predstavil orodje, ki ga čevljar pri svojem delu potrebuje in material, iz katerega naredi nov čevelj. Učenci so se po pogovoru s čevljarjem preizkusili v zabijanju žebljev. Ob tej priložnosti so tudi obiskali spomenik v Orehovici. V torek so šli v Šemnik. Ani Vrtačnik, sicer članica Društva kmetic, žena in deklet na podeželju Izlake - Mlinše - Kolovrat, je predstavila peko kruha. Zamesimo kruh 'A' pguftvaw ® Vsak učenec si je lahko sam zgnetel svoj hlebček, ki se je nato spekel v pravi kmečki peči. Na peči Nekateri od učencev so prvič videli krušno peč in so se, tako kot v starih časih, spravili nanjo. V veselem pričakovanju so z vrha peči prisluhnili pravljici, ki je opisovala peko kruha. Vsak ima svoj hlebček Lasten kruhek je vsem zelo teknil. V sredo so pohajkovali po Valvazorjevih poteh. Ogledali so si Valvazorjev izvir v Medijskih toplicah in spoznavali zgodovino kraja. Po Valvazorjevih poteh Na Medijskem gradu jih je pričakal Janez Vajkard Valvasor, ki ga je upodobil Andrej Dolšina.Vse je obdaril s cekini in jih naučil, kako se izdela pravi pečat. Učenci so se še malo poigrali na grajskem dvorišču, nato pa polni lepih vtisov odšli proti domu. Rezbarimo in pletemo iz šibja V četrtek so gostili rokodelca. Franci Steban je za učence pripravil pravo razstavo kipov in izdelkov iz lesa in gline. Na kratko jim je razložil, kako se izdela kip in pokazal delovne pripomočke, ki jih pri tem uporablja. Stane Bokal pa je prikazal, kako se pletejo košare, koši.V spretnostih pletarstva so se nato preizkusili še učenci.Vsak si je spletel svojo košarico. V petek so se napotili v Dom starejših občanov Polde Eberl - Jamski, kjer so jih prav toplo sprejeli. Stanovalci so predstavili nekaj iger, katere so se igrali v svoji mladosti. Ena od stanovalk doma je učencem pokazala izdelovanje punčke iz cunj, s kakršnimi so se nekoč deklice igrale. Povedali so, da nekoč niso imeli takšnih igrač, kot jih imajo otroci danes in da so za igro uporabljali kar predmete iz vsakdanjega življenja. Avtomobilčki so bili kar leseni kvadri, ki so jim dodali kolesca. Otroci so se v starih časih veliko več družili in preživljali čas na prostem. Igre naših starih mam Igrali so se slepe miši, tepežkanje, trden most, gnilo jajce in še druge skupinske igre. Učenci so si izdelali osnovo za namizno igro Špana ali cigunca, ki so jo nato s stanovalci doma tudi preizkusili. Počitnice bodo še dolge, a verjamejo, da jih bodo učencem krajšale tudi izkušnje, ki so si jih pridobili v teh dneh. Besedilo in slike: IRH A\C$/A' Na Prvinah proslava Veteranskega združenja Sever Policijski veterani in občani ter rezervisti milice, so od meseca januarja leta 1007 združeni v Samostojno društvo Policistov Sever Zasavje, ki je tudi enakopravni 11. član na republiškem nivoju v Združenju Sever. Društvo je, 16. 06. 2007, organiziralo že drugi tradicionalni pohod s Podmeje preko Vrhov, Cemšeniške planine na Prvine, kjer je bila ob 16. uri slavnostna prireditev s kulturnim programom in odkritjem spominske plošče. Na nekdanjem počitniškem domu Elektro Trbovlje, ki se je preimenoval v Počitniški dom Elektro Ljubljane, je dobila mesto spominska plošča zato, ker le-ta predstavlja pomnik na prvo resno nalogo takratne milice v okviru osamosvojitvene vojne. Leta 1991 so Zasavski miličniki dobili obvestilo iz Zahodno Štajerske pokrajine, da so v Slovenj Gradcu zajeli 13 inšpektorjev ministrstva za notranje zadeve takratne skupne države. Ker so na območju Koroške takrat že potekali boji, je bil sprejet sklep, da je treba te vojne ujetnike umakniti z območja bojevanja. V Zasavju takrat še ni bilo spopadov, zato je padla odločitev, da se ta naloga opravi v okviru takratne Uprave za notranje zadeve Trbovlje.Tako so, 28. junija leta 1991, sprejeli vseh 13 ujetnikov in jih namestili v počitniški dom na Prvinah, kjer so predhodno primerno prilagodili prostore za bivanje in varovanje ujetnikov. Območno združenje Zasavje Sever trenutno šteje 204 člane. Predsednik društva Alojz Klančišar meni, da bo društvo v kratkem v svoje vrste sprejelo še nekaj članov in bo končno število okrog 260 do 300 članov. Gre le za člane, ki imajo pravico do statusa veterana v Združenju Sever. V letošnjem letu namerava društvo v mesecu septembru organizirati svečanost, na kateri bodo razvili svoj prapor. Na svečanost bodo povabili vse veteranske organizacije in vse, ki so kakor koli prispevali k osamosvojitvi Slovenije. MAŠ. Na Kumu podelili spominske znake Na Kumu so se, 19. 96.1997, ponovna zbrali Veterani vojne za Slovenijo. Že tradicionalno proslavo kot spomin na osamosvojitveno vojno leta 1991 vsako leto organizira bbmočno združenje Veteranov vojne za Slovenijo Zasavje. Da čas hitro teče, je znano dejstvo. Kar 16 let je že minilo od tistega dne, ko so se pripadniki TO spopadli z mnogo številčnejšo in bolje oboroženo armado. Število vojakov in ognjena moč pa nista, kot je že tolikokrat potrdila zgodovina, odločujoča dejavnika, ko gre za končnega zmagovalca. Močna volja, odločnost in vztrajnost, predvsem pa želja po svobodi in obramba lastnega ognjišča, so dejavniki, ki skupaj tvorijo nepremagljivo orožje in moč. Na Kumu so se postavili po robu močnejšemu agresorju in kljub njegovi navidezni premoči zmagali. O dogodkih, ki so se na Kumu odvijali pred 16. leti, je uvodoma spregovoril predsednik Območnega združenja Zveze vojnih veteranov Zasavje, Marjan Dolinšek in jih opisal ter dodal nekaj tudi o aktualnih temah sedanjosti. Slavnostni govornik, župan Občine Zagorje ob Savi Matjaž Šva-gan, je poudaril pomen boja slovenskih enot teritorialcev in se vsem zahvalil za junaško dejanje, ki je odločujoče vplivalo na razvoj samostojne Slovenije. Po opisu zgodovinskih dejstev in pomena boja, v katerem so bili udeleženi Veterani vojne za Slovenijo, je med aktualnimi temami med drugim spregovoril tudi o pomenu Zasavske regije: »Kot veste se zavzemam za širšo Zasavsko regijo s središčem v Trbovljah. Dolgo smo se v Zasavju razdajali in državi dajali energijo. Čas je, da za to tudi kaj dobimo,« je med drugim dejal Matjaž Švagan. Na proslavi je Matjaž Piškur, leta 1991 poveljnik 87. območnega poveljstva, podelil spominske znake omenjenega območnega poveljstva. Podpredsednik Zveze vojnih veteranov Slovenije Jože Čibej pa 136. vodu TO KS Dobovec spominsko plaketo. Kljub oblakom, ki so se zgrinjali nad Kum z dolenjske strani, je bilo na proslavi nekaj sto obiskovalcev, ki so svoj obisk posvetili dogodkom izpred 16. let in tako dokazali, da čas sicer res hitro teče, spomin pa ostaja večen. Besedilo in slike: M.A. Š. Tigrov pohod na Primorskem »Naš pohod je vedno na nedeljo, ki je najbližja 10. juniju,« je povedal Robert Grk, eden izmed organizatorjev pohoda Tigr oziroma predsednik kulturno- športno in turističnega društva Zveza v Ocizli blizu Kozine radovednim Zasavčanom. Ljubiteljem nezahtevnih pohodov priporočamo, da si ta datum zapomnijo. Krožna, prijetna ravninska pot je speljana namreč po gozdu, mimo slikovitih izvirov, jam, naravnih mostov... Traja dobri dve uri, če se vmes spustiš z jamarji na prikaz reševanja v slikovito jamo. Na cilju čaka pohodnike jota in prijazen sprejem, značilen za Primorce. Pohoda se je udeležilo 450 ljudi, največ s Primorske. »Nimamo sponzorjev,« so odgovarjali na vprašanja naše zasavske skupine. »Vsak prispeva nekaj... Ker imamo radi, da pridejo ljudje v naš kraj...« Pohod organizirajo v spomin na m i v .StSllCM 'v rnilrn tut m > Jmu. ii inu mm fiimui ustni IMU «Mi mi ™«ti ■ skupinoTIGR (Trst, Istra-,Gorica, Reka), ki je v tem kraju delovala v letih 1933 - 1940, to je v časih najhujšega terorja italijanskih fašistov nad Slovenci. Skupina je bila leta 1940 izdana in v Rimu obsojena na dolgoletno ječo. Zaradi trpljenja in mučenja so po vojni vsi njeni pripadniki prerano umrli. Bili so prva protifašistična organizacija v Evropi. Iz te vasi jih je bilo šest in lani so jim odkrili spominsko ploščo. »Vsak narod mora spoštovati svojo zgodovino,« je dejal v svojem pozdravnem govoru poslanec Miran Potrč in pohvalil vaščane, da ohranjajo spomin. Fotografiji in besedilo: Fanči Moljk ■■■■■■■Ni Piknik MK Schlossberg v Gorah V petek in soboto, 11. in 13. Junija 1007, so člani moto kluba Schlossberg že drugič organizirali v Gorah nad Dolom moto piknik za motoriste iz cele Slovenije. Moto igre in srečanje so spremljale Tri lilije, nastopila je plesna skupina Bit, harmonikar Nejc, Monika Pučelj, zvečer pa so zarokah z raznimi skupinami vse do jutra. Nočni deževni tuš jih ni ohladil. Omislili so si tudi striptizeto Barbi. Okoliški prebivalci nad truščem sicer niso bili navdušeni, motoristi pa so odločeni srečanje prihodnje leto ponoviti. Fanči Moljk, slika: arhiv MK Nova oskrbnica doma na Mrzlici Planinsko društvo Trbovlje je pred nedavnim razpisalo prosto mesto oskrbnika - najemnika za planinski dom na Mrzlici (1122 m).V roku so se prijavili na razpis štirje kandidati. Upravni odbor se je na predlog gospodarskega odbora odločil, da se daje pogodbeno v najem oskrbništvo doma na Mrzlici Violeti Zupanc, ki je od meseca maju letos oskrbnica planinskega doma na Mrzlici, saj je njena prijava ustrezala razpisnim pogojem. Tine Lenarčič Športne in družabno V soboto, 30.6.1007, v Lontovžu nad Trbovljami oziroma pod Kumom športno in družabno srečanje KS Dobovec in Turistično razvojno društvo Krajinski park Kum - Dobovec v sodelovanju z Občino Trbovlje organizirata športno - družabno srečanje vseh krajevnih skupnosti, sindikatov, podjetij v občini Trbovlje in drugih sosednjih KS, ki mejijo na njihov park v Lontovžu s pričetkom ob 10. uri. To ne bo prvo takšno srečanje, saj so ga organizirali tudi v lanskem letu. Enako so letos pripravili pester športni program, kjer se bodo tekmovalci pomerili v malem nogometu, vlečenju vrvi, streljanju z zračno puško in pikadu, mogoče pa še v čem... Za prva tri mesta v vsaki panogi bodo podeljena priznanja oz. pokali in praktične nagrade.V otroških igrah pa se bodo pomerili tudi otroci. Pri športnih igrah bodo lahko sodelovale ekipe in posamezniki, prispevek za vsakega sodelujočega udeleženca pa je 10 €, zanj pa bo dobil obrok hrane in pjačo (lx). Če bo kdo nastopil v različnih panogah, plača prispevek za vsako panogo posebej. Znesek kot donacijo lahko nakaže na njihov poslovni račun, možno pa je tudi gotovinsko plačilo. Pismene prijave s poimenskim seznamom sprejemajo do vključno 28.6.2007. Za vse kontakte skrbi Miha Hercog, GSM: 041 -706-725. Organizatorji obljubljajo, da bo za dobro voljo poskrbljeno, igrala bo »živa« muzika in za vse ljudi dobre volje obetajo presenečenje. MaH 77/ Jože Ranzinger »V primeru našega poraza, nasprotnik nikoli ne bi pozabil, kaj smo takrat počeli!<( Formiranje in delovanje NSNZ v Zasavju Projekt Manevrske strukture narodne zaščite (MSNZ) je nastal kot posledica vsega političnega dogajanja v Sloveniji v prvem polletju leta 1990 predvsem pa je predstavljal odgovor na konflikt med Republiko Slovenijo in Republiškim štabom TO, ki je bil tiste čase pod poveljstvom generala Ivana Hočevarja, ta pa povsem pod vplivom jugoslovanske armade. 15.05. 1990 je Republiški štab TO izdal ukaz o predaji orožja, streliva in vseh minsko-eksplozivnih sredstev, ki so bila locirana v skladiščih občinskih TO in raznih delovnih organizacijah ter ustanovah. Namen ukaza je bil jasen: »Onemogočiti slovenske osamosvojitvene namere!« Republiški sekretariat za notranje zadeve je 29.08.1990 izdal odločbo, ki jo je podpisal takratni Republiški sekretar za notranje zadeve Igor Bavčar. Šlo je za odločbo o imenovanju Toneta Krkoviča za načelnika Narodne zaščite, ki bo, kot piše v dokumentu; »pripravljal organizacijske pogoje za delovanje narodne zaščite v morebitnih izrednih razmerah....