PBESEEII GLASILO TEMELJNIH ORGANIZACIJ ZDRUŽENEGA DELA GOZDNEGA GOSPODARSTVA BLED LE Z BOLJŠIM DELOM DO BOLJŠIH REZULTATOV V preteklem desetletju je naSe gozdarstvo skokovito dvigalo produktivnost zato, ker smo uvedli moderno tehnologijo popolne mehanizacijo. Težo flzlCnega dela je prevzel stroj: od motorne žage do mehaniziranega skladlšCa. Napredovali smo za eno stopnico, sedaj zopet stagniramo. V Iskanju poti za višjo produktivnost v tem trenutku ne mislimo uvajati nove tehnologije. Na vrsti bi bila avtomatizacija. Prvi neuresničljivi pogoj v danaSnjl splošni prezadolženosti so drage naprave, katerih uvoz ni dovoljen. Tudi družbenoekonomska predvidevanja, ki obetajo višjo stopnjo brezposelnosti, ne bodo podpirala uvoza avtomatskih naprav. Nova vloga gozdov, ki temelji na varstveni ln socialni funkciji, jé težje dosegljiva z metodo avtomatizacije, ki spominja že na poljedelstvo. Danes so Iskanja za višjo produktivnost usmerjena na organizacijska podroCja: kako bolje Izkoristiti naravne, tehnološke ln socialne danosti. Organizacija dela naj zagotovi skladnost dela v smislu doseganja višjega dohodka. šele potem bomo delili. V zadnjih letih smo se bolj ukvarjali z delitvijo kot s pridobi- vanjem dohodka. Naša gozdarska proizvodnja bo-luje na slabši kakovosti dela. Vzrok tiCl v neustrezni organizaciji. Če sekaC lahko dobi višji dohodek. Čeprav ne opravi predpisanih opravil, so na škodi vsi delavci v naslednjih fazah dela, ki potekajo loCeno, kot da smo razllCni ljudje: sekaCi, delavci na spravilu lesa, šoferji, skladlšCni delavci, režijski delavci. Skupni uClnek je zato manjši. Slabo naložen les ob cesti povzroCl manjši uClnek šoferjev. Delavec na skladlšCu trpi vse napake ln pomanjkljivosti, ki so aliKormoran je redek v naših krajih se dogajale v proizvodnem procesu pred njegovim. Med režijci ni dosti boljše. Revirni vodja Cesto ne upošteva skupnih potreb In dela po ekonomiki revirja. Ra -čunskl in administrativni delavci od republike do TOZD se obnašajo tako, kot da želijo zagreniti delo drug drugemu. Čez 20 Inženirjev se v podjetju ubada z bolj ali manj rutinskimi posli od naCrtovanja do poslovodenja. Nih-Ce pa se redno ne ukvarja z raz -vojnimi nalogami, ki v današnjih ekonomskih pogojih postajajo bist veno podroCje zato, ker se pre-poCasl prilagajamo ostrejšim pogojem gospodarjenja. Naštete neugodne značilnosti bi bile manj pereCe, Ce bi delovne faze med seboj povezali. Nekatera gozdna gospodarstva so za zaCetek že skupinsko normirala sekaCe ln delavce na spravilu. Verjetno zato, ker najbolj primanjkuje dobrih delavcev za ta opravila. SekaCi ln traktoristi bi bili plaCanl po skupinski normi. Medsebojno bi sl pomagali s ciljem, CimveC lesa ob cesti s Cim manj napora In v Cim krajšem Času. UClnek povezave dela bi bil ugodnejši tudi s stališCa psihofizičnih posledic. Ob veCjem uClnku bi bil manjši delež poklicnih obolenj. PlaCllo bi bilo odvisno od kakovosti dela, ki v nujni povezavi delovnih faz vpliva na uCl-nek. Zmanjšati bi morali razliko med posameznimi skupinami delavcev, saj se vCaslh obnašamo, kot da smo družba cehov, Metode ocenjevanja, ki smo jih zapisali v naš pravilnik, so doživele popolen neuspeh. Povezan naCin dela zahteva zavestne delavce, ki ne zmanjšujejo delovnega prispevka k nalogi skupine. Verjetno je prav strah pred slabim delom oviral naprednejšo organizacijo. Ivan Veber GOZDNOGOSPODARSKO OBMOČJE BLED SKOZI 20 LET __________________ Danes bomo skušali pregledati ln si tudi zapomniti podatke o gozdnih fondih, kot v strokovnih krogih imenujemo podatke o površini, lesni zalogi, tekoCem Prirastku in predvidenem donosu - etatu. Te kljuCne podatke o velikosti "naše tovarne" bomo zaradi primerjave navajali za 3 razllCna obdobja in sicer za leto 1960, 1970 In 1980. Površina gozdov v območju Gozdna površina se novečuje nredvsem zaradi opuščanja obdelave kmetijskih Površin. Po drugi strani pa moramo opozoriti na zmanjševanje produktivne gozdne površine ori gradnji cest, žičnic In smuClšč, daljnovodov in kamnolomov ter ostalih objektov v gozdu, pri katerih se oovršina gozdnih zemljišč ne odšteva. Povečanje Produktivne gozd ne površine torej dejansko ni tolikšno kot pokažejo Podatki o po-veCanju gozdnih zemljišč. Povečanje gozdne Površine je bilo naslednje: Leto 1960 50.978 ha Leto 1970 53.286 ha Leto 1980 55. 547 ha Pri skupni površini vseh zemljišč obeh občin, okroglo 102.000 ha. Pomeni to v letu 1960 slabo po- V letu 1981 je naša delovna organizacija ponovno pred nalogo, da Izdela območni gozdnogospodarski načrt za naslednje desetletje. Preteklo je namreC deset let, ko smo prvič sestavili skupen načrt za območje, ki obsega gozdove v občinah Jesenice in Radovljica. V območnem načrtu, ki obravnava vse gozdove, ne glede na lastništvo, najdemo lahko številne podatke, ki ne zanima- jo samo ožjega kroga strokovnjakov, amnak je koristno, da ooznako nekaj ključnih Podatkov o našem gozdu ln gosnodarjenju z njim vsi zaposleni. Vseh podatkov ni možno strpati v en sam sestavek, zato nameravamo v nekaj zaporednih prispevkih objaviti čim več podatkov, zanimivih In potrebnih za vse, ki kakorkoli sodelujejo v gospodarjenju z gozdom. Stan na Dednem polju. Lepota ljudske arhitekture je neminljiva. - Foto: I. V. lovico, a leta 1980 že dobro polovico skupne površine, torej je gozdnatost več kot 50%-na, Gozdna površina je narasla v 20 letih za dobrih 10 %. Pri gozdni površini nas zanima, koliko gozdov je primernih za normalno gosoodarjenje in koliko jih uvr-ščamo v trajno varovalne gozdove, saj bi normalno izkoriščanje ogrozilo obstoj teh gozdov. V obravnavanih letih smo razpolagali s površino gospodarskih gozdov: Leto 1960 41.285 ha Leto 1960 družbenih v upravljanju GG Bled 23. 