« Med drugim je moral Tone Krkovič določiti svoje namestnike in pomočnike, ki jih je potem potrdil Igor Bavčar. Po skrbnem premisleku in temeljitem pogovoru so bili imenovani tudi Pokrajinski načelniki MSNZ, ti pa so imenovali občinske načelnike MSNZ. 06. septembra 1990 se je Tone Krkovič sestal z Jožetom Ranzingerjem. Kakšne so bile vaše službene obveznosti leta 1990, preden ste bili povabljeni k sodelovanju pri organiziranju MSNZ Zasavje? »Leta 1988 sem zaključil predsedniški mandat v občini Zagorje ob Savi.Takratni poveljnik Pokrajinskega štaba teritorialne obrambe Zasavje (PŠTOZ) Beno Drnovšek me je povabil k sodelovanju. Pooblastil me je za ‘moralno politično delo z vojsko’ - tako so takrat imenovali to delo. Delo in dogodki so me ob koncu leta 1988 pripeljali na pokrajinski štab, kjer sem bil vse do reorganizacije TO, do katere je prišlo ob koncu leta 1990. Beno Drnovšek je vmes odšel v pokoj.Tako sem leta 1989 kot vršilec dolžnosti prevzel poveljstvo PŠTO Zasavje. Do imenovanja za poveljnika ni nikoli prišlo. Eden izmed poglavitnih razlogov je bil zagotovo v nerazumevanju med menoj in generalom Ivanom Hočevarjem, ki je bil takrat poveljnik Republiškega štaba TO Slovenije in generalom Dragom Ožboltom, takratnim načelnikom TO. Napetosti in konflikti so se stopnjevali. Razmišljanja Slovencev so bila bistveno drugačna, kot je želel politični vrh v Jugoslaviji in jugoslovanska vojska. Vršilec dolžnosti na pokrajinskem štabu sem bil skoraj do konca leta 1990. To je bilo leto, ko je armada razglasila ukaz o prevzemu orožja, ki je bilo last slovenskeTO.To je bil tudi povod, da je prišlo do ilegalnega organiziranja odpora, oziroma priprave na organiziran odpor. Menim, da je organiziranje MSNZ prva faza oboroženega upora in pomeni tudi zametke prve prave slovenske vojske. MSNZ je organizacija, ki je pogojevala vse obrambne vojaške aktivnosti slovenske države v prihodnjih kritičnih obdobjih, ko je nasprotna stran poskušala preprečiti osamosvojitveno slovensko pot. Kako je leta I 990 potekalo organiziranje MSNZ? Kdo je dal pobudo in kakšna je bila pri tem vaša vloga? »Lahko opišem osebna doživetja. Poklical me je Miha Butara, s katerim sva se poznala iz republiškega štaba. Če se prav spominjam, je bil takrat odgovoren za moralno politično delo v ljubljanskem štabu TO. Bilo je to 05. septembra 1990. Na kratko me je obvestil, da bi se z menoj rad srečal in pogovoril Tone Krkovič. Omenil je, da gre za stvari, ki se nanašajo na trenutno stanje v državi in o ukazu o odvzemu orožja, ki ga je armada do takrat že izvršila. Poudaril je, da je prišel čas za konkretno ukrepanje. Pristal sem na pogovor s Krkovičem 06. septembra 1990. Sestala sva se v gostilni Maček v Šentgotartu pri Trojanah. Okrog 19. ure je bilo.To je tudi datum, ko je bila v Zasavju ustanovljena MSNZ. Med pogovorom naju ni nihče motil.Tone je v meni vzbudil zaupanje. Ni slepomišil. Bil je kratek in jasen. Na kratko je opisal takratno stanje in nakazal probleme. Preden je prešel k podrobnostim, sem se moral odločiti ali prevzamem nalogo organizatorja odpora v Zasavju ali ne. Po mojem pristanku je pogovor postal konkretnejši. Krkovič me je seznanil s potrebnimi organizacijskimi usmeritvami. Šlo je za pol legalno formacijo, če upoštevam, kaj je bilo zapisano v takratnem zakonu o ljudski obrambi. Šlo je za obliko narodne zaščite po občinah. Opozoril me je, da bo vsaka formacija po potrebi morala nuditi tudi oborožen odpor, kar je pomenilo, da je bilo potrebno izbrane pripadnike omenjene formacije organizirati v oborožene enote. Potolažil me je, da bo naknadno vse uradno potrjeno s strani Republiškega sekretariata za obrambo ter Republiškega sekretariata za notranje zadeve. Poudaril je še, naj izberem ljudi, ki jim zaupam. Že naslednji dan sem poklical vse tri poveljnike, ki so takrat poveljevali v občinskih TO. V Trbovljah je bil to Matjaž Piškur, v Zagorju Rado Šuštar in v Hrastniku Boris Logar. Ljudi po občinskih štabih TO sem dobro poznal. Nekih kadrovskih sprememb ni bilo potrebno izvajati. Iz Pokrajinskega štaba TO se je pogovora udeležil še Ivo Vučetič. Na kratko je opisal aktualno tematiko. Obravnavali smo razorožitev pretežnega dela enotTO po zasavskih občinah, analizirali nameravane oborožene akcije s strani armade, ki smo jo v takratni terminologiji opredelili kot notranjega sovražnika. Isti dan smo se dogovorili, da se sestava formiranih štabov v TO ne bo spreminjala, ravno tako smo soglašali, da ne bomo bistveno spreminjali formacij enot. Zaradi zavarovanja tajnosti vseh načrtovanih aktivnosti smo vendarle preleteli sestavo enot, pri čemer smo bili pozorni na populacijo, saj so bile v enotah zastopane vse nacionalnosti takratne države.Tako je prišlo v enotah do manjših korektur, v glavnem pa so ostale v prvotni sestavi. Dogovorili smo se o pripravi novega mobilizacijskega načrta za NZ.V naslednjih septembrskih dneh so se vrstili sestanki v Ljubljani, na katerih je bilo predlagano preimenovanje Narodne zaščite v Manevrsko strukturo narodne zaščite. Želeli smo doseči uporabnost in mobilnost enot na širšem prostoru. Imenovani so bili vsi vodje - načelniki po posameznih pokrajinah. Čez nekaj dni sem res prejel odločbo iz Minstrstva za notranje zadeve. Odločbo o imenovanju za načelnika pokrajinskega štaba MSNZ. Načelnike Občinskih štabov sem imenoval sam. Obrazci so bili podpisani s strani sekretarja sekretariata za notranje zadeve Igorja Bavčarja in sekretarja sekretariata za obrambo Janeza Janše.Tako smo prido- bili uraden dokument za delovanje.Vprašanje pa je, koliko bi bil ta dokument vreden, če bi bili v vojni poraženi? O tem takrat nismo razmišljali.« S kakšno oborožitvijo je v času organizacije MSNZ razpolagalaTO v Zasavju, če upoštevamo, da je prišlo v letu 1990 do zaplembe orožja s strani JA? »V Zasavju smo imeli lahkega pehotnega in osebnega orožja dovolj. V Trbovljah je bilo okrog 1330 kosov pehotnega orožja, ki ga niso oddali. V Zagorju so uspeli obdržati okrog 200 kosov pehotnega orožja in v Hrastniku ravno tako okrog 200 kosov pehotnega orožja.V Zagorju in Hrastniku je bilo oddano orožje TO, ne pa tudi orožje, namenjeno enoti za zveze in pa orožje namenjeno za obrambo podjetij, ki je bilo spravljeno v njihovih skladiščih. Tako smo v Zasavju razpolagali vsega skupaj z okrog 1700 do 1800 kosi pehotnega orožja. Razpolagali smo tudi z zadostno količino ustreznega streliva. Primanjkovalo je predvsem minskoeksplozivnih sredstev.Tone Krkovič, poveljnik MSNZ Slovenije, je organiziral akcijo nabave omenjenih bojnih sredstev.« Ko so bile formirane enote? So bile potrebne tudi druge aktivnosti? Kako je potekalo premeščanje orožja na tajne lokacije? »Po formiranju enot smo pristopili k razporejanju orožja po tajnih lokacijah. Orožje je moralo biti dobro skrito in kar najbližje mobilizacijskim mestom posameznih enot.To nalogo so prevzeli načelniki občinskih štabov MSNZ.V ta namen je bila tudi izdelana shema, oziroma mobilizacijski načrt za celotno pokrajino Zasavje za vsako enoto posebej. Sleherni občinski štab je imel svoj načrt in določene lokacije, kamor naj bi premestili orožje.Število lokacij je bilo od občine do občine različno. Po spominu: v Zagorju so bile tri ali štiri lokacije, podobno število lokacij je bilo tudi v Hrastniku, v Trbovljah pa je bilo okrog šest skrivnih lokacij.To so bile lokacije pri posameznikih.Vsi ti posamezniki oz. njihovi objekti, kjer so skrivali orožje s pripadajočim strelivom, so v letih 2005 in 2006 dobili spominski znak. Kot sem že omenil, je najbolj primanjkovalo minskoeksplozivnih sredstev. Ta so se nahajalo na lokacijah v Pečovniku pri Celju in pri Bukovem Žlaku v smeri od Celja proti Mariboru. Skladišča je v tistem času nadzorovala JA. Za nas so bila nedosegljiva. Poveljnik republiške MSNZ je uredil, da smo ta sredstva dobili iz republiških rezerv, ki so se nahajale v skladiščih v Kočevski reki. Od tam smo jih prepeljali v naše okolje in jih skrili. Nekaj smo jih peljali v rudniško skladišče v Zagorju, ki je bilo v takrat z nadzorom najbolje opremljeno skladišče. Preostala minskoeksplozivna sredstva pa smo shranili v rudniško in cementarniško skladišče v Trbovljah. Razpolagali smo tudi z eksplozivom, ki so ga imeli na zalogi v zasasvkih rudnikih irntwu @ in kamnolomih. To sicer ni klasično razstrelivo za vojaške namene, z improvizacijo pa bi lahko po potrebi dosegli enake ali podobne učinke kot z vojaškimi minskoeksplozivnimi sredstvi.« Kako so se organizirali v občinskih štabih in kako so delovale enote v njih? »Vsak načelnik občinskega štaba TO si je izbral svoje ožje sodelavce. Nekateri so šli v to smer, da so določili svoje pomočnike, ki pa so bili vsi iz takratnih štabov TO. Nobeden ni bil od drugod. To je bila posebnost Zasavja. Razlog je bil verjetno v dejstvu, da smo se med seboj dobro poznali in si zaupali. Ko smo takrat po potrebi sklicevali enote, nismo izpostavljali naziva MSNZ, ker nismo želeli povzročati napetosti. Udeleženci so se še vedno imeli za pripadnike TO.Tako smo lahko delovali tudi bolj varno in nismo vzbujali pretirane pozornosti. Smo pa dajali poudarek dvigu nacionalne zavesti med pripadniki enot, ki so v tistem času bile aktivirane na posameznih usposabljanjih in nalogah.« Ste kot načelnik MSNZ Zasavje imeli dogovorjeno sodelovanje tudi s takratno milico? »S takratno milico smo bili v nenehni povezavi. Oni so nam v tistem času lahko nudili prepotrebno varovanje pri naših akcijah. Neposredne povezave sva imela z Antonom Apihom. Celotno sodelovanje z milico pa je potekalo preko vodje uprave milice v Trbovljah, Miranom Bokaličem, kot koordinatorja pa sta s strani milice sodelovala tudi Cvetko Možina in Alojz Klančišar. Policija nas je varovala ter spremljala prevoz orožja in minskoeksplozivnih sredstev iz Kočevske reke. Vedeli so za naše premike, zavarovali so kritične točke in bili zadolženi za obveščanje o morebitnih aktivnostih, ki bi lahko ogrožale varnost transporta. Miličniki so spremljali naše akcije do predaje orožja in minskoeksplozivnih sredstev do posamezne občine, prejemnice tovora. Nato so po občinah stekle akcije skrivanja vojaških materialov na dogovorjene tajne lokacije.« MSNZ je bila začasna organizacija, ki je nastala zaradi potrebe tajnega delovanja. Namen je bil predvsem pripraviti vse potrebno za obrambo v primeru oboroženega spopada. Vemo, kdaj so bile enote MSZN formirane. Do kdaj pa so delovale? »Uradno se je samostojno delovanje MSNZ končalo v mesecu oktobru leta 1990 in se preneslo znotraj reorganizirane TO, ki je prešla pod vodstvo generala Janeza Slaparja. Z reorganizacijo TO in ukinjanjem pokrajinskih štabov MSNZ so bili izpolnjeni pogoji za celostno notranjo obrambo Slovenije. Podobno kot v celi Sloveniji, se je dogajalo tudi s pokrajinskim štabom MSNZ v Zasavju.Tako sem tudi sam v mesecu decembru končal službovanje na mestu načelnika PŠ MSNZ Zasavje in se zaposlil v občini Zagorje ob Savi kot vodja oddelka za obrambo, oziroma občinski vodja splošnega sekretariata.« Kako je potekalo informiranje javnosti o aktivnostih MSNZ med samim nastajanjem te organizacije. Je bilo obveščanje javnosti omejeno glede na tajnost nalog? »Aktivnosti so potekale. Spomnim se, da je takrat prišlo do prekinitve stikov z obstoječim republiškim štabom za TO pod poveljstvom Ivana Hočevarja.Teritorialna obramba v Sloveniji je ravno zaradi teh nasprotij začela delovati kot samostojna obrambna sila. Razumljivo je, da za te organizacijske premike takratni republiški štab TO in njegovo vodstvo ni smel vedeti. Informiranje javnosti o organiziranosti MSNZ je bilo takratnim razmeram primerno. Naglas govoriti o tem, bi bilo za Slovenijo pogubno.Tudi tisti, ki so bili vključeni v delo MSNZ, niso vedeli drugega, kot le tisto, kar je bilo za uspešno opravljanje posameznih nalog nujno potrebno.