638 ha zasebnih gozdov 23.114 ha družbenih v upravljanju DO Izven GG Bled 4.226 ha Najbolj je pričakovan porast površine zasebnih gozdov, ker se zaraščanje z gozdom dogaja predvsem v tej kategoriji lastništva. Podatek o zmanjšanju površine gozdov v upravljanju naše DO od leta 1970 do 1980 je nosledica še neurejenih podatkov v zemljiški knjigi. Pričakovanje, da bi Povečali fond družbenih gozdov z odkupom gozdov od lastnikov - nekmetov, se je doslej le deloma uresničilo. Ponudbe za odkup so bile skromne, večinoma so bili v odkup predlagani le oddaljeni ln slabši gozdovi. Prevzemanje viška gozdov proti odškodnini nekmetom je od letošnjega februarja naprej zakonita pravica in dolžnost naše DO, Morda se bo nokazalo, da je bilo izpolnjevanje zakona o kmetijskih zemljiščih doslej slabo ali Pa so se dosedanji lastniki z drugimi rešitvami "znebili" oovršine nad 0,5 ha gozda. Tudi v bodoče pričakujemo spremembe v velikosti gozdne površine, čeprav je zanesljivo, da se bo delež gozdnatosti počasi umiril. Tudi pri lastništvu pričakujemo spremembe v deležu družbenih gozdov, saj število kmetov še naprej pada. Spremembe bodo tudi v odnosu med varovalnim Leto 1970 42.875 ha Leto 1980 43.672 ha Trajno varovalnih gozdov smo i-meli v območju: Leto 1960 9.588 ha Leto 1970 10. 036 ha Leto 1980 11.875 ha getske krize, še kako velik pomen. Ta masa seveda ni vsa na razpolago danes. Treba jo je smotrno izkoriščati, razDorejati in predvsem negovati, ker se lahko trajno obnavlja. To Pa je velika prednost pred drugimi viri surovin in energije, ki so jim količine omejene. Delež varovalnih gozdov se tako Na tej živi lesni zalogi letno pri-relativno povečuje. raste (tekoči letni prirastek) še: Po lastništvu oziroma Pravici u-pravljanja z gozdovi je bilo sta -nje naslednje: Leto 1970 26.643 ha 24.421 ha 2.222 ha Leto 1 980 26. 006 ha 25. 194 ha 4. 347 ha in gozdarskim gozdom. Zaradi povečevanja pomena splošnoko-ristnih funkcij gozda, med katerimi je na prvem mestu varovalna, DriČakujemo še nekoliko povečan delež gozdov trajno varovalnega ali posebnega pomena, v katerih normalno gospodarjenje ne bo dopuščeno. Delež Produktivnih gozdov bo še naorej na u-daru zmanjševanja zaradi novih objektov v gozdu. Površina, ki bo dajala glavni končni produktles, najbrž ne bo več povečana. Lesna zaloga gozdov v območju Kako je s fondom žive lesne zaloge, to je bruto masa stoječega gozdnega drevja nad 10 cm debeline v prsni višini? Živa lesna zaloga je naše osnovno in obratno sredstvo, saj na njej Prirašča nova masa v obliki tekočega prirastka. Za leto 1980 izkazujejo gospodarski načrti za vse gozdove v območju naslednjo (stoječo oziroma živo) lesno zalogo: Iglavci 9, 924. 091 m3 listavci 2,804. 943 m3 Skupaj 12,729. 034 m3 Priznati moramo, da je to količina, ki ima danes, v času ener - Iglavci 247. 650 m3 listavci 49. 046 m3 Skupaj 296. 696 m3 ali 2,3 % na zalogo, to je v 10 letih skoraj četrtina zaloge. Velikost žive lesne zaloge je odvisna od naravnih pogojev na rastišču, od sistema gospodarjenja, od razmerja med razvojnimi fazami - starostjo posameznih delov gozda, odvisna je tudi od drevesne vrste in seveda od gospodarjenja oziroma od ravnanja gospodarja v gozdu. S podatki o celotni lesni zalogi v območju nimamo prave predstave o njeni velikosti, ker se površina menja, zato večkrat u-norabljamo podatek o Povprečni lesni zalogi na 1 ha gozda. V strokovnih krogih ocenjujemo, da je povprečna lesna zaloga pri nas prenizka in jo je Potrebno povečati, ker bomo s tem povečali tudi prirastek in Izboljšali druge funkcije gozda. "Majdka, tako lepa si, kaj naj ti dam za en poljub? " "Narkozo". O "Janez, kaj delaš," vpraša Toni prijatelja, ki je v delovni obleki in precej umazan. "Slab vtis", odgovori hudomušni Janez. O Povprečna lesna zaloga se je v omenjenih letih gibala takole: 1960 1970 1980 vsi gozdovi 227 m3/l ha 224 m3/l ha 229 m3/l ha gospodarski 260 m3/l ha 257 m3/l ha 263 m3/l ha samo družbeni GG 255 m3/l ha 240 m3/l ha 254 m3/l ha zasebni 220 m3/l ha 214 m3/l ha 219 m3/l ha izven GG 114 m3/l ha 137 m3/l ha 140 m3/l ha Po letu 1960 smo zabeležili Padec povprečne lesne zaloge in nato oonoven dvig, ki je bil orog-ramiran. To velja tako za povprečje vseh gozdov, samo za gosoodarske in tudi za obe kategoriji lastništva. P ri ugotavljanju lesnih zalog v različnih obdobjih so obstojale tudi razlike v metodi, zato številke niso Povsem primerljive. Pa vendarle dovolj za oceno gibanja. Tekoči prirastek Priraščanje žive zaloge ni odvisno samo od velikosti lesne zaloge, temveč od njene starostne In debelinske zgradbe, od drevesne vrste in predvsem od Pravilnosti ukrepov gospodarja. Povprečni tekoči prirastek letno na 1 ha je znašal: vsi gozdovi 1960 4, 6 m3/ha 1970 4, 9 m3/ha 5.3 1980 m3/ha gospodarski 5,4 m3/ha 5, 9 m3/ha 6, 3 m3/ha samo družbeni GG 4,7 m3/ha 4, 6 m3/ha 5, 5 m3/ha zasebni 5,0 m3/ha 5, 3 m3/ha 5, 5 m3/ha izven GG 2, 1 m3/ha 3, 3 m3/ha 3, 3 m3/ha Povprečje tekočega letnega prirastka se dviga v vseh kategori- vsega izkoriščati. jah, kar je posledica Povečanja lesne zaloge in jakosti prirašča-nja. Če bi bil prirastek merjen vedno po isti metodi, je to dobro spričevalo za dosedanje delo gozdarjev. Kljub razlikam v metodi ugotavljanja prirastka Pa lahko trdimo, da se je prirastek povečal, čeprav ne bomo mogli Koliko smo doslej izkoriščali Prirastek oziroma lesno zalogo? Gozdarski načrti v območju (v območju imamo sedaj povprečno 10 gospodarskih enot) so Predvidevali v posameznih obdobjih naslednje etate letno na 1 ha: vsi gozdovi gospodarski območni načrt družbeni GG zasebni izven GG 1 960 1970 1980 3, 5 3,5 3,63 4,3 4,4 4.58 4,8 ? 