« Minilo je dobrih 16 let od takratnih vznemirljivih časov, ko ste bili zadolženi za organiziranje MSNZ v Zasavju. Kakšni so vaši občutki danes? »Ko je bilo vse končano, nisem več deloval na tem področju. Z zanimanjem pa spremljam vse, kar se govori in dogaja okrog dogodkov iz tistih dni.Velikokrat imam slab občutek. Po mojem mnenju je ves čas odnos domovine do ljudi, ki so bili nosilci vseh aktivnosti v borbi za samostojno Slovenijo, mačehovski. Veliko teritorialcev, ki so nosili glavno breme obrambnih aktivnosti, so po raznih reorganizacijah in takšnih ali drugačnih spremembah odrinili na stranski tir. Še posebej so premalo deležni pozornosti tisti, ki so se po reorganizaciji TO po vojni aktivno zaposlili na katerem izmed vojaških področij in se že upokojili ali pa so še vedno aktivni. Za svoje opravljeno delo si zaslužijo večjo pozornost države. To so ljudje, ki so v odločilnih trenutkih dali vse, svoje znanje in srce. S tem, ko so se odločili za vključitev v obrambo države, so izpostavili svojo varnost in varnost svojih družin. Ves čas po osamosvojitveni vojni se gremo birokrate, ko govorimo o tem, kdo ima pravico do statusa Veterana vojne za Slovenijo. Tisti, ki smo delali na terenu, točno vemo, komu bi ta status moral pripadati. Takšen mačehovski in birokratski odnos države je moteč. Pa tako ne mislim le jaz. Na naših srečanjih, ki jih imamo občasno v Ljubljani, se ob spominih na takratne dogodke vsi počutimo na nek način odrinjeni. Pa se ne potegujemo za kakšna velika priznanja in zasluge, le malo več pozornosti bi nam država pa lahko namenila. Ne samo nam, ki smo takrat delovali kot načelniki pokrajinskih in občinskih štabov ter celotnemu poveljniškemu kadru, ampak bi moral sleherni pripadnik MSNZ čutiti, da so bila naša domoljubna dejanja opažena in ne bodo nikoli pozabljena. Verjemite mi, da v primeru našega poraza nasprotnik ne bi nikoli pozabil, kaj smo takrat počeli.« Besedilo:Anton Šutar V Hrastniku svečane ob zaključku leta Slovesnosti ob koncu šolskega leta so se v Hrastniku pričele že v petek, 15.06. 07, ko so se poslovili trije razredi devetega razreda devetletke. V športno dvorano na Logu so povabili starše in za začetek pokazali, kako se znajo zavrteti. Nekaj tednov so se namreč posvečali učenju standardnih in modernih plesov. Sledile so hudomušne domislice na račun sošolcev in razrednikov, ki so jih v teh letih »dobili v roke«, tem pa priznanja šole, ki temeljijo na uspehih raznih tekmovanj. Dolani so zaplesali Prejemniki priznanj so Lara Žekar,Andraž Kirn in Rosana Hr-stič z Dola ter Maja Starič, Benjamin Duh, Nika Mlinarič, Ana Matko, Andraž Kršlin, Jure Jazbec in Gal Gorjup iz Hrastnika. Za najboljšo učenko generacije so proglasili Niko Mlinarič, ki je osvojila vrsto odličij - od tekmovanja za Cankarjevo nagrado, Vegovo in Stefanovo priznanje, do priznanja v Veseli šoli, tekmovanja v logiki in Proteusovega priznanja... Zanimivo je bilo videti, kako so se na prireditvi v zlato knjigo podpisovali učenci - kar sami. Navdušili so tudi zlati bralci, ki so vseh osem let tekmovali za bralno značko -17 jih je z obeh šol. Andraža Kirna z Dola je v začetku meseca sprejel župan Miran Jerič, ker je osvojil prvo mesto na 16. državnem tekmovanju Kaj veš o prometu, županovo zlato pero pa bodo učenci prejeli na proslavi ob občinskem prazniku. Dneve v zadnjem tednu so na razredni in predmetni stopnji namenili kulturnim in športnim dnevom, ekskurzijam in naravoslovnim projektom. Za starše pa so pripravili skupno ples-no-pevsko prireditev v športni dvorani na Dolu in na Logu - v ponedeljek, 18.06. oziroma v četrtek, 14.06. 2007. Besedilo in sliki: Fanči Moljk Najboljša je Nika Mlinarič CER0Z ■ na izletu z mladimi likovniki Na Centru za ravnanje z odpadki Zasavje d.o.o. so letos ob dnevu Zemlje razpisali likovni nagradni natečaj na temo Kako v našem kraju ravnamo z odpadki. Učenci vseh zasavskih šol so lahko ustvarjali risbe na to temo ali pa izdelke iz odpadnega materiala. Mladi likovniki »Komisija je ocenila prispele izdelke in mlade likovnike smo nagradili z izletom,« je povedal direktor CerozaVili Petrič. Na ogled Postojnske jame, Lipice in vse do Portoroža se je odpeljalo v torek, 12.06.07, po šest udeležencev z Dola in Hrastnika, dva z OS I. Cankar Trbovlje in petnajst z OS S. Gruma Zagorje. »Nagrajenci so bili deležni velike pozornosti,« je povedala mentorica Mira Marinko. »Poleg izleta so dobili še nahrbtnik, čepico in malico - pico, po izletu pa še CD s fotografijami.« Izdelke bo Ceroz uporabil še za druge programe osveščanja na področju ravnanja z odpadki:za zloženke, plakate, obvestila,... in koledar za leto 2008. Besedilo: Fanči Moljk, slika : arhiv Ceroz OZPM Hrastnik vabi vzgojitelje Občinska zveza prijateljev mladine Hrastnik tudi letos organizira v Poreču letovanje za hrastniške otroke - osnovnošolce. V te namene objavljajo razpis za vzgojitelje - vodiče, ki naj bi imeli s tem delom že nekaj izkušenj. Prednost imajo tudi tisti, ki so aktivni pri OZTM in pedagoški delavci. Starostna omejitev je vsaj dvajset let. Letovanje bo organizirano v dveh izmenah, zato je treba navesti izmeno, ki kandidatom najbolj ustreza. (Od 6.8. do 16.8.2007 ali od 16.8. do 26.8 2007) Pisne prijave sprejemajo na sedežu Občinske zveze prijateljev mladine Hrastnik, Log 3, najkasneje do petka, 29.junija 2007. Fanči Moljk »V domu kar petsto ljudi ustvarja življenje velike družine. Tu se prepleta petsto življenjskih zgodb, še ve« osebnih navad, želja, izkušenj, iluzij, potreb in še bi lahko naštevala,« je v uvodu nagovora ob praznovanju dejala direktorica Danica Hren. Letošnje praznovanje pred domom so popestrili Delavska godba Trbovlje, domski pevski zbor Skrjanček, Otroški pevski zbor OS Tončke Čeč, plesna skupina Urška z orientalskimi plesi, pevki Karmen Lindič in Irena Piki ter Franci Vrtačnik, ki je pevce spremljal na harmoniki. Zadovoljna direktorica... Ob praznovanju je izšla 25. številka domskega časopisa Dobra volja je najbolja z zapisi o dogajanjih v domu.Avtorji prispevkov so stanovalci, zaposleni in njihovi sorodniki, znanci, prijatelji... Zapisane so pesmi in zgodbe, ki naj ne bi nikoli tonile v pozabo. V njih izražajo zadovoljstvo, spomine, želje in beležijo številne dejavnosti, prireditve, zabave ... ...in veseli stanovalci... in sodelavci in obiskovalci Razstava slik Francija Cerka Vi ste za nas, mi zdaj za vas - pevski zbor OŠ Tončke Čeč V avli doma so bile ob tej priložnosti razstavljene slike stanovalca Francija Cerka. Lani, v šestinosemdesetem letu starosti, je dokončal svojo zadnjo sliko. Čopiči in barve so shranjeni v predalu, saj mu ni dano, da bi še naprej ustvarjal. Za prireditev so se posebej potrudile in izkazale kuharice, ki so pripravile številne kulinarične dobrote, ki so dale piko na i praznovanju. Besedilo in slike : Irena Vozelj ZEPOmŽA Mesec maj je za Krajane Izlah prav poseben mesec: je mesec ljubezni in najlepši v letnem časut ho se narava prebudi in vzcveti v vsem svojem razkošju...in je praznih njihove krajevne skupnosti. V počastitev krajevnega praznika so pripravili kar nekaj prireditev. Ene so bile bolj druge malo manj obiskane. Kulturno društvo Svoboda Elektroelement je 12. maja krajanom ponudilo brezplačen ogled filmske komedije Norbit. Žal predstava ni bila najbolje obiskana. Le dan zatem je Športno društvo Izlake organiziralo kolesarjenje na Zasavsko sveto goro, ki se ga je udeležilo 15 tekmovalcev. Najhitreje je na cilj prispel Peter Drnovšek iz Kolo kluba Zagorje, Martin Ocepek iz ŠD Izlake si je privozil drugo mesto, Rok Pirnat iz Kolo kluba Zagorje pa si je prislužil bron. Kolesarjenje na Zasavsko sveto goro V četrtek, 17. maja 2007, so se krajani zbrali pri spomeniku v Orehovici, ki nosi resnično zgodbo: 17 mrtvih, polno trpljenja, žalosti in obupa, ki ga je nemogoče opisati z besedami. Ob tej priložnosti so člani sveta KS Izlake ter predstavniki občine Zagorje ob Savi k spomeniku položili cvetje. Komemoracija v Orehovici Kulturno društvo Svoboda Elektroelement je pripravilo še brezplačni ogled sinhroniziranega risanega filma Spoznajte Robinsonove. Na teniškem igrišču je v nedeljo, 20. maja, potekal turnir izžrebanih dvojic. Športno društvo je v okviru akcije Veter v laseh organiziralo turnir v ulični košarki in prostih metih. Nekaj športnih prireditev pa ni bilo izvedljivih, ker na igrišču potekajo obnovitvena dela. V četrtek, 24. maja, so učenci OŠ Ivana Kavčiča v dvorani na Izlakah pripravili prireditev ob zaključku šolskega leta. Predstavile so se učenke gledališkega kluba z igro, za katero so scenarij napisale same in ji dale naslov 1001 skrivnost. Prikazuje življenje deklet v internatu in odnose med njimi, ki jih pogosto spremljajo predsodki in nerazumevanje.Tako so v igri varovanke internata dobile novo sošolko, ki je bila drugačna od njih. Bila je muslimanka. Nekatera dekleta so jo toplo sprejela, dve pa sta jo zaničevali in ji nagajali. Na koncu se izkaže, da tudi dekle, ki se je iz svoje nove sošolke norčevalo, prihaja iz muslimanske družine. Pomembno noto igri je dal poziv k strpnosti med različnimi. Gledališki klub Po igri so se predstavili učenci OŠ Ivana Kavčiča, ki so celo leto obiskovali pevski zbor. Naučili so se precej pesmi, nekaj umetnih in nekaj ljudskih, in jih v sproščenem vzdušju odpeli. Ob nekaterih so tudi zaplesali. V dvorano so s smehom in rumenimi majicami prinesli sonce. V soboto, 26. maja, je pred hotelom Medijske toplice potekala osrednja prireditev ob krajevnem prazniku. Po uvodnem pozdravu predsednika KS Franca Ravnikarja je predsednica Turističnega društva Magda Kovač zbranim predstavila prvo zgibanko »Turistični kraj Izlake«. Na zloženki so obeleženi nekateri pomembni zgodovinski dogodki in ljudje, ki so tako ali drugače zaznamovali Izlake. K izidu zloženke so svoj delež poleg Turističnega društva prispevala še Občina Zagorje ob Savi in Krajevna skupnost Izlake. Na prireditvi so se predstavila tudi društva, ki delujejo na tem območju. Športno društvo Izlake je pripravilo tekmovanje v vlečenju vrvi. Člani Športnega društva Tornado so se preizkusili v vlečenju z Avto klubom Feštanj,Turistično društvo Izlake je poleg zloženke pokazalo še usnjene mošnjičke izpod rok Aleša Drašlerja. Rdeči križ je otrokom delil balone in piščalke, zamrifa Društvo žena in deklet s podeželja je postreglo z okusnim golažem, za katerega je sestavine prispevala Lovka družina Izlake. Predstavilo se je tudi dokaj novo društvo z imenom Medgeneracijsko društvo Srečno, katerega člani svoj prosti čas prostovoljsko posvetijo delu s starejšimi. Gasilsko društvo je prikazalo del usposabljanja mladih gasilcev in postavilo na ogled svoje službeno vozilo. Pod težo priznanj in medalj se je šibila stojnica Pon Do Kvvan kluba Izlake. Predstavniki kluba so zbranim prikazali nekaj borilnih prijemov. Dogajanje so popestrili še člani plesne skupine Urška, ki so se pred kratkim udeležili državnega prvenstva na katerem so dosegli zavidanja vredne rezultate. Za najmlajše udeležence prireditve sta OŠ Ivana Kavčiča Izlake in Vrtec Kekec Izlake pripravila ustvarjalne delavnice. Svoje spretnosti so lahko preizkusili v zgibanju cvetlic in izdelavi pečatnikov, ki so jih nato tudi odtisnili. Ustvarjalne delavnice . Zbrane je prišel pozdravit tudi *'i**^*'<#! baron Janez Vajkard Valvasor. Na nove zloženke je z uradnim ^ pečatnikom graščine Medija z rodbinskim grbom Valvasorjev odtisnil pečat. Ob tej priložnosti so odprli vrata za ogled Valvasorjevega izvira. Za zabavo in ples na prireditvi je skrbel ansambel Igor in zlati zvoki. Izlačani so se sprva bolj sramežljivo, nato pa kar pogumno zavrteli. Posebno presenečenje so krajanom pripravili domačini, ki so zaplesali v narodnih nošah. Zabava je trajala po-1 .jj zno v noč. Krajani | Izlak so že večkrat 1 dokazali, da zmorejo skupaj marsikaj narediti. Potrebna je samo volja in že so na delu. Tudi tokrat jim je uspelo. Besedilo in slike: IRH ® je tu! «v—»ä; yrvt TTEV: petek, 6.7.2007 ob 10. uri Že 65 X v Sloveniji! PROGRAM MA DAM OTVORITVE 9.30 - Pihalni orkester Litija 10.00 - slavnostna otvoritev hipermarketa SPAR 11.00 -ANJA RUPEL 12.00 - ansambel MODRIJANI 15.00 - program za otroke 16.00-SEBASTIJAN 18.00 -VICTORY AV^VA' Loški glas razvnel čustva Jubilejni koncert Rudarskega pevskega zbora Loški glas je bil poslastica za vse ljubitelje zborovskega petja in slovenske kulture. Pomenil je vrhunec letošnje sezone, zato se ob njenem koncu velja spomniti dogodka, s katerim je zbor v soboto 16. maja v dvorani kulturnega doma v Kisovcu dovršeno proslavil svojo 80-letnico. Pol ure pred koncertom je na dvorišču kulturnega doma nastopil Pihalni orkester Svea Zagorje, katerega predhodnica rudarska godba je tudi že v preteklosti sodelovala na jubilejih Loškega glasu. Nato je v preddverju dvorane kisovške Svobode zadonela Rudarska pesem - rudarska himna. Pevci so se ob bučnem aplavzu povzpeli na oder kulturnega hrama ter v prvem delu predstavili osem domovinskih in ljubezenskih pesmi.To so bile: Zdravo, Vzbujenje duhov, Slovenska zemlja, Naprej, Krokar in lisjak, Zvezde žarijo pokojno, Strunam in Potrkali na okno. Župan Matjaž Švagan podeljuje Loškemu glasu zlato plaketo Občine Zagorje V tem delu je bil na vrsti tudi slavnostni govor zagorskega župana Matjaža Švagana. Poudaril je, da bo zagorska občina še naprej podpirala delovanje Loškega glasu, ker je eden izmed pomembnih povezovalnih dejavnikov življenja v zagorski dolini.“Moje županovanje je uspešno tudi zato, ker za mano stoji Loški glas,” je prepričljivo dejal Švagan. V premoru med prvim in drugim delom koncerta so nastopili člani folklorne skupine Svoboda iz Trbovelj, ki jo sestavljajo trboveljski in kisovški pari. Dvignili so vzdušje in zbudili napeto pričakovanje pred nadaljevanjem pevskega večera. Še prej je z izjemno občutenim igranjem na cimbale občinstvo na nove pesmi pripravil Andi Sobočan iz Murske Sobote. Razen tega je slednji v drugem delu koncerta poskrbel za spremljavo pesmi Rana rosa in Teče mi vodica. Bučen aplavz Ta del se je sicer pričel s pesmijo Nebo žari, nadaljeval pa z dvema skladbama ob spremljavi harmonikarja Jerneja Pikla. Najprej je bila na vrsti partizanska V temnem gozdu, vrhunec dogajanja pa je bila izvedba stvaritve Veter nosi pesem mojo, ki je zaradi svoje neopisljive izjemnosti požela kar dva bučna vmesna aplavza.Veselje ob in po koncertu je napovedala napitnica Vinski bratje, medtem ko je za zaključek sledil venček treh slovenskih narodnih pesmi. Pričakovano to ni bila zadnja beseda Loškega glasu v uradnem delu prireditve. Na vztrajanje občinstva so zapeli dodatno pesem. Tako kot so pričeli z Rudarsko pesmijo, so z njo tudi zaključili.Tokrat z različico s podnaslovom Luč izginja. Med uradnim delom je zbor prejel zlato plaketo Občine Zagorje, za zasluge na področju negovanja ljubiteljske kulture je dobil priznanje Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti (|SKD), od Planinskega društva Zagorje pa priznanje za posebne zasluge pri razvijanju planinstva v občini Zagorje, saj je zvest spremljevalec planinskih prireditev. Poleg tega je bil deležen številnih spominskih daril. Med drugim so jih prinesli predstavniki pobratenega moškega pevskega zbora Fran Venturini iz Domja pri Trstu, moškega pevskega zbora Zarja iz Trbovelj, mešanega pevskega zbora Slavček iz Trbovelj, ženskega pevskega zbora Svoboda Vižmarje—Brod, krajevne skupnosti Kisovec-Loke in zagorske občinske borčevske organizacije. Zahvale Odmor med prvim in drugim delom koncerta je popestrila folklorna skupina trboveljske Svobode Loški glas se je pokazal v najlepši luči Loški glas se je ob koncu koncerta zahvalil vsem, ki so kakorkoli pomagali zboru ali z njim sodelovali v zadnjem obdobju. Priložnostno darilo so izročili zagorskemu županu, ker je bila zagorska občina generalni pokrovitelj jubilejnega slavja, ki so ga pomagala izvesti tudi številna druga podjetja in organizacije iz Zasavja in drugod. Naštejmo še nekaj obdarovancev.To so bili: pobrateni pevski zbor Fran Venturini iz Domja pri Trstu, JSKD, dolgoletni pevovodja Mirko Prašnikar, sedanja pevovodkinja Alenka Flere Pavlič, predsednik Karli Vozelj ter pevci in sodelavci zbora z dolgoletnim stažem. Nekaterim pevcem so bile podeljene tudi Gallusove značke. Spomnili so se vseh, ki so odločilno pripomogli k nadaljevanju bogate tradicije zbora. Več kot dve uri trajajoči uradni del koncerta je vzorno vodila naveza z Mlinš, ki sta jo sestavljala Nataša Jurjevec Juvan in Tine Kralj. Slavljenci večera so se po končanem koncertiranju zasluženo poveselili jubileja in uspešnega nastopa v krogu povabljenih gostov. Prijetno druženje ob obujanju spominov in kovanju načrtov za prihodnost se je začelo s pošteno večerjo in ob petju trajalo še pozno v noč. Besedilo in slike: Boštjan Grošelj © M/im Konjsko pozna vse več ljudi Litijska knjižnica je imela 19. junija 1007 zadnjo prireditev pred poletnimi počitnicami s predstavitvijo knjige Konjšica skozi čas, v kateri sta Jožica in Milan Amon zbrala podatke o kraju, življenju in delu njenih prebivalcev. Predstavili so posebno spominsko izdajo knjige Konjšica skozi čas, kjer so zbrani podatki o kraju, najvažnejših pomembnih dogodkih in ljudeh. Knjiga predstavlja življenje domačinov včeraj, danes, jutri. Bralca popelje skozi zgodovino kraja do današnjih dni in načrtov za bodočnost. Po smrti Carlosa Kleiberja, ki si je tu izbral svoje zadnje počivališče, je postala nekakšno stičišče, kjer se srečujejo ljudje iz glasbenega sveta. I. julija bo v Konjšici ob 16.00 uri spominska maša, ob 18.00 pa otvoritev spominske sobe dirigenta Carlosa Kleiberja, ki je po Kleiber, rojen leta 1930 v Berlinu, se je izobraževal v Argentini, leta 1954 začel svojo dirigentsko pot v Potsdamu in se kasneje pridružil diissel-dorfski operi. V svoji dolgoletni glasbeni karieri je dirigiral vsem pomembnejšim orkestrom in sodeloval z opernimi hišami v Bayreuthu, Miinchnu, Stuttgartu, Salzburgu, Pragi in na Dunaju. Svojo kariero je skladatelj kronal leta 1988 z vodenjem orkestra metropolitanske opere v NewYorku. Glasbenika so v soboto, I 7. julija 2004, v ozkem družinskem krogu pokopali v Konjšici v Zasavju. Kleiber je bil po materi slovenskega rodu vir RTV SLO/STA mnenju mnogih najbolj spoštovani tovrstni umetnik po Arturu Toscaniniju. Na slovesnosti bodo koncertirali slovenski in dunajski filharmoniki, nastopil bo godalni kvarteta članov Bavarskega državnega orkestra. Na prireditvi pa pričakujejo prisotnost domačih in tujih gostov. Ob tej priložnosti bodo obiskovalci lahko kupili tudi brošuro Konjšica skozi čas, za katero sta avtorja pripravila dvojezično izdajo. Besedilo po virih: Irena Vozelj Slika:Andreja Štuhec Zlata sedemdeseta Zvene Vrtačnik, umetniški vodja KUD Art Club Litija, je pripravil v litijski knjižnici razstavo ovitkov gramofonskih plošč iz sedemdesetih. Takrat je bila popularna alternativna rock glasba jethro Tulla, Janis Joplin, Boba Dylana, Leonarda Cohena in drugih.To so bili glasbeniki generacije otrok cvetja in poznejših sedemdesetih let. Ovitke so si ogledovali in glasbo tistega časa obiskovalci ob otvoritvi poslušali ob cocti, domači pijači, ki je na našem trgu prisotna že desetletja in trdno zasidrana, prav kot glasba, ki jo je bilo mogoče slišati. Razstava ovitkov plošč te zvrsti muzike bo v kletnih prostorih knjižnice odprta do konca julija 2007. Besedilo : Irena Vozelj Peter Kamer ml. spet podprvak na divjih vodah EP Predzadnji teden v juniju so ljubitelji kajakaštva na divjih vodah spet spremljali naše junake, ki so se borili na EP za najvišja mesta v Lyptovskem Mikulašu na Slovaškem. Rod Tatrami se je zbralo okrog 250 udeležencev iz 28 držav. Slovenija je bila s trinajstimi udeleženci doslej zastopana najmočneje. Bera je razveseljiva: tretje moštveno zlato 3 x K-l slalom (Peter Kauzerjure Meglič, Dejan Kralj) in drugo srebro za Hrastničana Petra Ka-uzerja ml. v K-l slalom.Tako so ponovili uspeh izTacna izpred dveh let (2005). Pravzaprav je uspeh še večji, kot poudarja Peter, saj je teže tekmovati v tujini kot pred domačim občinstvom. Srebrni Peter in župan hrastniški Tudi tokrat so ga spremljali domači navijači in na EP zasenčili vse druge. »Seveda smo bili bojno opremljeni,« pripoveduje simpatična mama Anita. »Poleg ragelj in piščali smo si v plastične steklenice nadevali kamenje, da se nas je res dobro slišalo.V finalu je bilo veliko slovaških navijačev in smo se »dajali« z brega na breg. Od nas so tudi hudomušno povzeli Kdor ne skače ni Slovak... Sicer pa smo navijali tudi zanje in s Petrom na čelu iskreno čestitali zmagovalcu Janu Šajbidorju...« »Gasilska« Brodarskega društva Hrastnik Peter je navdušil predvsem v polfinalu, »ki je bil na meji popolnosti« kot ponavljajo očividci, še posebno trenerji vseh drugih reprezentanc. Navijači na tribuni Ata Peter st. Petrov vzpon med najboljše na svetu daje upanje, da bo tudi letošnje svetovno prvenstvo v Braziliji - pot po kolajno. No, opraviti mora tudi s staro »družinsko zadevo«, saj še vedno ni premagal svojega očeta Petra st., ki je leta 1977 osvojil peto mesto na svetu. Spomnimo se, da so lani Petru v Hrastniku za njegove dosežke podelili naziv častnega občana, pozornost pa so mu namenili tudi ob tokratnem uspehu, ko so v soboto, 23. junija 2007, v prenovljenih prostorih Brodarskega društva Steklarna Hrastnik za Savo organizirali zanj svečan sprejem. Hrastničani v pričakovanju svojega junaka Čestitke Aleša Guliča za uspeh Torta v »stilu« za Petra Še pred tem je v petek, 22. junija, zmagal na obeh tekmah HIT CHALLANGE na Soči, povezni z denarno nagrado, 6. julija pa ga v Tacnu čaka tekma za svetovni pokal... Bravo, Peter! Fanči Moljk Slike : arhiv BD in FM. Vice prvaki v pikadu na EP v Pragi Konec lanskega leta se je skupina hrastniških ljubiteljev pikada odločila, da se vključi v slovensko C ligo 501 - navadno in že so dosegli lepo uvrstitev - tretje mesto. Na državnem tekmovanju pa jim je prvo mesto ušlo le za las. Kljub temu so se odločili, da se udeležijo EP v Pragi - od 2. do 9. junija 2007, na svoje stroške, saj plačuje Pikado zveza Slovenije stroške le prvo uvrščenim. Dobili so celo nekaj sponzorjev, glavni med njimi je gostilna Senica. »Naša pot ni bila zaman. Postali smo evropski vice prvaki...,« pripovedujejo navdušeno Andreas. Ekipo sestavljajo: Mišel Gašparut, Andreas Micin, Robetr Lebar, Zvonko Brčina, Cvjetin Petrovič, zanje pa skrbi JožeVavtar, odlični igralec pikada in njihov trener. Čestitamo! Besedilo: Fanči Moljk ---------h Powehser - nova športna senzacija v Trbovljah Zagotovo ste že kdaj poganjali pedala, morda ste celo rolali ali rolkali, najnovejša iznajdba za premikanje po mestu pa je »POWERIZER«. V zadnjih tednih je pozornost občanov pritegnilo v naših krajih še ne videno poskakovanje. Očitno se tudi v Trbovlje seli priljubljen adrenalinski šport, za katerega poleg spretnosti in dobre telesne kondicije potrebujete povverizer oz. t.i. skakače. Poskusni poskoki v telovadnici Partizan Gre za skakalni rekvizit, ki spominja na vzmetne hodulje, narejene iz trpežnih materialov, ki jih preprosto pripnete na čevlje in noge. Z njimi lahko delate trimetrske korake in skočite tudi dva metra v višino ter glede na vašo telesno pripravljenost izvajate različne akrobacije. Da bi se znala “nova športna panoga” prijeti tudi v naših krajih, smo se prepričali na lastne oči, saj je bilo radovednežev, ki so v okolici mestnega parka v Trbovljah opazovali ta “vesoljski” rekvizit, ogromno.V torek, 12. junija 2007, je bilo vsem, ki so se želeli preizkusiti v tem športu, v telovadnici Partizan Trbovlje omogočeno testno poskakovanje, pod vodstvom podjetja 3D-sign, d.o.o., ki je ekskluzivni distributer te opreme.V tej veščini se je preizkusilo okrog 15 fantov, njihovo navdušenje pa je bilo neizmerno. Povverizer primeren tudi za mlajše Prav zaradi tega lastnik podjetja razmišlja o ustanovitvi športnega društva, ki bi k tej športni panogi pritegnilo še več mladine. Tako bi lahko mladi izkoristili svoj prosti čas in svoje prve poskoke preizkusili v prostorih telovadnice ter se naučili osnovnih veščin. Ob dobrem treningu in vsakodnevnih vajah pa se da s povverizerjem skočiti tudi do dva metra v višino in tri metre v daljino, najboljši pa lahko z njim pre- Vragolije v mestnem parku v Trbovljah skakujejo tudi ograje, stopnice in druge večje predmete ter izvajajo akrobacije, kot so najrazličnejše salte. Fantje so ugotovili, da bodo za obvladovanje te iznajdbe rabili malce več časa, vendar pa pohajkovanje po mestnih ulicah ne bo nikoli več takšno kot prej. Tudi s takšno zabavno napravo je