4,4 4.1 4, 05 3, 1 3,0 3,59 1.0 2,3 1,34 Če številke primerjamo s Podatki o prirastki, vidimo, da je bi -la predvidena stopnja izkoriščanja različna (po zadnjih načrtih): najvišja v družbenem sektorju 4, 1 od 5, 5 m3/ha tek. prirastka, v zasebnem sektorju 3,6 od 5, 5 m3/ha tek. prirastka in v gozdovih izven GG 1,34 od 3, 3 m3/ha tek. Prirastka. V zadnjem desetletju smo v družbenem sektorju posekali 5,0m3/ha gosp. g. letno, kar je več kot predvidevajo sedanji načrti in prejšnji območni načrt. V zasebnem gozdu je u-radnl izkoristek bistveno nižji, le 2,8 m3/ha. če k temu dodamo še izkoriščanje "na črno",tudi ne pridemo dosti čez 3 m3/l ha letno. Postavlja se vprašanje, kako na- slednje desetletje? To je najzahtevnejša naloga, zlafcti, ker je etat rezultat Pogojev, vlaganj in tudi smotrnosti načrtovanja. Za danes naj bo podatkov dovolj. Zdaj vemo nekaj več o naši tovarni, o njeni veliki razsežnosti o tako rekoč ogromni živi masi, ki se obnavlja in producira lesno maso in ostale dobrine za človeka ob njegovi pomoči. Kolikšna je njegova pomoč in kako se odraža, Pa bomo skušali odgovoriti v drugem članku. Janez Košir, dipl. ing. TOZD POKLJUKA NA SOLIDARNOSTNI DAN Izvršni odbor sindikalne organizacije je v programu dejavnosti sprejel nalogo, da bodo režije! solidarnostno soboto naredili v proizvodnji. S predlogom je šel pred zbor delavcev, ki je predlog potrdil in sprejel. Zakaj tak predlog? Če delajo re-žijci na solidarnostni dan na svojih mestih, je to za delovno organizacijo povečano režijo - z drugo besedo izguba. Režijci morajo svoje delo napraviti v rednem delovnem času. Če ne bi bilo solidarnostnega dne, gotovo ne bi noben režijec dobil naloga za nadurno delo. Izvzeti so tisti režijci, ki morajo delati v vsakem nrimeru, kot so kuharice in merilci. že na zboru pa so izrazili bojazen, da bomo za solidarnost dobili manj denarja, če bodo režije! delali v proizvodnji. Drugo vprašanje je bilo, kaj naj režijci delajo, da ne bi prišlo do poškodb ali nesreč. Odločili smo se za pogozdovanje. Na solidarnostno soboto smo se odpeljali na Pokljuko v oddelek 59 revirja Mrzli studenec. Sodelovali so 1 revirni vodja, 1 vodja priprave proizvodnje, 1 tehnik v revirju, 1 delovodja, 2 ad -ministrativno tehnični delavki, 1 čistilka, 1 ekonom ln 1 šofer avtobusa. Skupaj se je zbralo 9 lju- di, Ker je bil solidarnosten dan za vse, torej reden delovni dan, so morali gozdarji, ki imajo proizvodnjo, biti pri ljudeh. Posajeno je bilo 1800 smrekovih sadik. Ob povprečni normi za sajenje, 168 sadik v 8 urah, je bilo narejeno 86 norma ur dela. Vrednost tega dela je 6. 300, 35 din. Dan dela režijcev, ki so sadili, pa stane delovno organizacijo 6.027,05 din. Vrednost opravljenega dela je torej za 273, 30 din večja, kot znašajo redne dnine režijce. Bojazen o uspešnosti dela je bila torej odveč. V bodoče bi moral biti solidarnostni dan za režijce na dan, ko proizvodnja miruje. Tako bi lahko vsi režijci delali v proizvodnji. Tokrat je narejeno delo zneslo več, kot je vrednost režijskih ur. Če bi vsi režijci delali v proizvodnji, verjetno ne bi bilo tako. Človeku se utrne takale misel ali zastavi takole vprašanje: Ali smo za solidarnost dali več, če delajo režijci na solidarnostni dan svoje delo in s tem povečujejo že itak preveliko režijo? Ali smo dali za solidarnost več, če režijci delaja v proizvodnji, pa čeprav bi znašalo obračunano proizvodno delo manj kakor režijske ure? Vrednost opravljenega dela ni bila velika, več je bil vreden zgled. Solidarnost se menda ne meri samo v dinarjih? Pričakujemo, da nas bo prihodnje leto v OZD ge kdo posnemal. Podlogar Jože Martinček se imenuje gozdni revir na Jelovici. Meri 1.368 ha in ima približno 340. 000 m3 lesnih zalog. Največ je gošč in let-venjakov, srednjedobnih sestojev je najmanj, nekaj pa je še debe-ljakov, večinoma starih prek 150 let. Danes je revir Martinček znan po tem, da daje najdebelejši kvaliteten smrekov in jelov les. V letih 1965 do 1973 smo posekali 87. 789 bruto m3 smrekovega in jelovega lesa in 4. 557 bruto m3 bukovega. Ker so analize pokazale, da vrednostni prirastek najstarejših sestojev na Martinčku še ni dosegel vrhunca in ker se je površina teh sestojev zmanjševala zaradi obsežnih povojnih sečenj, smo v tekoči ureditveni dobi znižali posek. Zgodovina teh visokovrednih sestojev nam pove, da so jih pred dvema stoletjema popolnoma izsekali za potrebe železarjev v Kropi in Kamni Gorici. Označba KK pomeni, da so bili Martinčkovi gozdovi v kraljevo cesarski lasti. Tedaj so se ti gozdovi 1-menovali Državna Jelovica (Staatsforst Ilovca). Ostala Bohinjska Jelovica je pripadala Cerkvenemu zakladu (Religionsfords Forst Ilovca). Ime Martinček je obeleževalo travnik, na katerem stoji logarnica. Verjetno izhaia ime še iz oglarskih časov. Oglarji so preživljali družino tako, da so redili nekaj malega govedi ali drobnice. Tem je bil potreben travnik v času, ko ni bilo gozdne paše, medtem ko je še bila sezona za oglarje. Tisti, ki so odločali o preteklih sečnjah, so trdili, da bi po na-" Črtih že morali biti posekani stari sestoji na Martinčku. To pa ni res, ker hranimo originalni načrt iz leta 1894, ki predvideva izkoriščanje starih sestojev do leta 2013. Samo želimo lahko tem elitnim sestojem tako dolgo rast in upamo, da jih bodo tedaj zamenjali drugi sestoji v drugih revirjih. Martinčkovi stari sestoji še vedno obilno semenijo navkljub teorijam, ki tega ne priznavajo. U-ganka je tudi, kako so se v primerjavi z drugimi gozdovi Jelovice ti gozdovi ohranili, če upoštevamo škodo, ki jo povzročata sneg in veter. I. V. GOZDOVI NA MARTINČKU Panj iz Sasov ročne žage - oddelek 14 -- Martinček Foto: I. V. O OGLEDU STANOVANJSKIH RAZMER NAŠIH DELAVCEV V BOSNI Dodeljevanje kreditov za individualno gradnjo oziroma za adaptacije stanovanjskih hiš, je pogojeno tudi z ogledom stanovanjskih razmer vsakega prosilca. NaSe podjetje že nekaj let dodeljuje kratkoročne in tudi dolgoročne kredite delavcem, katerih družine živijo izven področja GG Bled. Da bi dobili vsaj splošno predstavo, v kakšnih razmerah živijo družine naših delavcev v Bosni, in da bi tudi izvedeli, kako posameznik gospodari s krediti, je stanovanjska komisija letos prvič določila ekipo za ogled njihovih stanovanjskih hiš. Imenovani smo bili: Urbanc Jože, predsednik KOOS Bučič Marko, delavec TOZD Bohinj Gartner Franc, član komisije. V četrtek, 14. maja, smo se z Bleda odpravili na not in pozno popoldan prispeli v Maglaj. Ta dan smo si lahko ogledali v 20 km oddaljeni vasi Brezove dane le stanovanjske razmere, v katerih živi druž ina Nedeljka Cvi-jetiča. Lani mu je zemeljski plaz porušil hišo. Iz materiala, ki je bil še uporaben, sl je zgradil zasilno bivališče. En sam prostor je tako tesen in slab, da je v njem znosno bivanje le poleti. Nujna je čimprejšnja pomoč. Ta dan zaradi pomanjkanja časa in tudi zaradi oddaljenosti hiš od ceste, nismo nadaljevali ogleda. V petek, 15. maja, smo se oglasili na SOB Maglaj z nalogo, da