mogoče zmanjšati onesnaženost okolja.Več informacij: www.powerizer.si. Besedilo in slike: I.M. Alpinistnične novice: Plezalni vzpon v Planjavi V soboto, 9. junija, se je član alpinističnega odseka Planinskega društvaTrbovlje Sebastijan Jančič skupaj z alpinistom Matjažem Čukom iz Kranja odpravil v Kamniško-Savinjske Alpe. Jutro je bilo lepo, ko sta prispela v Kamniško Bistrico. Odločila sta se, da bosta tokrat poskusila v zahodni steni 2394 m visoke Planja-ve.Vstopila sta v 155 m visoko smer imenovano Y (Ipsilon). Ob vstopu v steno sta ugotovila, da je skala primerna za plezanje, ker ni bila premrzla, niti premokra po nenehnem deževju. Nihče od njiju še ni plezal v tej smeri. Sebastijan je bil prvi v navezi. Po dobrih dveh urah plezanja po odlični skali, sta na vrhu smeri ugotavljala, da jima morda le ne bo uspelo. Pa jima je! Smer je sicer ocenjena s lll/ll stopnjo težavnosti in sicer desna varianta. Izstopila pa sta po varianti te smeri s težavnostjo IV+/ III stopnje. Plezanje ju je navdušilo predvsem po sklani plošči. Po krajšem počitku sta se z vrvjo spustila po isti smeri nazaj na izhodiščno točko. V popoldanskih urah sta se zadovoljna vračala domov. ße,Ä 'A' I® jcmmio Kako do večje prometne varnosti 1 14. junija je bil v trboveljski občinski dvorani strokovni posvet o ciljih Resolucije nacionalnega programa cestnega prometa do leta 1011, predvsem o oblikah, metodah in vsebinah dela na lokalni ravni. Sveti za preventivo in vzgojo v cestnem prometu si v vseh občinah prizadevajo skupaj s Policijo povečati varnost v cestnem prometu, saj je Slovenija trenutno na predzadnjem mestu v okviru EU. Komandir Policijske postaje v Trbovljah, Simon Sihur, je prisotnim predstavil statistične podatke, ki kažejo nekaj boljših rezultatov v preteklih letih in letos, vendar to ne pomeni, da ne bodo nadaljevali z izvajanjem kontrol o alkoholiziranosti voznikov, o tem ali so vsi v avtu pripeti z varnostnimi pasovi, o prekoračitvi predpisane hitrosti in o varnosti pešcev. Robert Štaba, podsekretar na Ministrstvu za promet, Direkciji RS za ceste, Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, je povedal, da v prometnih nesrečah na svetu umre 1,2 milijonov ljudi, 50 milijonov je poškodovanih in 5 miljonov ostane invalidnih. Od tega je v Evropi smrtno ponesrečenih 120 000 ljudi in 2,5 milijona poškodovanih.Ti podatki so podlaga akcijskemu programu s ciljem, da se za 50% zmanjšajo posledice nesreč in vizije nič. K realizaciji lahko pomagajo tudi razlage fizikalnih zakonitostih v šolah, povezane s prometom, saj so situacije pri vožnji povezane s silami, pospeški, ki povzročajo posledice nesreč z nepravilnim ravnanjem šoferjev in potnikov. Vsi prisotni so se strinjali, da bi lahko razmere izboljšali s treningi varne in varčne vožnje, s posebnimi poligoni, kjer ne bi bilo treba upoštevati cestnih omejitev. Posebno to velja za motoriste, ki največkrat sproščajo strasti na cestah in postanejo žrtve nesreč. Na cestah je veliko alkoholiziranih voznikov, ki ne bi smeli sesti za volan in ogrožati drugih udeležencev v pro-metu.Varnost naj bo odraz naše vzgoje in kulture, bodimo vzor otrokom in ostalim udeležencem. Ugotavljajo, da imamo na naših cestah (pre)veliko prometnih znakov za prepovedi in omejitve, kar povzroča, da jih vozniki kršijo.Tudi s prometno vzgojo niso povsem zadovoljni, saj je le-ta dobra v vrtcih in osnovnih šolah, dokler učenci ne opravijo kolesarskega izpita. Potem nastane nekakšno zatišje do opravljanja izpita za motorno kolo in nekaj kasneje za avto. Menijo, da bi z vključevanjem prometne vzgoje v šolske programe uspeli znižati število nesreč. Ugotavljajo tudi, da so rezultati na teoretičnih izpitih boljši, če imajo organizirana predavanja v šoli. V prihodnje bo potrebno voznike osveščati k večji varnosti na cestah. Predvsem se morajo zavedati, da nimajo pravice zaradi svoje alkoholiziranosti ogrožati drugih udeležencev v prometu in da s svojo drzno vožnjo ogrožajo sebe in druge. Morda bi bilo koristno, da bi pred opravljanjem vozniških izpitov imeli učenci in dijaki kakšno ekskurzijo v Sočo, kjer se rehabilitirajo ponesrečenci prometnih nesreč, saj bi tako »v živo« spoznali, da je bolje voziti skladno s predpisi in pogoji na cestišču in se izogniti nesreči. Besedilo in slika : Irena Vozelj Odprta vrata PP Trbovlje Sredi junija so se na Policijski postaji v Trbovljah odločili, da odprejo vsa vrata radovednim mladim in manj mladim obiskovalcem. Stvar je bila najbolj zanimiva in mamljiva za otroke. Malčki iz vrtcev in mali šolarji so imeli kaj videti. Za njih so odprli vrata policijskih vozil (marica imenovanih), motorjev, jim omogočili stik s konji, ki jih uporabljajo policisti v posebne namene in policijski pes, ki je mirno prenašal otroški živ žav, je bil prav privlačen za malčke, saj je imel nagobčnik in jih torej ni ogrožal in seveda opremo, ki jo ima policist. Delavci policijske postaje so razkazovali, razlagali, pripovedovali... Niso pa bili njihovi gostje samo otroci. Precej odraslih je bilo tudi radovednih, kako je videti PP od znotraj - ne nazadnje, kakšno je tisto ne bodi ga treba prenočevanje v teh prostorih. Saj, vrata na policijo res niso nikoli zapahnjena, predsodek iz neke preteklosti pa včasih povzroča, da se jim na daleč izognemo, zato je prav, da je odprtih vrat in pojasnil in razlag o delu policistov čim več. Besedilo in slika: MaH Zasavski frker OPLAZIL OTROKA Dne 15.6.2007 v jutranjih urah se je v Trbovljah na prehodu za pešce pripetila prometna nesreča z udeležbo otroka. Otrok v nesreči ni bil telesno poškodovan, zoper voznika sledi obdolžilni predlog na sodišče. IZSILILA PREDNOST Dne 16.06.2007 se je v okolici Hrastnika pripetila prometna nesreča z lahkimi telesnimi poškodbami. Do prometne nesreče je prišlo zaradi izsiljevanja prednosti 22-letne voznice osebnega avtomobila, ki je izsilila prednost 24-letni občanki iz okolice Dola pri Hrastniku. Zoper povzročiteljico sledi obdolžilni predlog na sodišče. POŠKODOVAL PODVOZJE Dne 18. 6.2007 ob 15.30 uri so bili policisti obveščeni o prometni nesreči, katera se je pripetila na glavni cesti v Hotiču. Policisti so na kraju ugotovili, da je voznik osebnega avtomobila vozil preblizu desnemu robu vozišča in zapeljal izven vozišča ter poškodoval podvozje vozila. Na vozilu je nastalo za približno 1000 EUR materialne škode. Ravbajo kot srake Dne 15.6.2007 so bili policisti obveščeni o vlomu v delovni stroj v okolici Zagorja ob Savi, kjer je neznani storilec preko noči na vzvod vlomil in tako prišel v notranjost. Storilec je vlomil tudi kontaktno ključavnico, vendar mu stroja ni uspelo spraviti v pogon. Naslednjega dne je neznani storilec vlomil v vozilo v Zagorju in odvzel torbico, ki je bila v vozilu. Dne 18. 6.2007 ob 07.45 uri so bili policisti obveščeni o tatvini zabojnika za časopis v Šmartnem pri Litiji. Policisti so ugotovili, da je neznani storilec izvršil tatvino večjega zabojnika za časopis pred trgovino. Istega dne ob 14.30 uri so policisti odšli v okolico Dol pri Litiji, kjer je neznani storilec iz hiše izvršil tatvino denarja in lastnika oškodoval za približno 2.500 EUR. Dne 19. 6. 2007 ob 07.00 uri so bili policisti obveščeni o vlomu v osebni avtomobil v Litiji. Neznanec je iz vozila odtujil avtoradio in povzročil za približno 200 EUR materialne škode. Istega dne je neznanec iz garaže v Litiji odtujil več kosov orodja in s tem povzročil za približno 3000 EUR materialne škode. Prav tako 19.6. 2007 ob 19.45 uri so bili policisti obveščeni, da je na Dolah občan odtujil osebno vozilo in več tehničnih predmetov in s tem lastnika oškodoval za približno 2000 EUR. Občana so nato policisti PP Domžale prijeli in zasegli predmete,zoper storilca pa bo podana kazenska ovadba. Aufbiks Dne 17.6.2007 so policisti obravnavali kaznivo dejanje nasilništva, katerega je osumljen 29-letni Trboveljčan, ki je izvajal nasilje nad svojo ženo in otrokom. Navedeni je bil pridržan in nato s kazensko ovadbo priveden k preiskovalnem sodniku, ki je zanj odredil prepoved približevanja. Dne 16.06.2007 so policisti zaradi kršitve javnega reda in miru pridržali pijanega 50-letnega občana iz Zagorja ob Savi. Naslednjega dne so z radi istega razloga pridržali pijano 50-letno Trboveljčanko. Popolnoma ista stvar kot predhodnika pa je doletela tudi 44-let-negaTrboveljčana, ki ej povrhu vsega še pretepal svojo prijateljico. Ker se ni pomiril, so ga policisti odpeljali s seboj. KRONIČNO © Prepovedana droga Dne 18.6.2007 okoli 19. ure sta policista Policijske postaje Trbovlje pri nadzoru prometa v Trbovljah ustavila 41-letnega voznika osebnega avtomobila znamke Mercedes benz. Med postopkom sta ugotovila, da ima v vozilu precizno tehtnico in dva manjša zavitka iz alu folije s prašnato snovjo. Zaradi suma, da gre za prepovedano drogo, sta predmete zasegla. Po opravljenem prelimenarnem testu je bilo ugotovljeno, da je v zavitkih 0.2 g heroina in I g kokaina. Na podlagi pisne odredbe sodišča so policisti pri 41-letnemu Trboveljčanu opravili hišno preiskavo in pri tem zasegli približno 6 g bele in rjave prašnate snovi, za katero obstaja sum, da gre za prepovedano drogo, elektronsko tehtnico in 8 nabojev različnega kalibra. Po vseh zbranih obvestilih bodo policisti zoper osumljenca podali kazensko ovadbo na pristojno tožilstvo. OSTALI DOGODKI: Dne 20. 6.2007 ob 21.35 uri so bili policisti obveščeni o samomoru v okolici Litije. Policisti so z ogledom ugotovili, da je moški storil samomor z obešanjem. Na kraju je bila krajevna zdravnica, katera je za pokojnega odredila sanitarno obdukcijo. O zadevi sledi poročilo na ODT Ljubljana. OBVESTILO Vse voznike obveščamo, da bo v času do 09.07.2007 na celotnem območju Republike Slovenije potekala preventivno-re-presivna akcija »HITROST-POČASNEJE JEVARNEJE«, katere namen je skupnim delovanjem najhujše posledice prometnih nesreč, vsaj nekoliko omiliti. Glede na namen akcije so opredeljeni naslednji cilji: - zmanjšanje števila mrtvih zaradi neprilagojene hitrosti na slovenskih cestah, povečanje spoštovanja predpisov o omejitvi hitrosti in vpliv na spremembo vedenjskih vzorcev pri voznikih, glede vožnje s prilagojeno hitrostjo. Policisti bodo v času trajanja akcije poostreno nadzirali hitrost z merilniki hitrosti in zoper kršitelje dosledno ukrepali. 080-1200 “Skupaj proti kriminalu” ČE HOČEŠ POMAGATI POLICIJI PRI RAZISKAVI IN ODKRIVANJU KRIMINALNIH DEJANJ, ČE VEŠ, KJE SO SLEDI STORILCA ALI PREDMETOV, KI BI DOKAZOVALI NJEGOVO DEJANJE IN ČE HOČEŠ OSTATI PRI TEM ANONIMEN POKLIČI NA ANONIMNI TELEFON POLICIJE 080-1200 Občani lahko o problemih v Zasavju iz pristojnosti policije pišejo na e-mail: pp_trbovlje.pulj@policija.si, po_h rastnik.pulj@polidja.si po_zagorje.pulj@policija.si, gorazd.lipovsek@policija.si (vodja policijskega okoliša Trbovlje) bostjan.bokal@policija.si (vodja policijskega okoliša Trbovlje) ZVEZNA DRŽAVA V ZDA MLEČNI IZDELEK PRVOTNI PREBIVALCI ITALIJE © msiemio KLEPET (POG.) USTVAR- JANJE IONOV NEMŠKI ZOOLOG LUDWIG DA V REDKIH KAPLJICAH FORDOV MALČEK PANDA NOTRANJOST ZVEZKA ALI KNJIGE DUŠEVNO NERAZVIT ČLOVEK ŽENSKA OBLIKA IMENA KAREL EDGAR HOOVER KRANJ SLADKA ŽGANA PIJAČA IZDELO- VALEC ČIPK KRAJ V SAVSKI DOLINI TEKOČINA ZA IZDELOVANJE LAKOV URADNI LIST POLIVKA MESTO V GRUZIJI TOMAŽ DOMICEU KRMILO AVTO- MOBILA LUKSEM-BURŠKATV OBRATZA ULIVANJE KOVINE SVOBODO- MISELN PRIPRAVA ZA VKLEPANJE GLAVNI ŠTEVNIK NAJVEČJI MORSKI SESALEC PRIPRAVA ZA GLAJENJE POVRŠINE USPEŠNICA ŽENSKA, KI SPREJEMA GOSTE KRIČANJE (STAR.) PREBIVALEC CIPRA E3 LUDOL- FOVO ŠTEVILO ITALUANSKI PEVEC RAMA- ZZOTTI ANGLEŠKI IGRALEC TIMOTHY SLOVENSKA REVIJA NEKDANJE IME JEZERA MALAVI KRAŠKO VINO KDOR POGOSTO ZEHA (EKSPR.) NATANČNEŽ (EKSPR.) OKREPITEV, UTRDITEV ŽRTVENIK AMERIŠKA IGRALKA DEREK LJUDSTVO NAŠRILANKI SREBRNIK ZA ŠTIRI NEMŠKA KRAJCARJE POP JUDOV SIN PEVKA ZDRAVILNA RASTLINA JUŽNO- AMERIŠKA DRŽAVA JANEZ DRNOVŠEK SLOVENSKI PISATELJ JANEZ ZASLUŽEK DNINARJA KrižanKe &uganKe REŠUJTE KRIŽANKE IN UGANKE 3K IN OSVOJITE GLAVNO NAGRADO 1000 € Rešitve iz prejšnje številke. SUDOKU 9 8 1 8 7 9 6 7 2 6 5 9 2 4 6 5 1 2 3 8 3 1 7 4 KAKURO NURIKABE 4 1 4 8 4 4 6 4 I?7/ Nagradna križanka Rešitev oziroma geslo nagradne križanke pošljite do 07. julija 2007 na naslov: UREDNIŠTVO ZASAVCA, Cesta zmage 3, 1410 Zagorje ob Savi s pripisom NAGRADNA KRIŽANKA št. 13/2007. Fotokopij ne upoštevamo, prav tako tudi ne rešitve gesla, ki bodo prispele na dopisnicah in na njih ne bo nalepljeno geslo, izrezano iz Zasavčeve križanke. Poleg svojega točnega naslova pripišite še davčno številko, ker vas v nasprotnem primeru ne bomo mogli nagraditi. Med reševalce bomo razdelili nagrade: Trgovina JAKA Zagorje - Brglez Roman s.p., Pekarna-Slašči-čarna-Trgovina-Bar,Vransko: lx bon v vrednosti 20,86 EUR, lx bon za 12,52 EUR in lx za 8,35 EUR Izžrebanci nagradne križanke 12/2007 Za vrednostne bone Trgovine Jaka Zagorje: - - bon za 20,86 € - - bon za 12,52 € - - bon za 8,35 € Nagrajenci prejšnje križanke - križanke -Tatjana Kmetič, Cesta l.maja 69, 1430 Hrastnik - Janez Obran, Slavka Gruma 90, Novo Mesto - Branko Praznik, Polje 8, Zagorje BRGLEZ ROMAN s.