preverimo izjave delavcev, ki trdijo, da ne dobijo ustreznih dokumentov ob gradnji ali adaptaciji. Glede zemljiško knjižnega izpiska so nam zagotovili, da so pogoji enaki kot pri nas. Dobi ga lahko vsak, če je tudi lastnik lokacije. Gradbeno dovoljenje pa dobi lahko zelo hitro, v izrednih primerih celo v 10 dneh. Tudi načrt, če želi stranka, zagotovijo na občini. Seveda pa stranka vse usluge plača. Adaptacijskega dovoljenja pa ne izdajajo, saj so stavbe v glavnem tako slabe, da bi bilo vsako vlaganje v adaptaciji nesmiselno. Iz Maglaja smo odšli v Teslič, kjer smo si ogledali hiše v vasi Komušina in Slatina. Tu smo ob- šli 18 hiš. Ugotovili smo, da so stare hiše v glavnem tesne in z redkimi Izjemami zelo slabe. Vsako vlaganje v adaptacije je resnično nesmiselno. V 14 primerih so zato naši delavci pričeli graditi nove hiše. Gradbeno dovoljenje ima en sam graditelj. Iz tega je razvidno, da so delavci premalo poučeni o tem, kako koristna je zanje lahko dokumentacija. Nekoliko pa se bojijo tudi stroškov, ki so vezani z nabavo gradbenega dovoljenja in načrta. Ugotavljali smo, da je les, ki je nabavljen pri nas, koristno uporabljen pri gradnji. V soboto smo odpotovali iz Tes-liča preko Banje Luke, Prijedo-ra. Sanskega mosta v vasi Luka -vice in Fajtovce. Popoldne smo obšli še devet hiš naših delavcev. Od teh je šest že prosilo za kre -dit. Tudi tu so pretežno pričeli graditi nove hiše - v petih primerih. Le dva želita z letošnjim kreditom za silo izboljšati staro hišo. Tu imata le dva graditelja tudi zemljiško knjižni izpisek In gradbeno dovoljenje. Les, ki so ga dobili od podjetja, je uporabljen pri gradnji. V Komušini smo napisali še prošnjo, ki jo je izrekla Bučič Jela, žena delavca, ki se je smrtno ponesrečil pri delu na Rovtarici. Pričela je graditi novo hišo in ima zaključeno 3 fazo. Staro hišo deli z delavcem, ki dela v TOZD Pokljuka in namerava svoj del hiše porušiti ter s tem tudi onemogočiti bivanje Bučič Jeli in njeni hčerki. Zato prosi, da ji podjetje priskoči na pomoč in ji poleg tega še odloži plačevanje anuitete. Nima stalnega vira dohodkov, je nezaposlena. Tudi hči še ni Izšolana. V soboto zvečer smo pozno zaključili delo, zato smo šele v nedeljo nadaljevali oot domov in prišli na Bled ob 18. uri. Gartner Franc VAROVANJE DRUŽBENEGA PREMOŽENJA Beseda je dala besedo, razvil se je takle razgovor. "Na planini, na gradbišču, sem pustil sedem drogov, čisto novih, od kovača Prlnešenlh. pod rušo sem jih dal. Naslednji dan sem prišel. Pa jih ni bilo več. Tudi v rezervoarju je zmanjkalo nafte, pa ključ je Izginil. " Ko sem ga vprašal, če je bilo gradbišče varovano, se je samo začudil. Dejavnost, varovanje družbenega premoženja, je Izredno široka. Vedno je aktualno, včasih bolj, včasih manj. Če se spomnimo, da nam je tov. TITO govoril: "Delajte tako,kot da bo jutri vojna ln tako kot da bo večni mir", nam je jasno, da je Potrebna stalna budnost, stalna pripravljenost in stalno izpopolnjevanje družbene samozaščite. pa se vprašajmo, kaj varujemo: - varujemo našo ustavno ureditev - varujemo naše ljudi - varujemo naše materialne dobrine pred kom: - Pred zunanjim in - notranjim sovražnikom Kdo varuje naše Pridobitve? - vsak posameznik v okviru druž bene samozaščite (CZ, NZ) - JNA - TO - UNZ s svojimi razvejanimi služ bami - specializirane poklicne in Prostovoljne enote (gasilci, razne varnostne službe, reševalci itd. Ker so načini, kako sovražnik deluje, številni, so tudi metode in sredstva obrambe zelo različne. Vsi dejavniki v obrambnem sistemu delujejo v okviru družbenopolitičnih organizacij, ki so nosilci akcij. Marsikdo bo rekel: "Kaj na ga lomi z vso to šaro. Če kdo izmakne nekaj litrov nafte, še ne bo vojne. " Res je. Nekako takole razmišljamo: Če bo nočilo, mi smo tu, Drinravljeni, da branimo domovino. Kaj hitro na pozabimo, da so tudi: drogovi, nafta in ključi, pa tudi naše strokovno znanje, materialne dobrine, ki jih moramo čuvati. To pa snada v naš okvir, ki smo sl ga v začetku začrtali. Vsak delavec, občan, je danes s tem seznanjen. Javna občina premlevajo to tematiko, da nas že bolijo ušesa in človek bi že Pričakoval, da nam je to nrišlo Pod kožo, v kri. P a ni tako. Ko je akcija, naPrimer NNNP, vse steče, vse miga, naša varnost je na višini. Naslednji dan Pa manj. Kar Pozabimo, kaj je naša vloga kot Posameznika v okviru TOZD-a ali DO. Tudi ta Primer spada v našo temo. pride Predstavnik tuje firme ves sijoč in nasmejan, da tudi nam leze nasmeh v usta. Smeh je nalezljiv. Želi si videti stroje, ki nam jih je Drodal. Hitimo mu kazat vse. Kaj smo Po-nravili, kaj izboljšali, kaj oPu-stili. Pazite. Zastonj mu dajemo Zavarovanje odprtin za točenje goriva je aktualno z energetsko krizo. F oto GG naSe znanje, za katerega vemo, da je naSa dobrina in ga moramo čuvati. Če imamo srečo, da dobimo naslednje leto nov stroj, ga že kupimo izboljšanega, z našim znanjem seveda in s težko Pridobljenimi devizami. Hitro izračunajmo. Dvakratna škoda. In mi. Se snloh zavedamo, da delamo narobe? Slišim sodelavca, ki se razburja. "Ukradli so mi orodje. Ne morem Priviti cevi. " Kar hude obtožbe so to. Kako na je v resnici. Prvi Pusti orodje na nekem mestu, enostavno ga ne Dosnravi, drugi delavec si ga izPosodi. Ker ni njegovo, ga ne PosOravi, Pusti ga kje drugje. Pa je ključ že "ukraden". Nezadovoljstvo je tu in razburjenje Po nePotrebnem tudi. Samo malce reda ”rl nekaterih Posameznikih, Pa bi stvar že zaklepala. Jasno nam je, da je organiziran sistem zlahka varovati. Ve se, kdo Pije in kdo Plača. Od organizacije do Posameznika. Kaj Pa mi? Smo vključili vse elemente v naš varnostni sistem. Ali čuvamo naše okolje, stroje. Kakš- ni so naši medsebojni odnosi in kakšen je odnos Posameznika do družbe. Ne iščem čarovnic, da bi jih javno sežgali. Ne kažem s Prstom kar Povprek, češ, vi ste sovražniki lastne družbe. Ne. Rad bi samo vzbudil zavest, da so te male stvari, včasih Pa malo večje tudi v sklopu družbene samozaščite, ki je dolžnost nas vseh. Tega Pa se mnogokrat Premalo ali sPloh ne zavedamo. Vidic ing. Tadej Zadnje inštrukcije pred izpitom za voznike težkih zgibnikov na Mrzlem studencu. Foto GG OBNOVA POČITNIŠKEGA DOMA V PIRANU Počitniški dom v Piranu je obnovljen. Gradbena in obrtniška dela so izvajati gradbeniki našega gradbenega TOZD-a z zunanjimi sodelavci. Obnova doma je trajala 5 mesecev in to od 1. januarja do 31. marca 1981. Neposredni vodja vseh del na objektu je bil Janc Franc, katerega nemajhna zasluga je, da je bilo delo hitro in kakovostno opravljeno. Obnova doma je obsegala sledeče: obnova fasade, gradbena Preureditev v vseh etažah, obnova vseh gradbeno obrtniških del, instalacij in zamenjava vse notranje opreme, razen kuhinje. Zunanji in notranji izgled stavbe daje videz novega objekta. Leta 1956 smo pridobili stari objekt v razpadajočem stanju. Izvršena je bila obnova in stavbo smo usposobili za Počitniški dom. V 24 letih je zob časa tako moč -no načel stavbo, da manjša popravila niso več zadostovala. Po - trebna je bila temeljita obnova. K obnovi doma, v času vsesplošne stabilizacije, nas je Prisilila odločba gradbene inšpekcije Sob Piran z rokom Popravila in resnična dotrajanost zgradbe. Obnovljeni počitniški dom v Piranu. - Foto GG VOLITVE 1981 Projektno nalogo v obsegu obnove doma je sprejel odbor za počitniški dom v Piranu, na seji 19. marca 1979. leta. Odbor je zahteval, da se obnova prične Se Istega leta v jeseni. Zaradi tehničnih ln administrativnih preprek, začetek del ni bil mogoč v letu 1979/80, ampak Sele naslednje leto 1980/81. Dokončno odločitev z vsemi podrobnostmi Popravila je odbor sprejel na seji 4. novembra 1980. Na tej seji je bila potrjena varianta projekta za preureditev pritličja tako, da se pridobi dnevni prostor za razvedrilo, ločen od jedilnice. Obnova doma je obsegala sledeče: izdelavo nove fasade, zamenjavo vseh instalacij, obnovo stenskih in talnih oblog, Izolacijo In tlak Dohodnih teras ter zamenjavo vsega notranjega pohištva. Z obnovo ln delno preureditvijo stavbe Ima sedaj naS počitniški dom tele orostore: v pritllčku kuhinjo, jedilnico s 33 sedeži, dnevni prostor za razvedrilo z 19 sedeži, barvnim televizijskim sprejemnikom in miniSankom, sanitarije za gostinske delavce. Prostor za ležalne deske, pralnico z likalnico in skladišče hrane. V prvem nadstropju so Štirje spalni prostori za goste s 14 ležišči, tuš, WC ln soba za upravnika doma. Drugo nadstropje je enako prvemu, brez dodatne eno Posteljne sobe. Tretje nadstropje Ima tri spalne prostore z 10 ležišči, tuS, WC ln pohodno teraso, opremljeno s tuSem. V zadnji etaži sta dve sobici za zaposlene s 3 posteljami in sončna terasa ter tuS z hladno in toplo vodo. Skupno lahko dom sprejme v eni izmeni 38 sonca željnih gostov. Odbor za Počitniški dom v Piranu s tov. Stefanom Roganom na čelu in drugimi sodelavci, je želel omogočiti vsem sodelavcem GG Bled in njihovim družinskim članom prijetno počitniško bivanje na morju. Upajmo, da je želja uresničena! Bojan Lavrih Dne 25. maja 1981 se je iztekel mandat delegatom v samouprav -nih organih temeljnih organizacij združenega dela, temeljne organizacije kooperantov, delovne skupnosti, delovne organizacije GG Bled ln SOZD GIX3 Bled. Volitve kandidatov za delegate v navedene organe za mandatno dobo naslednjih dveh let so v vseh TOZD, TOK ln delovni skupnosti potekale dne 26. maja 1981, le kmetje-kooperanti, člani TOK, so kandidate volili na delnih zborih v času od 18. do 22. maja 1981. Delegati v novoizvoljenih organih so: TOZD gozdarstvo Bohinj 1. Delavski svet TOZD t. Gašperin Peter 2. Dijak Janez 3. Cvljlč Gojko 4. Biščevlč Hamdija 5. Pretnar Rozka 6. Ganlč Juro 7. Aleksič Petar 8. Pejič Ivo 1945 9. Rupnik Bogdan II. Komisija za samoupravno delavsko kontrolo TOZD 1. Lanjšček Karel 2. Škerlak Ernest 3. Rac Marija 4. Deankovič Anton 5. Perkovič Ilija TOZD gozdarstvo Pokljuka I. Delavski svet TOZD 1. Donaval Majda 2. Jekler Ivan 3. Polanc Anton 4. Černigoj Cveto 5. Razpet Slavko 6. Urh Andrej II. 7. Bartulovič Ilija 8. Benedik Franc 9. Marič Marko II. Komisija za samoupravno delavsko kontrolo TOZD 1. Bohinc Metka 2. Burlč Joso 3. Donaval Anton 4. Polanc Vinko 5. Tutlč Joso TOZD gozdarstvo Jesenice I. Delavski svet TOZD 1. Klinar Jože 2. Kozinc Alojz 3. Martič Ivo 4. Matuš Stefan 5. Martelj Alojz 6. Paurevlč Jago 7. Pejič Mirko 8. Vister Majda 9. Vukša Dušan II, Komisija za samoupravno delavsko kontrolo TOZD 1. Razinger Jože 2. Jelič Jožo 3. Bučlč Jožo 4. Jerovšek Kosta 5. Grgič Drago TOZD gozdno avtoprevoznlštvo ln delavnice I. Delavski svet TOZD 1. Biček Stefan 2. Dežman Jože 3. Soklič Darko 4. Knafelj Milan 5. Slivnik Janez 6. Jamar Janez 7. Murko Kristina 8. Sodja Pavel 9. Vodnjov Pavel II. Komisija za samoupravno delavsko kontrolo TOZD 1. Ambrožič Miro 2. Jere Marija 3. Ulčar Janko 4. Smolej Miha 5. Zupan Janez TOZD gozdno gradbeništvo I. Delavski svet TOZD 1. Josipovič Mijo 2. Urbanc Jože 3. Kraigher Metod 4. Cuznar Mira 5. Kunstelj Blaž 6. Bolčina Jože 7. Strgar Anton 8. Guzelj Jože 9. Žido Mirko II. Komisija za samoupravno delavsko kontrolo TOZD 1. Zalokar Slavko 2. Gorzetti Slavko 3. Pretnar Poldka 4. Perš Jože 5. Vidmar Ivan TOK I. Centralni svet TOK (25 kmetov + 8 delavcev) 1. Čuden Jože 2. Zupanc Martin 3. Sušnik Jože 4. Pekovec Alojz 5. Medja Franc 6. Zupan Jakob 7. Hribar Anton 8. Burja Franc 9. Ambrožič Janko 10. Čop Janez 11. Vidic Ignac 12. Burja Janez 13. Oman Jakob 14. Hlebanja Franc 15. Rampre Marjan 16. Klinar Franc 17. Zupan Stanko 18. Toman Vinko 19. Erlah Janez 20. Zupanc Franc 21. Pogačnik Alfonz 22. Rozman Ciril 23. Resman Anton 24. Berdajs Anton 25. Hrovat Rudi 26. Strgar Lovro 27. Zalokar Marjan 28. Kovač Anton 2 9. Zupan Marjan 30. Božič Jože 31. Jelič Ante 32. Rezar Valentin 33. Vidic Ferdo II. Sveti organizacijskih enot Bohinj II. Sveti organizacijskih enot Bohinj Sodja Zdravko, Koprivnik 6 Arh Tine, Srednja vas 15 Cerkovnik Jože, Savica 7 Odar Alojz, Studor 33 Kobal Nande, Nemški rovt 5 Preželj Alojz, Lepence 1 Sodja Mirko, Češnjica 46 Pokljuka Mežan Vinko, Rlklljeva 6, Bled KunSlč Boris, Perniki 4 Pristov Anton, Vlšelnica 3 Čop Janez ml., Sp. Gorje Ambrožič Stanko, Zasip, Muže 2 Žmltek Franc, Boh. Bela 54 Žnidar Milan, Obrne 12 Jesenice