£. PEKARNA- SLAŠČIČARNA-TRGOV1NA-BAR VRANSKO 17 3305 VRANSKO Vedno ugodne cene v brglezovi Trgovini joka v zagorju Od 28.06.2007 do 11.07.2007 Polbeli kruh 800 g PO AKCIJSKI CENI 0,96 € 230,00 sit Trgovina Jaka C.9. avgusta 107, Zagorje Tel: 035660280 Ali se prepoznate? Ja, lepo in okusno se boste imeli, ako ste se prepoznali. Saj zagotovo še veste, kje ste bili, kdaj in zakaj, ko vas je za vse večne čase ujel Zasavčev objektiv. Torej, prepoznali ste se, zdaj vam pa ostane samo, da pokličete Marto na GSM 041 410 734 in poveste svoj naslov in seveda, da ste se prepoznali.V Pizzeriji Čebelica na Izlakah boste z dvema bonoma, vsak je vreden dve pici in dve kokakoli, lepo zaoblili linijo - vašo in vaših povabljenih. PIZZEMfl ČEB6IICA VRflČEVIČ Idotej Valvazorjeva 1 IZIflKE. Tel.: 05/56-74-157 Šestdeset skupnih let Sestedeset letnico skupnega življenja sta zaokrožila ženin Milan Majcen in nevesta Jožefa Majcen z Novega doma 31 v Hrastniku, ki sta si zvestobo obljubila 15.02. 1947. Svečana ponovna zaobljuba je bila v Hrastniku 5. maja 2007. Zakonsko zvezo sta potrdila še za naprej pred županom Miranom Jeričem in pričama, nevesti je bil priča vnuk Marko Prešlenkov, ženinu pa vnuk Prižož Majcen Iskrene čestitke z najlepšimi željami! Ko pesem spregovori Drage bralke, cenjeni bralci! Pričelo se je koledarsko poletje in tudi vročina je pritisnila ravno v dneh pred poletnim sončnim obratom. Dnevi so se sicer že začeli krajšati, a nekaj tednov bomo še uživali idilo svetlobnega obilja. Ko bi bilo toliko svetlobe, kot nam jo radodarno naklanja poletje, v naših medosebnih odnosih.Včasih se zdi, da živimo zgolj tja v en dan, čeprav je človek sposoben izkoristiti svoj čas bistveno bolj, kot si večina med nami sploh predstavlja. Prepustimo se navdihom poletja, vsrkajmo vase toploto čistih juter, dovolimo si utreti pot so soljudi, zaživimo enkratnost podarjenih milostnih trenutkov, ki nas kličejo v svoj objem. Potem ne bomo usahle struge. Srečno! Boštjan Grošelj, urednik rubrike List (tel. 031-373-826) USAHLA STRUGA Z rokami grebel sem po tebi, iskal le kapljico vode, da bi odžejal suha usta; ostala prazna si kot prej, čeprav sem čakal do brezumja. Zdaj te namočil bom s solzami, da tebi žejo utešim. Franci Lakovič KO PA MESTO SONCE OBSIJE Pozna ura v stolpu bije, v mojih prsih pa srce, noč v temo mesto krije, srce v prsih pa želje. Koliko noči prečutih sem iskal za želje ključ, koliko ljudi je gluhih, ko v samoti iščeš luč. Ko pa mesto sonce obsije, v srcu up mi zagori, danes morda te odkrije moj pogled oči. Maks Marinčič UŽIVAJTE POLETJE, NAJ VAS NAVDIHNE! PODUK ŽENSKAM Ta pa je bila model, res je znala - vse! Prijateljica, prva ljubica, tatica, mama, taksistka, čistilka, vse v eni osebi; celo plačala ti je bordel. Bila je res "baba”, da še danes ji zavida marsikatera baraba. Ta ženski model je zmeraj bila na stežaj odprta in sploh je ni brigalo, da je bila občasno zahrbtna. Njo vedno vleklo je le naprej, slogan njen pa je bil: “Nikomur ne povej!” Ta modelka zdaj sedi v hotelu za rešetkami. Za hčerko njeno socialno skrbstvo skrbi, saj niti sama ne ve, kdo je njen oči. Gregor Lesar “Muhe in komarji ne zaznamujejo poletja nič manj kot vrtnice in zvezdno nebo.” (Marcel Proust) MOLITEV Kako čudovito življenje ponuja se človeku, ponuja se živali, ponuja celemu se svetu. A človek se zapira, v kletko se ozira, zatiska si oči, v sebičnosti živi. Videz ga oklepa, strah ga bremeni, dvom ga omejuje, hotenje ga skeli. Ostaja kot lupina, ki skriva svoj zaklad, bel biser neminljivi, ki žari ves zlat Bolečina le prebije trdi ta oklep, da duša se izvije, lepote zrase cvet Boštjan Grošelj USTVARJALCI PROZE, RUBRIKA LIST ČAKA NA VAŠE PRISPEVKE! Pošljite jih na naslov: Uredništvo Zasavca, Cesta zmage 3, 1410 Zagorje ob Savi. ‘t/aVsVaVNV/T1 ______HOLUMNfl © Alehsij Porednih: BESEDA NAS LOČI OD ŽIVALI Kaj je razlika med živaljo in človekom? Od naših telesnih sorodnikov nas bistveno loči sposobnost govora. Ali to dejstvo izkoriščamo v povezovalne ali razdruževal n e namene? Zal se vse prevečkrat odločamo za slednje. Kljub temu imamo še vedno v roki najmočnejše orožje na svetu - besedo. Sposobnost govora nam omogoča napredovanje k višji uresničitvi fizičnega bivanja v materialni razsežnosti planeta Zemlja. Zaenkrat je človeštvo šele na začetku svojega potovanja k ustvarjalni uporabi govora. Moč besed ima velik potencial, vendar je hkrati dvorezni meč. Lahko jo uporabimo za gradnjo mostov med ljudmi ali za njihovo rušenje. Vse je odvisno od naše izbire. Več kot devet desetin ljudi je nagnjenih k črnogledosti. Vidijo predvsem slabe strani dogajanja. S tem omejujejo sebe, uničujejo soljudi in prispevajo k vzdrževanju tavanja v temi, kjer bi lahko enako domovinsko pravico dobila luč. Optimizem bi lahko zamenjal pesimizem. Prav nič bolje nam ni, če gledamo na svet in ga doživljamo s slabim občutkom, dvomom, strahom in nestrpnostjo. Če smo že enkrat na tem svetu, storimo nekaj za boljše počutje nas vseh. Kužni virusi vseh preteklih obdobij, ki so pomorili na stotine milijonov ljudi, so ubogi, neškodljivi črvi v primerjavi z Velikim Črvom.To je strah, ki nas obvladuje in nam preprečuje polnost življenja v zadovoljstvu in sreči. “Pa kaj ga serješ, Aleksij, kakšna sreča, kakšno zadovoljstvo, ko pa življenje pritiska name in me duši? Vse se ‘jebe’, šef mi razbija živce, partner(ka) mi tanjša rezino življenja, ne vem, kaj je bolje: ali storiti samomor ali se zapiti ali morda kakšnega ‘težaka’ po hitrem postopku spraviti na oni svet?” Ne zgrozite se ob misli na pravkar prebrano. Samouničevalna nagnjenja spijo v vsakem izmed nas. Vprašanje je samo, kako to napetost sproščamo. (S)poznavalcu človeške duše ne more nič uiti. Vsakdo ima temne misli, zato je umetnost življenja ravno v tem, kako jih preobraziti v ustvarjalnost. Ključna pri tem je beseda. Govor nam omogoča preobraziti nezdružljiva protislovja našega bivanja v novo kvaliteto. Govor je razvil in še razvija možganske potenciale, zato ga moramo samo usmeriti v pozitivno smer, k ustvarjanju podlage za dejanja, ki dajejo našemu “zavoženemu” bivanju smisel. Besedo že zmoremo uporabljati, ampak kako? Običajno se obnašamo tako zavrženo, da sočloveku ne povemo tega, kar bi radi. Odpreti bi se morali soljudem.To hkrati pomeni prevzeti nase tveganje, da nas bodo “brcnili v rit”. Ob tem se postavlja vprašanje, kaj je pomembnejše:ali ohraniti neomadeževano podobo pred soljudmi (kar je v resnici na propad obsojeno prizadevanje) ali se z izražanjem svojega jaza izpostaviti pričakovanemu posmehu, zaničevanju in celo preganjanju? V prvem primeru prodajamo svojo dušo.Teptamo tisti del naše osebnosti, ki je najbolj naš. Dopovedujemo si, da ne smemo ravnati skladno s svojimi najbolj notranjimi vzgibi, kadar utegne to motiti okolico. “Pa kdo ‘šljivi’ okolico, kdo so oni, ki preprečujejo naši duši priti na piano?” Če je okolica “svetel zgled ljubezni, resnice in pravičnosti, ki odseva v njihovih čistih srcih in odzvanja v vsakem kotičku njihove dobrohotne, k tkanju plemenitih medčloveških vezi usmerjene narave”, potem se nimamo česa bati. Če se bojimo, je to dokaz, da smo v otroštvu in mladosti doživeli težke trenutke nesprejetosti, ponižanja in iztikanja oči za pogled na krasne strani življenja, ki smo jih sposobni uzreti samo ob zdravih soljudeh, takšnih, katerih “čustveno in men- talno telo ni odeto v krvaveče rane in gnijoče tvore prizadetosti z ‘žlehtnobo’ drugih bolnih osebkov neke zablodele civilizacijske izkušnje”. Življenje je točno takšno, kot ga vidimo, slišimo in doživljamo. Ena desetina je realno slabih stvari in dogodkov, preostalih devet desetin si domišljamo v svojih možganih, opranih v strupeni kopeli opravljanja, obrekovanja, obsojanja in ubijanja z besedami. Šele takrat, ko se bo zadostno število ljudi odločilo v svoje življenja zavestno spustiti luč, bomo spregledali in zaživeli bolje. Luč je namreč prisotna, le nočemo je videti. Svet je “blagoslovljeno igrišče ustvarjalne moči, modrosti in navdiha”, le dopustiti si moramo zajeti iz vrelcev žive vode, ki so nam ves čas na dosegu roke. Samo eno je potrebno: odločitev za prinašanje Luči. Potem bomo lahko v polnosti uporabili besedo in resnično postali ljudje.Vse dotlej smo zgolj zbegane živali. Ali si to resnično želimo ostati? “Tako težko se je spremeniti na bolje,” bo kdo rekel. Res je, a nagrada odtehta ves trud. Kdor se potrudi, je nagrajen. Tarnanje nad življenjem je zgolj posledica našega upiranja tistemu, kar je treba storiti. Ravno tisto, kar se nam upira, moramo storiti! To je edino zagotovilo napredovanja, kajti čas teče. Na smrtni postelji bo prepozno, zato je edini pravi čas ZDAJ.To je moj, tvoj, naš edini adut. Če zapraviš “zdaj”, si “oplel”. Bojuje se vojna za zdaj. Prvi korak z zmagi je treba narediti takoj, ne čakati, da nam prej “zapoje zvon in gostilničar si po sedmini roke mane ...” 0 mo/omsm KINO DELAVSKI DOM TRBOVLJE petek 29.6. ob 18.00 ob 20.00 ARTUR IN MINIMOjČKI ŠUTKA sobota 30.6. ob 18.00 ob 20.00 ARTUR IN MINIMOJČKI GROZLJIVA ŽETEV nedelja 1.7. ob 10.00 ob 18.00 ob 20.00 ARTUR IN MINIMOJČKI ŠUTKA GROZLJIVA ŽETEV nedelja 2.7. ob 18.00 ARTUR IN MINIMOJČKI torek 3.7. ob 20.00 URO: POD KRINKO -Triler sreda 4.7. ob 20.00 URO: POD KRINKO četrtek 5.7. ob 20.00 URO: POD KRINKO petek 6.7 ob 18.00 ob 20.00 AVTOŠTOPAR Akc.triler TAKSIDERMIJA Drama MLADINI DO 18. LETA ODSVETUJEMO OGLED FILMA! Sobota 7.7. ob 18.00 AVTOŠTOPAR ob 20.00 TAKSIDERMIJA nedelja 8.7. ob 18.00 AVTOŠTOPAR ob 20.00 TAKSIDERMIJA ponedeljek 9.7. ob 20.00 AVTOŠTOPAR torek 10.7 ob 18.00 ZODIAK Triler sreda 1 1.7. ob 20.00 ZODIAK četrtek 12.7. ob 18.00 SHREK TRETJI Anim.kom. ob 20.00 OCEANOVIH 1 3 Akc.kom. KINO DELAVSKI DOM HRASTNIK petek 29.6. ob 20.30 STRELEC am.akc. sobota 30.6. ob 18.00 ob 20.00 ZAŠPEHAN NAROD am.kom.drama STRELEC nedelja 1.7. ob 18.00 ob 20.00 ZAŠPEHAN NAROD STRELEC sreda 4.7. ob 19.00 PIRATI S KARIBOV: NA ROBU SVETA am.akc. pus. četrtek 5.7. ob 18.00 PIRATI S KARIBOV: NA ROBU SVETA petek 6.7 ob 20.30 ŽIVLJENJE DRUGIH — nem.drama Sobota 7.7. ob 18.00 PIRATI S KARIBOV: NA ROBU SVETA nedelja 8.7. ob 19.00 PIRATI S KARIBOV: NA ROBU SVETA sreda 1 1.7. ob 20.00 GROZLJIVA ŽETEV am.groz. četrtek 12.7. ob 2030 GROZLJIVA ŽETEV am.groz. KINO DOL PRI HRASTNIKU petek 29.6. ob 18.00 ZAŠPEHAN NAROD am.kom.drama KINO DELAVSKI DOM ZAGORJE Petek 29.6. ob 20.00 ZODIAK am.triler Sobota 30.6. ob 20.00 GLASNIKI ZLA am.groz. Nedelja 1.7. ob 20.00 GLASNIKI ZLA Ponedeljek 2.7. ob 20.00 ZODIAK, ameriški, triler KINO IZLAKE Nedelja 1.7. ob 19.15 ZODIAK am. triler OBČINA HRASTNIK Četrtek 28.06. ob 15.00 - rekreativno tekmovanje ekip v raftingu pri Brodarskem društvu Steklarna v Podkraju Petek 29.06. ob 10.00 - otvoritev prenovljenega vodnega zajetja Pekel z vgraditvijo naprav za ultrafiltracijo Ob 17.30 - otvoritev posodobljenega cestnega odseka od podvoza do Lukana v KS Steklarna Ob 18.99 - svečanost ob praznovanju krajevnega praznika KS Steklarna z otvoritvijo prenovljenega Centra vodnih športov Brodarskega društva Steklarna na platoju pred domom v Podkraju Sobota 30.06. ob 7.00 - start pohoda po Poti spominov NOB občine Hrastnik izpred železniške postaje ob 8.00 - start pohoda izpred spomenika žrtvam NOB na Dolu s ciljem pri Lovski koči na Kopitniku ob I 1.00 - srečanje pohodnikov s člani Združenj borcev za vrednote NOB Hrastnik pri Lovski koči na Kopitniku ob I 3.00 - veteranski rokometni turnir v športni dvorani Dolanka v organizaciji RK Dol TKI Hrastnik ob 15.00 - tradicionalni turnir trojk v ulični košarki za pokal KS Steklarna na športnem igrišču v naselju Podkraj ob 20.00 - zabavna prireditev Dolska noč z ansamblom Victor/ in gosti večera, ansamblom Karma nedelja 01.07. od 9.00 do 12.00 - otroški zabaviščni park na dvorišču OŠ Narodnega Heroja Rajka Hrastnik ponedeljek 02.07. ob 17.00 - otvoritev posodobljene komunalno-cestne infrastrukture v naselju Novi dom ob 19.00 - otvoritev prenovljenega kegljišča KK Rudnik v Športnem parku na Logu torek 03.07. ob I 1.00 - otvoritev novih pridobitev CEROZ-a na Uničnem ob 19.00 - svečanost s podelitvijo občinskih priznanj in nagrad za leto 2007 V DELAVSKEM DOMU HRASTNIK Knjižnica Antona Sovreta Hrastnik četrtek, 28. junija, ob 18. uri - Otroci si bodo sami izbrali, prebrali ali pripovedovali pravljice. poletni delovni čas od I. julija do 3 I. avgusta 2007 ponedeljek, torek, sreda, petek od 13,- 19. ure četrtek od II.