Kopavnlk Jakob, Rateče 20 Robič Franc, Srednji vrh 15 Pezdlrnik Jože, Mojstrana 203 Razinger Franc, Planina 73 Šmid Anton, Javorniški rovt 20 Dolar Franc, Doslovče 12 Šebat Janez, Smokuč 22 Radovljica Kumerijfj Valentin, Rlbno 40 Zupanc Franc, Lancovo 2 Hrovat Jože, Zg. Dobrava 31 Rozman Ciril, Češnjica 18 Resman Anton, Praproše 1 Ovsenek Anton, Dvorska vas 20 Hrovat Rudi, Begunje 96 III. Odbor za samoupravno delavsko ln kmečko kontrolo TOI 1. Medja Franc 2. Sušnik Franc 3. Tarman Andrej 4. Markovič Janez ^ „ 5. Domlsllč Ivo —-* Delovna skupnost skupnih služb I. Delavski svet 1. Lakota Peter 2. Toman Valentin 3. Gorlčnik Marija 4. Šemrl Ivan 5. Hafnar Zdravko 6. Pogačar Stane 7. Špenko Bogdan 8. Kafol Majda 9. Pogačar Zdenka II. Komisija za samoupravno delavsko kontrolo DSSS 1. Ogrin Marija 2. Lah Ivanka 3. Bernard Olga 4. Oitzl Avgust 5. Robič Boris Delovna organizacija GG Bled I. Svet delovne organizacije 1. Arh Janez TOZD gozdarstvo Bohinj 2. Gašperin Peter TOZD gozdarstvo Bohinj 3. Cvijlč Dušan 1938 TOZD gozdarstvo Bohinj 4. Babič Ilija TOZD gozdarstvo Jesenice 5. Mertelj Alojz TOZD gozdarstvo Jesenice 6. Matuš Štefan TOZD gozdarstvo Jesenice 7. Lučič Ante TOZD gozdarstvo Pokljuka 8. Černigoj Cveto TOZD gozdarstvo Pokljuka 9. Rogan Štefan TOZD gozdarstvo Pokljuka 10. Ambrožič Raiko TOZD gozdno avtoprevozništvc 11. Kobal Drago TOZD gozdno avtoprevoznlštvo 12. Pogačar Franci TOZD gozdno avtoprevoznlštvo 13. Arh Marko TOZD gozdno gradbeništvo 14. Guzelj Jože TOZD gozdno gradbeništvo 15. Pretnar Poldka TOZD gozdne gradbeništvo 16. Torkar Miha Delovna skupnost skupnih služb 17. Ahac Boris Delovna skupnost skupnih služb 18. Petkoš Janez Delovna skupnost skupnih služb 19. Ahačič Marjan - TOK 20. Rezar Valentin - TOK 21. Smolej Jernej - TOK Člani TOK: 22. Medja Anton 23. Arh Jože 24. Cesar Anton 25. Replnc-Urevc Simona 26. Vester Anton 27. Burja Miha 28. Mertelj Janez 29. Smolej Franc 30. Anderle Franc 31. Dežman Jože 32. Varl Janko 33. Resman Alojz II. Odbor za samoupravno delavsko ln kmečko kontrolo 1. Šmid Ludvik (BO) 2. Gartner Franc (JE) 3. Donaval Anton (PO) 4. Jere Marija (Avt. ) 5. Barbarič Stefan (Gr. ) 6. Ogrin Marija (DSSS) 7. Sušnik Franc (član TOK) III. Skupna disciplinska komisija Jere Stane - predsednik Colja Alojz - zunanji član Soklič Majda - zunanji član 1. Cerkovnik Martin (BO) 2. Razinger Jože (JE) Klinar Anton - namestnik 3. Zorč Franc (PO) 4. Žvegelj Jerca (Avt. ) 5. Zupan Ludvik (Gr. ) 6. Ferjan Slavko (TOK) 7. Jere Stane (DSSS) SOZD GLG Bled I. Delavski svet 1. Medic Dore TOZD gozdarstvo Bohinj 2. Klinar Anton TOZD gozdarstvo Jesenice 3. Cvenkelj Alojz - TOK n. Odbor za samoupravno delavsko kontrolo SOZD GLG Bled 1. Zalokar Slavko TOZD gozdno gradbeništvo Gradišče na Rečici se širi. - Foto GG MRH A NT 7TR A NO Kot Investitorja za gradnjo tega 1VJ.XJ Objekta nastopata UP Bled in GG SKLADIŠČE LESA NA REČICI Letos spomladi smo pričeli graditi drugo mehanizirano skladišče lesa iglavcev. Lokacija tega objekta je na Rečici, poleg žage LIO Rečica. Program za izgradnjo mehaniziranih skladišč lesa je bil izdelan za celotno blejsko gozdnogospodarsko območje že leta 1973. Tedaj je bilo zgrajeno skladišče v Bohinju, pretežno za družbeno gozdove Jelovice In Pokljuke ter za zasebne gozdove Bohinja in dela Radovljice. Zaradi pomanjkanja sredstev in oziroma nedozorele situacije v preostalih zasebnih gozdovih - pomanjkanje komunikacij in še ne prevelikega pomanjkanja delavcev, se je z izgradnjo drugega skladišča na Rečici odlašalo od lanskega leta, ko je postala situacija na področju lupljenja lesa in uvajanja sodobne tehnologije nevzdržna. Na to skladišče bodo gravitirali iglavci iz gozdov Jesenic, dela Radovljice in dela Pokljuke. V letu 1980 so bili izdelani projekti in pridobljena potrebna dokumentacija, tako, da je bilo možno z gradbenimi deli pričeti v zgodnjih pomladanskih mesecih letos. Bled v odnosu 50:50, nosilec investicije je TOZD Gozdarstvo Pokljuka. V enakem razmerju se je financiralo tudi skladišče v Bohinju. Skladišče na Rečici obsega površino sedanjega hlodišča LIO Rečica in manipulacije TOZD Gozdarstva Pokljuka ter zemljišča preko ceste mimo "Gostilne Stare". Skupna površina skladiš -ča bo merila cca 2,2 ha. Letno bo možno dodelati 60. 000 m3 lesa iglavcev. Predračunska vrednost zaenkrat znaša 100.000.000 din, kompletno za projekte, gradbena dela in opremo. Med pripravljalnimi deli je bilo potrebno tudi odkupiti objekt "Gostilno Stare", katero bo po izselitvi koncem letošnjega leta zaradi tehnološke funkcionalnosti obratovanja skladišča treba porušiti. Celotno investicijo lahko v pogledu izvajanja razdelimo na dva dela in sicer: - dobava opreme mehanizirane linije in - izvajanje gradbenih del. Oprema mehanizirane linije bo dobavljena po načrtih in delni izvedbi firme Springer - Friesach Avstrija,ter v kooperacijski proizvodnji med firmo Springer, Ri-ko Ribnica in LIO Tomaž Godec - mehanična delavnica v Bohinju. Slednja bo izvedla znaten del podnožja in transportnih naprav celotne opreme. Lupiini stroj, izdelan pri firmi Springer in elektronika, izdelana pri firmi Spre-cher-Schuh, bo v celoti uvoženo, ostala oprema pa se bo uvozila na osnovi kooperacijske prolzvotj-nje med firmo Springer, Riko Ribnica in LIO Tomaž Godec. Dela za izvajanje opreme in uvozne postopke so v teku. Gradbena dela so bila razpisana z javnim natečajem. Kot najugodnejši izvajalec je bilo izbrano Cestno podjetje Kranj s subizva-jalcem TOZD Gozdno gradbeništvo GG Bled. Gradbena dela lahko razdelimo v tri faze - izgradnja odtočnega ka -naia iz močvirnega zemljišča, utrditev močvirnega zemljišča preko ceste za gostilno Stare In ureditev ter planiranje obstoječega krlišča in manipulacije poleg žage Rečica. Sedaj se izvajajo zaključna dela na prvih dveh fazah gradnje - kanal in utrjevanje ter se vrše priprave za pričetek del na tretji fazi, katera pa se bo izvajala v dveh delih, zato, da bo čim manj motena žagarska proizvodnja v pogledu sortiranja hlodovine in stroškov zaradi manipulacije. Dela na prvih dveh fazah izvaja TOZD Gozdno gradbeništvo, tret-jo fazo pa bo Izvajalo Cestno podjetje Kranj, Pri delih na drugi ln tretji fazi, kateri se nahajata neposredno ob nasipu železniške proge Jesenice ' -Nova Gorica, so se pojavile nevšečnosti. Ker je projektant ze-♦ meljskih del preveC smelo posegel v bližino železniškega nasipa ln predvidel pregloboke Izkope, je nastopilo posedanje železniškega nasipa. Potrebno je poudariti, da je geološka podlaga Izredno neugodna, saj se cela površina nahaja na plasteh razmoCene jezerske krede, katera zahteva Izredno previdne posege v teren. Zaradi nastale situacije je potrebno Izdelati nove naörte za zunanjo ureditev In zemeljska dela, s posebnim poudarkom na pas ob železniškem nasipu. Načrtovanje je v teku, potrebna bo potrditev projekta s strani železniške revizijske komisije, za kar prvotno niso postavljali zahtev. RaCunamo, da se bo z deli na tretji fazi pri-Celo 1. avgusta 1981. Potrebno jih bo izvesti do take faze, da bo možno celotno površino pred zimo asfaltirati. IstoCasno se bodo zgradili tudi temelji za opremo, katera se bo po programu montirala do konca leta 1981. Lahko pa pri dobavi opreme pride do težav pri uvozu, kar lahko montažo zavleCe v naslednje leto. Pri tem je potrebno poudariti, da bi Izbira kateregakoli dobavitelja -tudi domaCega - zahtevala uvoz lupilnega stroja In elektronike in bi se sreCevall z istimi uvoznimi težavami. Če se že pri gradnji mehaniziranega skladišča sreCujemo z nenehnimi težavami, tako v pogledu dobave opreme kot tudi pri gradbenih delih, se moramo jasno zavedati, da se bomo z nič manjšimi težavami srečevali tudi pri obratovanju. Vsem je jasno, da pomeni izgradnja drugega mehaniziranega skladišča na Rečici za blejsko gozdnogospodarska območje veliko pridobitev v pogledu tehnične opremljenosti. Na celotnem območju bodo zagotovljeni osnovni pogoji za prehod na novo tehnologijo pridobivanja lesa. Sama opremljenost pa še ne pomeni, da bomo od zgraje -nih objektov, brez temeljite spremembe v poslovanju želi pričakovane uspehe od panja do prodaje lesa potrošnikom. Od uvajanja sodobne tehnologije v fazi pridobivanja lesa pričakujemo sledeče koristi: - v čim večji meri učinkovito u-porabljatl mehanizacijo - čim bolje Izkoriščati razpoložljive etate - Izboljšati kvaliteto gozdnih lesnih sortlmentov - skrajšati ciklus panj - potrošnik do minimuma - vse navedeno pa se mora odraziti v večjih finančnih učinkih. Naštete naloge niso lahko uresničljive ln zahtevajo mnogo strokovnega dela. Za vsako delovišče bo potrebna temeljita priprava dela. Izdelani bodo morali biti letni operativni plani po temeljnih organizacijah, kateri bodo morali biti med seboj terminsko usklajeni ln bodo zagotavlja- Naši prelepi gozdovi na pobočju južnih Julijcev so bili že od nekdaj zelo bogati, še bogatejši pa so postali po drugi svetovni vojni. Zato slučajnostni popotnik, ki greš peš po stezah čez drn ln strn in tisti, ki se voziš po današnjih cestah, včasih malo po-stoj in pomisli. Ne glej samo na to, kako lepo je urejen in v lesni masi bogat družbeni gozd in koliko je slabši - ponekod pa celo zanemarjen privatni gozd. Glej in se zamisli, kaj je danes z našimi, nekdaj prelepimi planinami, ki so propadle do kraja ln niso več v ponos nam starim in mladim, ki tega časa ne poznajo. Pa če se boš podal preko vr -hov po možnih poteh Baškega sedla, Koble, Črne prsti, planine Polane čez Ridico in Suho, pod Voglom in pod Velikim Kukom in planine Govnač pomisli, da vse to niso le gamsove steze, ampak da so te poti nastale skozi čas in služile tudi ljudem. Tod so šle In se vračale poražene vojske s slavnimi vojskovodji. Preko teh prehodov je prišel v Bohinj človek in se tu naselil. Na tej in na drugi strani je od nekdaj živel en narod - Slovenci. Po prvi svetovni vojni so z mednarodno pogodbo, sklenjeno v Versaillesu, odločili in nam vze- li zadostno ln enakomerno oskrbo mehaniziranega skladišča z ob lovlno Iglavcev. Čim prej se moramo dogovoriti, kako bomo pristopili k načrtom ln pripravam za uspešno obratovanje tako velike ln drage Investicije. Spremembo v drugačnem, boljšem načinu dela bomo morali Izvesti od skladišča do slehernega drevesa. Od vseh delavcev, zlasti pa od strokovnega gozdarskega kadra je odvisno ali bomo s svojim delom opravičili tako visoko naložbo ln delo tako organizirali, da bodo naša sredstva, ki smo jih vložili v Investicijo, rodila sadove. Franc Remec, dipl. Ing. 11 Primorsko s Trstom ln Gorico. Po grebenih južnih Julijcev je bila postavljena meja med I-talijo in Jugoslavijo. Slovenci smo bili oguBufani za slovensko Primorsko. Še bolj so bili prizadeti Primorci, ker se je takoj ob nastanku fašizma začel tudi teror ln potujčevanje. Nastajale so protifašistične organizacije TIGR. Preko gora južnih Ju -lijcev so njihovi kurirji vodili preganjene protifašlste, ki so se zbirali v Tolminu, skozi našo dolino naprej na Jesenice. Zato smo takrat mladi z žalostjo v srcu gledali z vrha naših gora na obe strani. Na eni strani svet fašizma, na drugi strani pa ne dosti boljši. Prehod protifašističnih Primorcev se je vedno bolj večal. Na naši strani ga graničarji niso dosti ovirali. Za prehod je bilo nevarno zaradi plazov in mraza v času zime. Enkrat jih je na Baškem sedlu plaz zasul šest, drugič pa tri. Vse so zmrznjene pripeljali v mrtvašnico v Boh. Bistrici. Otroci smo jih šli pogledat. Bill so čisto beli In bledi v obraz, roke so imeli bele. Zato planinec, ko sl na vrhu, po-stoj, pomisli in se spomni tistih časov! In kaj imamo danes? Pa ČESA NE SMEMO POZABITI ! tudi ti, ki sekaš in po vlakah vlečeš les ter skrbiš za razvoj naših gozdov, da so le ti ena sama priča nedavne zgodovine. Na dan priključka Primorske k Jugoslaviji sem bil na Črni prsti. V dolini na Primorskem se je ob uri priključitve slišal zvon, mi pa smo ruvali mejne kamne krivične meje. Soklič Lojze Zgibni traktor IMT 5102 s hidravličnimi kleščami. Foto Šolar Z. NOVOSADSKI KMETIJSKI SEJEM Čeprav je že to velik napredek, da je domača strojna industrija sploh začela izdelovati Specialno gozdarsko opremo, pa moramo kljub vsemu ugotoviti na traktorjih več pomanjkljivosti: - traktor je precej visok, saj