- 17. ure sobota, nedelja - zaprto Knjižnica Mileta Klopčiča Zagorje Poletni delovni čas OD I. julija do 3 I. avgusta 2007: odrasli in mladina: Ponedeljek, Sreda: 10.30 - 18.30 Torek, Četrtek, Petek: 8.00 - 15.00 Sobota: ZAPRTO ENOTA KISOVEC Torek: 15.30- 18.30 ENOTA IZLAKE Četrtek: 15.30 - 18.30 Knjižnica Toneta SeliškarjaTrbovlje Poletni delovni čas od 2. 7. do 3 1.8. 2007 Ponedeljek, torek, sreda od 12.00 do 19.00 Četrtek, petek od 8.00 do 14.00 Sobota ZAPRTO Kulturni center DD Zagorje - Jazzagorje - petkovi poletni večerik: 29.6.2007 - Peter Drek Trio 6.7.2007 - Maja Remic - vokal, Gregor Ptičar - klavir, Klemen Krajc - bas, Gašper Persl — bobni -r mali oglasi Mali oglasi so za fizične osebe brezplačni in jih pošljite z naročilnico na naslov: Uredništvo Zasavca, Cesta zmage 3, 1410 Zagorje ob Savi. Uredništvo si pridržuje pravico skrajšanja oglasa in spremembe teksta brez obvestila naročnika. Pridržujemo si tudi pravico, da zaradi zakonskih obveznosti ne objavljamo oglasov, ki oglašujejo storitvene dejavnosti, če zraven ni priložena kopija osebnega dokumenta. Za pravne osebe so oglasi plačljivi! ^___________________________________ Oddam V Hrastniku, na Novem Logu 18, oddava 1,5 sobno popolnoma opremljeno in obnovljeno stanovanje. Informacije na tel. številki : 040 834 771. Prodam Prodam suha bukova drva, kozo z mladičem, predalnik star več kot 100 let, staro mlatilnico in čistilec za žito - pajkelj. Tel.: 03 56 76 310 GSM 03 I 469 279 Opaž, suh smrekov-debelina 13, 16, 20 mm in brune 21 mm ter karnise, stružene-Ugodno! Izdelovanje lesenih predmetov. Možna dostava! Tel.: 03 57 25 547 GSM: 03 I 814 637 Maček Marjan s.p., Vransko I I 3, 3305 Vransko R0ST0V0LJN0 GASILSKO DRUŠTVO ŠENTLAMBERT bo v soboto 7. julija 2007 organiziralo 16. tradicionalno gasilsko tekmovanje mladinskih, članskih in veteranskih ekip za Memorial Jožeta Vrtačnika. Svoje sposobnosti pri vaji s hidrantom in raznoterostih bodo preizkušale od 16. ure dalje na gasilsko-športnem poligonu v Šentlambertu. Prijave sprejemata: poveljnik Marjan OCEPEK (041-353-545) in predsednik Janez GR0B0LJŠEK (041-631-315). Prisrčno vabljeni, saj je takšno tekmovanje hkrati prijetno srečanje gasilcev, ki ga bodo tokrat po 20. uri popestrili zvoki priznanega ansambla Storžič, namenjeni vsem dragim obiskovalkam in obiskovalcem! NAROČILNICA ZA BREZPLAČNI MALI OGLAS Moj naslov (ni za objavo): lA|BACH 7nc i\\iC CELJE, STARI GRAD PODARJAMO PET BREZPLAČNIH VSTOPNIC ZA VEČERNI SPEKTEKEL NA CELJSKEM STAREM GRADU. PRVIH PET BRALCEV, KI BO IMELO NA DAN KONCERTA SEBOJ V CELJU ZADNJI IZVOD ZASAVCA, PREJME VSTOPNICO. BREZPLAČNO! dodatne informacije: Miran, 031/822-533 NAROČILNICA ZA ČASOPIS Zasavc, Cesta 20 julija 2.c, 1410 Zagorje o/S Tel.: 03/56 64 166 in 56 64 250, Fax: 03/56 64 494 Nepreklicno in takoj naročam časopis ZASAVC, naročnino bom plačeval/a (obkrožite ustrezno) polletno letno Ime in priimek:............................ a, E E Naslov:..................................... o- Podpis:..................................... § > ~ o Telefon:.................................... ° ° j-r :=. O O > E Davčna številka:....................... S >o o b C CD > O C "tö =5 O. O O. * O ® m zmm Piki žuželk Poleti si nas večina vzame čas za daljše sprehode, izlete v naravo in piknike. Velikokrat pa lepe trenutke prekinjajo boleči piki raznih žuželk, ki nas spravijo v slabo voljo ali pa celo do zdravnika. Čebele, ose, sršeni in čmrlji spadajo med kožokrilce. Njihov pik povzroči lokalno reakcijo, ki se kaže kot bolj ali manj boleča oteklina na mestu vboda, v nekaterih primerih pa kot sistemska reakcija. Zdrav odrasel človek večinoma prenese do tisoč čebeljih pikov. Redke smrti se pojavljajo največkrat pri osebah z oslabljenim delovanjem srca in z odpovedjo delovanja obtočil. Pik je tudi zelo nevaren, kadar žuželka piči v usta ali žrelo, saj pri tem nastane oteklina, ki včasih ovira dihanje in tako povzroči celo zadušitev. Kadar se zgodi, da človeka piči roj žuželk, lahko pride do sistemske zastrupitve (septični šok), ki je smrtno nevarna. Pri posameznikih se po enem ali več pikih razvije preobčutljivost na strupe sorodnih žuželk, kar vodi v alergično reakcijo. Ko se enkrat pojavi, jo lahko pričakujmo po vsakem nadaljnjem vbodu. Alergijsko reakcijo po piku žuželk ima 0,2-0,4% odstotka ljudi v Sloveniji in vsako leto terja eno žrtev. Lahko je lokalizirana okrog mesta pika ali pa je sistemska. Lokalizirana alergijska reakcija izgleda kot nekaj dni trajajoča oteklina, sistemske alergijske reakcije pa delimo na več stopenj. Prične se s koprivnico, ki ji sledi otekanje ustnic, slabost z bruhanjem in driska. V hujših primerih se pojavijo težave z dihanjem in šok. Potrebno je hitro prepoznavanje simptomov in znakov ter pravilno ukrepanje. Pri lokalnih reakcijah mesto vboda dobro speremo, namažemo z antihistaminsko kremo in nanj polagamo hladne obkladke. K zdravniku je treba, če se mesto vboda prične gnojiti, če se pojavi povišana telesna temperatura ali če se bolečina in srbenje stopnjujeta. Pri preobčutljivost™ reakciji je potrebno medikamentozno zdravljenje. Začne se lahko že na terenu, saj ima večina že znanih bolnikov z alergijo na pike žuželk s seboj komplet nujnih zdravil, ki vsebujejo antihistaminik, kortikosteroid, lahko pa tudi adrenalin. Problem se pojavi pri pojavu preobčutljivosti, ki do sedaj ni bila znana, saj se taki bolniki ne zavedajo resnosti težav in včasih ne pridejo pravočasno do zdravnika. Zato je ob pojavu slabosti, vrtoglavice, glavobola, bolečin v trebuhu, težav z dihanjem in generaliziranega otekanja potrebno poklicati nujno medicinsko pomoč. Očividci naj bolniku zrahljajo obleko, ga položijo na tla in mu dvignejo noge ter ga poskušajo pomiriti. Pri alergijah na pike žuželk je najpomembnejše preprečevanje vbodov. Žuželke postanejo nevarne, ko se prestrašijo zaradi našega vpitja, vznemirjenja in mahanja. Po travi naj ne hodimo bosi, imejmo oblečena primerna oblačila. Nikar ne drezajmo v osja gnezda. Izogibajmo se uporabi deodorantov, laka za lase, parfumov, dišečih krem in sredstev za sončenje. Najbolj odkrite dele telesa je priporočljivo namazati z repelentom. Za sprehode se oblecimo v oblačila temnih ali nevtralnih barv, saj žuželke privlačijo žive barve. Možno je tudi zmanjšati občutljivost na strupe žuželk z postopnim, rednim in kontroliranim vnašanjem manjših količin strupa v telo. Postopek se imenuje desenzibilizacija. Je dolgotrajen in ni učinkovit v vseh primerih. Maja Knez, dr.med. in Marko Miklič, dr.med. Bazen v Rimskih Toplicah odpri Bazen v Rimskih Toplicah je v nedeljo, 14. junija 1007, spet na široko odprl vrata kopalcem, ki so ga v zadnjih dveh letih že močno pogrešali. »Z gradbenimi deli smo pričeli lani, 22. novembra,» je dejal podjetni Primož Nemec, direktor podjetjaAGM Nemec d.o.o. GD Hrastnik je prenovitvena dela končalo torej v pol leta. Lepo vreme, pester program in brezplačno kopanje je privabilo v Aqua Roma, kot se bazenski kompleks imenuje, številne kopalce od blizu in daleč. Tisti, ki niso uspeli priti na otvoritev, niso še nič zamudili, saj je možno kopanje in užitkarjenje vse dni v tednu od 10. do 20. ure. Slika in besedilo : Fanči Moljk Naša bodočnost Crafološki kotiček Razum nam lahko pokaže, čemu se je treba izogniti, toda edino srce nam govori, kaj je treba delati. Joubert Triindvajset malih noskov v štirinajstin dneh je sijajna bera - rezultat 10:1 3 v korist fantičkov. I 1.06.2007 Katarina Filipič, Cesta Tončke Čeč 95,Trbovlje - hči Ula Koritnik 13.06.2007 Dunja Dornik, Sp. Log 25, Sava - sin Luka Brilej 14.06.2007 Andreja Jošt,Velika Piresica 26d, Žalec - sin Anže Marinkovič Nataša Deželak,Trboveljska cesta 5a, Zagorje - sin Nace Vanja Kolander, Pot Vitka Pavliča 6, Hrastnik - sin Maj Bajda Bernarda Androjna Mlakar, Pogačice 10, Studenec, Sevnica - hči Zala Androjna 15.06.2007 NatašaVodeničar, Nad Mlinščico 14, Radeče - hči Sara Cul-letto 16.06.2007 Jasmina Bizjak, Cesta Tončke Čeč 2a,Trbovlje - hči Zoja Vesna Orožen, Trg Franca Kozarja I4a, Hrastnik - sin Ažbe Gorjup 18.06.2007 Tanja Ferlič, Kešetovo 6a,Trbovlje - hči Klara Natalija Gerčar, Kešetovo I3a, Trbovlje - hči Kaja Annemarie Močilar Sonja Dolšak, Kisovec, Loke pri Zagorju - sin Žan Suzana Jeršin, Sitarjevška c. 16, Litija - sin Luka Potisek 21.06.2007 Tatjana Lamovšek, Na Jelovo 24, Radeče - sin Vid Mateja Smolej, Kešetovo 14,Trbovlje - sinTian Kovačič 22.06.2007 Maja Slemenšek, Dolnje Brezovo 33, Blanca, Sevnica - sinova David in Urban 23.06.2007 Suzana Novakovič, Zidani most 30, Laško - hči Ana Zoja 23.06.2007 Ankica Pršlja, Ul. heroja Stariha 18, Črnomelj - sin Josip Gabrijela Grošelj, Kolovrat 9, Izlake, Zagorje - hči Blažka 24.06.2007 MilenaTepič, Čopova 3, Žalec - hči Eva Hafner Mirsada Mrkaljevič, Ponoviška cesta I I, Litija - sin Jan Brezovar 25.06.2007 Doroteja Planinšek, Bevško 60,Trbovlje - hči Nika ISKRENE ČESTITKE! Naš grafolog Alojz Jurgec je tokrat analiziral pisavi pod šifro Siriana in Sara: Analiza: SIRIANA Turistična društva so pomembna in potrebna.Turizma je vsak dan več, saj si vsak prizadeva malo sprostiti. Čeprav velikokrat finance to ne dovoljujejo. Zato smo tudi velikokrat notranje neurejeni, nervozni in depresivni. Kar je vsekakor neprijetna bolezen. Pred nami je oseba, ki se ji v vsakdanjiku precej mudi, ker živi hiter tempo življenja. Značilno za vas je, da ste prizadevni, delavni, čustveni. Z eno besedo močno usmerjeni v okolico, med prijatelje. Predvsem inteligentni in čustveni. Misli so usmerjene v višave, k cilju. Stvari, katere si zamislite, so usmerjene v prihodnost Toda opazim, da ste kljub svoji izobraženosti premalo iznajdljivi v materialnih stvareh. Delati z vami je prijetno, toda o nekaterih stvareh radi razpravljate na dolgo in široko. Torej ste oseba, ki rada razpravlja in ki želi imeti velikokrat svoj prav, čeprav je v resnici drugače. Ker ste predvsem pedantna oseba, ki se velikokrat navduši, je z vami lepo delati. Ste oseba, vredna zaupanja, ki je predvsem vztrajna ter optimistična, kar je za nas Slovence pozitivno. Zato le tako naprej in vsak dan bo še bolj ploden, kakor doslej. Analiza: SARA Letos je tako prijetno leto. Vsak dan je bolj toplo, bolj poletno. Edina slaba lastnost je, da zraven grmi in včasih pada toča. Kar bi lahko rekel tudi za vas. Ste oseba, ki je v vsakdanjiku usmerjena predvsem negativno. Le zakaj ? Preveč se zapirate med spomine, med stvari, katere so vam pustile pozitivna doživetja. Če bi se bolje poznali in stvari sprejemali bolj sproščeno in ne tako vihravo, lahko bi rekel nezrelo, bi dosegali rezultate, za katere ste sposobni.Toda najprej se morate usmeriti na konkretne stvari - vsakdanje in bolj zaupati jutrišnjemu dnevu, ki bo vsekakor drugačen, kakor je današnji. Odnos do okolice imate enakovreden, toda nezaupljiv. Na vaše odločitve je lahko vplivati. Torej ste premalo samozavestni. Mnenja o sebi so bolj dvomljiva, nezaupljiva in predvsem neodločna. Za vas je značilno, da ste premalo odločni. Čustva zadržujete v sebi in se jih bojite izraziti. Nikar se ne bojte. Nihče vas ne bo pojedel. Zato se odprite in pogled usmerite med ljudi. Trenutno hodite po ulicah rahlo, ker se bojite, da bi vas opazili. Za pozitivne rezultate je potrebno delati hitre korake, ker življenje prehitro mineva in kar naenkrat se boste znašli v zanki, če ne boste pogled usmerili naprej. Nikar ne premišljujte preveč, temveč upoštevajte teh nekaj stavkov. Lepo se imejte in veliko uspeha v prihodnosti. Še vedno velja, da napišete tekst za analizo na brezčrtni A-4 format papirja in pripišite še besede: oni noše vodu, sanos sonas, uša, vse pa morate pisati s pisanimi črkami, kajti grafolog tiskane pisave ne bo analiziral. Za informacije je grafolog Alojz Jurgec dosegljiv tudi na GSM 041 947 113. Skupaj s spodnjim kuponom pošljite pošto na naslov: Uredništvo Zasavca, C. zmage 3, 1410 Zagorje in pripišite »ZA GRAFOLOGA« r — — — — — — — — — -i ZA GRAFOLOGA I I Šifra___ | Starost: I sPol:______________________________________________ I I Izobrazba: © HBfmmepamtcfi 1----------- Neodločnost Si predstavljate nekoga, ki se je začel učiti hoje po vrvi. Njegov korak je previden, telo pa niha levo in desno, naprej in nazaj. Lovi se in pri tem bolj kot o hoji razmišlja o padcu z vrvi. Kljub temu, da pri začetnikih vrv ni visoko od tal in natančno ve, da se mu ob padcu nima kaj zgoditi, ga je strah. Brezno, ki povzroča strah, se v tem primeru imenuje neuspeh. Dlje, ko mu z vajo uspe priti, bolj je samozavesten in bolj stabilen. Strah izgine iz njegove glave in korak postane bolj gotov. Podobno kot vrvohodec se je kar nekaj mesecev obnašal Borut Pahor, ko je javnost pustil čakati v negotovosti ali se bo odločil za kandidaturo predsednika države ali ne. Končno je javnosti namenil milost in sporočil odločitev. Ne bo kandidiral za predsednika države! Svojo stranko Socialnih demokratov bo, kot pravi, leta 2008 popeljal na sam vrh, na oblast. Predsednik Socialnih demokratov je ves ta čas, ko je njegova odločitev nihala med kandidaturo za predsednika države in vodstvom stranke, poudarjal, da se bo odločil glede na mnenje pametnejših od sebe. Poleg tega je članice in člane stranke na nek način pooblastil, da ga prosijo naj ostane na čelu stranke oziroma mu dajo pečat za kandidaturo predsednika države. Svoja osebna hotenja je podredil interesom stranke. Volivcem je Borut Pahor po dolgotrajnem oklevanju in premišljevanju odprl kar nekaj smeri za polemiziranje in razmislek. Njegovi večni pristaši bodo trdili, da je Pahor demokrat, ki je pripravljen žrtvovati svoje interese za interese stranke, pa tudi politik, ki se je pripravljen žrtvovati za vsesplošne narodove koristi. Gre torej za politika, ki bi mu lahko kljub njegovi mladosti upravičeno nadeli naziv - oče naroda. Ti feni bi in bodo v vsakem primeru volili ‘za’ Boruta Pahorja. Drugi, ki gredo na volitve brez predhodnih političnih in ideoloških opredelitev, bodo dolgotrajno razmišljanje razumeli na več načinov. Morda se jim bo zdelo, da je Pahor ravnal prav, ko ni sledil zgolj lastnim željam, temveč je za mnenje pred morebitno kandidaturo povprašal članstvo v SD in z javnimi nastopi tako rekoč ves slovenski narod. Tudi naklonjenost slednjih si je Pahor s svojo navidezno neodločnostjo zagotovo pridobil. Morda pa bodo ideološko neopredeljeni menili, da je popularni politik ravnal zgolj populistično in tako za sebe in stranko poskušal pridobiti še nekaj naklonjenosti volivce iz nasprotnih političnih taborov. Tretji, Pahorjevi zagrizeni nasprotniki, pa tako ali drugače ne bi nikoli in v nikakršnih okoliščinah volili človeka, ki je že ‘a priori’ zanič. V nobenem od vseh naštetih primerov si Pahor ni zagotovil večine glasov volivcev.Tisti, ki so si želeli, da bi postal predsednik države, mu bodo po večini zamerili, da tega ni realiziral. Drugi bodo njegovo nihanje med eno in drugo pozicijo razumeli kot navadno hinavščino in tretji ne bodo volili stranke, na čelu katere je labilna neodločna oseba s pedigrejem rdečkarja. Šele volitve leta 2008 bodo pokazale, kako uspešen je bil ob kandidaturi za predsednika države manever ekvilibrista Pahorja. Mefisto Kakšen bo dan... Previdno sem pokukala izpod odeje. Aha, sonce je že vzhajalo...Med mojim zaspanim pogledom, pretegovanjem in zehanjem se je porajalo novo jutro. Kakšen bo dan? Ali se bo na kakršenkoli način vzvalovila površina sivega vsakdana, nabitega z številnimi skrbmi in delom? Se bodo mogoče prebudile v globokem snu zakopane emocije, ki kakor da komaj čakajo, da se pojavijo na površini kot čisti studenec in Ljubljenemu pokažejo vso svojo moč in lepoto? Ah, moram biti potrpežljiva, kajti včasih sta potrpežljivost in upanje edino, kar nam navadnim smrtnikom še ostane. V začetku je bil to dan kot vsi drugi. Otroci, spomladansko vznemirjeni, bližajoči se prazniki, v zraku je bilo čutiti tople dni in nemir. Sonce, ja, sonce je vedno krivo za vse. Tudi tistega dne je bilo tako. Ceste so se kot kače zvijale in svetlikale med zelenimi travniki in temnimi sencami prebujajočih se gozdov. Beli oblaki so nežno božali vrhove bližnjih hribov in gora. Bilo je kot da se igrajo, se skrivajo in zakrivajo ter občasno navihano pustijo, da sončni žarek razkrije nedolžne skrivnosti njihove igre. Bila sem prevzeta, ko sem ga srečala. Mogoče je bilo to le lažno čustvo, ki se je porodilo zaradi specifičnosti trenutka, bližajočega se poletja, veselja, sonca, lepo oblečenih ljudi dobre volje, romantičnega in nenavadnega vzdušja... Pristopil je, takoj ko sem vstopila v dvorano in mi ponudil pijačo. Imela sem občutek, kot da me je že dolgo in nestrpno čakal, da je vedel, da nekje obstajam, da je vedel, da sem prav taka kot sem in da si želim isto kot on. Bila sem presenečena in seveda mi je godilo. Pogovarjala sva se tako, kot da se še nikoli v življenju z nikomer nisva. Žuborel je potok besed kot bistra studenčnica, besede so preskakovale kot voda drobno biserno kamenje, prehitevale, se prelivale, prepletale in naraščale v reko misli, ki nekje na obzorju prehaja v sotočje z eno samo in edino željo. Začutila sva tisto sozvočje ljudi, ki mislijo enako. Je to zato, ker se znamo nekomu, ki ga spoznamo, odpreti kot školjka in ne razmišljamo o posledicah svojega zaupanja? Kje nam bo ta ista oseba nepričakovano povzročila rano? Prav je tako, ker se nam sicer zaupanje ne bo nikoli vrnilo... Zato sem takrat želela, da se nikoli ne konča ta reka, to sozvočje, da ne izgine srebrna nit, ki je pletla nevidno mrežo okrog naju, katere se še zavedala nisva. Sčasoma je postala močna, premočna in boleča. Bolečina, ki jo je povzročala, je bila drugačna od vseh, ki jih poznava. Ko se bo nekega dne spremenila in postala nekaj navadnega, bova postala spet tisto, kar sva bila nekoč, ko se še nisva srečala. Popolnoma ista pa ne bova nikoli več. Potem se bom spet nekega jutra zbudila in.... Kakšen bo dan? St 'A' V sobote, 16. junija 166/, je bilo v cerkvi sv. Jakoba na Delu spet praznično vzdušje. Celjski opat Marjan Jezernik, sicer sošolec dolskega župnika Franca Ornika, je vodil obred svete birme petindvajsetim birmancem. Imel je pridigo in blagoslovno molitev. Nekaj besed je namenil tudi pomenu botrov, ki bodo odslej bedeli nad svojimi varovanci. Birmanci so se vključili s pozdravi, prošnjami za vse potrebe, prinašanjem darov (kruh, vino, sveče) in z zahvalo. Prihod duhovnikov in vernikov Vstopanje v cerkev s križem spredaj Prejem zakramenta sv. birme Slike in besedilo : Fanči Moljk Opat Marjan Jezernik in župnik Franc Ornik lili Pridiga Društvo revirskih likovnikov RELIK Trbovljeje organiziralo letos že 15. slikarski EX TEMPORE v Trbovljah. Čas za ustvarjanje je bil od 17.6. do 23.6.2007, svečana otvoritev razstave in podelitev nagrad pa je bila v soboto 23. junija 2007 ob 17.00 uri v galeriji Delavskega doma Trbovlje in bo na ogled do 6. julija 2007. Prireditev poteka v sklopu dogajanj ob počastitvi občinskega praznika Občine Trbovlje in praznika rudarjev. Letošnja tematika je bila Zasavska krajina, rudarjenje ter prosta tema. Šest najboljših likovnih del je bilo denarno nagrajenih. Predvideni bruto denarni sklad za nagrade je bil znaša 1.500,00 - 2.000,00 €. Na 25. slikarski koloniji je sodelovalo petinpetdeset slikarjev. Ocenjevalna komisija je za najboljšo sliko izbrala delo Vinka Bogataja, sledi mu Jože Potokar iz Trbovelj in Vlado Ceršak iz Celja. Ostale tri nagrade so bile enakovredne in so jih prejeli Marjeta Železnik iz Trbovelj, Gabrijela Hauptman iz Šmartnega pri Litiji in jelka Polak iz Litije. Besedilo in sliki: MaH Prireditev ob dnevu državnosti v Zagorju so združili s svečanim odprtjem obnovljene Welnbergerjeve hiše, ki je postala protokolarni objekt. Na ploščadi pred hišo je bilo seveda slovesno in veselo, saj so koncertirali mladi glasbeniki Mladinskega pihalnega orkestra VIVA Glasbene šole Zagorje ob nastopu mažoretk twirling kluba SVEA Zagorje. Po slavnostnem nagovoru župana Matjaža Švagana je sledilo slovesno odprtje »Weinbergerjeve hiše« in galerije Medija Zagorje, ob muziciranju učencev Glasbene šole Zagorje. Mogoč je bil ogled poročne sobe in razstave zagorskih slikarjev v novih prostorih galerije Medija Zagorje. Na ogled so bila ob odprtju novih prostorov umetniška dela slikarjev zagorske doline različnih generacij. Sledil je še koncert v okviru glasbenega cikla Jazzatorje. Besedilo in sliki: StR. EföO Arkolonavti, kakor se imenuje kolesarska skupina iz Vrhnike, ki posnema Argonavte, je 4. junija 2007 star-tala iz grške Histrije in se s kolesi odpravila na dva tisoč kilometrov dolgo kolesarko potovanje po poteh Argonavtov. Pot jih je vodila ob strugi Donave, Save in v sredo, 20. junija 2007, je skupina prispela na Izlake. Argonavti so bili pogumni mornarji in vojščaki pod poveljstvom Jazona, ki so se z ladjo Argo odpravili iskati zlato runo. Iz Grčije so odpluli v Črno morje, kjer je Jazon ukradel zlato runo. Besen kralj jih je hotel kaznovati, vendar so se Argonavti umaknili pred zasledovalci iz Črnega morja in po Donavi pluli do Save. Na poti naj bi eden od mornarjev, Izlak po imenu, padel v reko. Rešila ga je Medeja, ki je tam prala perilo. Poročila sta se.Tako tisti oziroma ta kraj nosi ime po mornarju - Izlake, potok pa ima ime po deklici - Medija. Ostali Argonavti so pot nadaljevali po Savi do Ljubljanice. Pri Vrhniki so ladjo razstavili in jo po kopnem pretovorili do Jadranskega morja. Od tod je del posadke odplul domov, drugi del pa naj bi tam ostal in ustanovil Pulo.Ta mit naj bi se izoblikoval v 3. st. pr.n.š.. Pred dvema letoma se je ob tradicionalnih vrhniških Argonavt-skih dnevih porodila ideja o modernih Argonavtih. Izlačani so sprejem kolesarjev pripravili pred picerijo Čebelica. Pričakal jih je sam Janez Vajkard Valvasor, ki jih je za njihov trud nagradil z lovorjevimi venci. Za okrepčilo so poskrbeli KS Izlake,TD Izlake in picerija Čebelica. Člani ŠD Izlake pa so pogumne kolesarje pospremili kos poti. Arkolonavti so pot nadaljevali proti Ljubljani in Vrhniki. Popotovanje pa bodo zaključili na obali Jadranskega morja. IRH NLB Banka Zasavje d.d.. Trg revolucije 25c, 1420 Trt»vije v V4-- 1 Privoščite si polete! NLB Osebni kredit Zelo ugodne obrestne mere ^|| CLr, ,^ in darilo do 29. junija 2007*! IV L D JIxUpil ICi * Ob najemu NLB Osebnega kredita v znesku nad 5.000 EUR in hkratni sklenitvi katerega koli NLB Postopnega varčevanja, vam v času akcije podarimo danlo. Ponudba velja le za NLB Osebne kredite in izključuje BanKredit. kredite e povezanih posbv, NLB študentski kredit, NLB Kredit na osnovi varčevanja mladih. NLB Kredit za študij in NLB AvtoKredit