je vrh kabine nekje pri 3,5 m. dno kabine pa je nekje okoli 1, 7 m; - kabina, ki je sicer vsa zabrta, ni opremljena z varnostnim ogrodjem (ni varnostna, je le zaščitna), kar je pri tako visokem traktorju Se posebej pome mbno; Od 16. do 26. maja 1981 je bil v Novem Sadu 8. mednarodni kme tijskl sejem. V okviru tega sejma razstavljajo svoje Izdelke tudi posamezni domači in tuji proizvajalci gozdarske opreme tako, da je bil na sejmu organiziran 22. maja gozdarski dan. Nekateri domači proizvajalci so za sejem napovedovali predstavitev nove domače gozdarske opreme, zato smo si z zanimanjem sejem ogledali tudi predstavniki naše DO. Največ zanimanja je veljalo domačemu proizvajalcu traktorjev IMT, ki je na sejmu razstavil prvi domači zgibni traktor, posebej opremljen za gozdarstvo. Videli smo dva prototipa zgibnih traktorjev, in sicer: - IMT 5131 je zgibnik, opremljen s hidravličnim dvoboben-skim IGLAND vitlom vlečne mo či 8 T, ima Mercedesov motor 101 KW, - IMT 5102 je zgibnik, opremljen z enobobenskim vitlom in hidravličnimi kleščami za vlačenje lesa. Ima Mercedesov motor 81 KW. Pogled na zgibnik IMT 5131 z zadnje strani. Foto: Šolar Z. Demonstracija naprav za merjenje tresenja na traktorjih. Foto GG NEKAJ O BENIFIKACIJI - za upravljanje ima traktor volan; - zadnja zaščitna deska ni najbolje oblikovana. Poleg do sedaj omenjenega je bilo možno opaziti Se nekatere druge vprašljive reSitve kot npr. vit-lo, izpostavljeni rezervoarji idr. Traktor - zgibnik pa Saka Se dolga pot, preden bo priSel v serijsko proizvodnjo, saj ga je kot prototip treba najprej preizkusiti v proizvodnji in na njem izvesti določene izboljšave. Točnega odgovora, kdaj bodo začeli redno delati traktor in kakšna bo cena, nismo mogli dobiti, menimo pa, da bo to trajalo najmanj Se leto dni. Znano je, da bo IMT prenehal izdelovati traktorje IMT 558, zato nas je zanimalo, s katerim tipom traktorja ga bomo lahko nadomestili. Traktor IMT 560, ki so ga omenjali kot zameno za IMT 558, je nekaj močnejši, ven -dar pa je po konstrukcijskih lastnostih glede spravila po naši o-ceni slabši od IMT 558. Verjetno bomo zato morali izbirati med drugimi tipi traktorjev IMT kot so 542, 547, 567, 570. Na sejmu so prikazovali svojo opremo tudi drugi proizvajalci, kot so češki LKT, ki dela v kooperaciji z Radoje Dakičem, FIAT, TIMBERJACK, Radoje Dakič, 14. oktobar, LIV, TAM, FA P in drugi, vendar na svojih strojih niso pokazali nekih posebnih novosti. Smatramo, da je bil obisk na sej -mu koristen, saj smo videli, da so se stvari v domači strojni industriji le premaknile na bolje, kar zadeva gozdarsko opremo, vendar pa bo razvoj lastnih kapacitet zahteval še določen čas. Z. Š. Vinski bratci so napisali na darilo za obletnico poroke kolegu in njegovi ženi: - Žena, pusti ga, bomo mi pazili nanj! Večkrat srečamo posamezne delavce, ki sprašujejo kako je z benifikacijo za ostala dela v gozdarstvu. Vozniki traktorjev in tovornjakov se predvsem čutijo prikrajšane pri priznanju delovne dobe s povečanjem. Na zadnjih zborih delavcev so zastavljali ista vprašanja. Gozdarji, ki vodijo gozdno proizvodnjo, zaskrbljujoče ugotavljajo, da delavci odhajajo s traktorjem med sekače - motoriste, kjer je priznana benifikacija. Drugi zopet modrujejo, da naj bi dobili be-nificirano delovno dobo vsi gozdni delavci ali pa nobeden. Kje smo danes na tej poti? Začeli smo s sekači. Na pobudo zdravnikov in gozdarjev smo o-pazili bledenje prstov in slabenje sluha zaradi dela z .motornimi žagami. Zbrala se je obširna do -kumentacija raznih strokovnjakov na skoraj 300 straneh. Leta 1975 je Skupščina skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja benificlrala dela gozdnega delavca - motorista. Ta pot je dolga 4-5 let. Kmalu za tem so previdno začeli z vzorčnimi meritvami pri traktoristih. Končnih rezultatov, ki bi prepričljivo nagnili tehtnico v prid traktori- stov še ni. Za voznike tovornjakov ureja Zveza šoferjev in avtomehanikov. Gozdno gospodarstvo Novo mesto in Kočevje zadnje čase pri zvezi oživljata problem benifikacije vseh voznikov v gozdarstvu. Za dela, ki naj bi se lahko benificlrala, se po določilih ustreznega zveznega zakona štejejo nevarna in zdravju škodljiva dela. Tu so mišljena dela, ki še škodljivo vplivajo na delavca, pa čeprav so bili uporabljeni že vsi splošni in posebni varstveni u-krepi (zaščitna sredstva, novejši stroji, vzmeteni sedeži itd. ). V zadnjem času vse pogosteje beremo, da je benificiranje pred revizijo. Zahtev DO po benifika-ciji je vedno več. Premalo pa je storjenega za Izboljšanje delovnih pogojev in ostalih vplivov, ki narekujejo benificiranje. Delovna doba s povečanjem ni v ponos naši družbi in bo potrebno najti bolj humane rešitve; je bilo re -čeno na posvetu sindikalnih delavcev o problemih invalidskega in pokojninskega zavarovanja meseca januarja letos. Z. H. OBROBNE DEJAVNOSTI V GOZDARSTVU Na letni konferenci DIT je bilo govora tudi o obrobnih dejavnostih v gozdarstvu ter o vzrokih in posledicah, ki nas bodo prisilile in nas že silijo v to, da bomo o stvari začeli resneje razmišljati. Večkrat sem imel priložnost slišati naše delavce takole tarnati: "Včasih je bilo delo v gozdu bolj Pestro. Gozdni delavec je delal razna dela - spomladi je sadil, nato je sekal na suš, jeseni je razžagoval in zakladal, pozimi je "furai". Vmes so bila še razna krajša občasna dela, kot je izdelava količkov in količenje sadik, popravilo gozdnih potov, nabiranje in sušenje storžev itd. Zdaj pa v glavnem eni samo sekamo, drugi pa vozijo traktorje. " To je resnica in če je tako, to ni dosti drugače kot delo na tekočem traku. Vzrok za tako organizacijo dela je tudi priznanje benificirane delovne dobe. Z be-nifikacijo pospešujemo nastajanje delovnih invalidov, ki jih je vsako leto več. Zakon o benlfikaci-jl je zgrešil svoj namen. Namesto, da bi preprečeval nastajanje novih invalidov, jih še pospešuje. Slišati je, da v zahodnem, kapitalističnem svetu opuščajo tekoči trak, ker so ugotovili njegove škodljive učinke. Kaj bomo na to rekli ml? Proizvodno gozdno delo se odvija na prostem. Ker se naši gozdovi razprostirajo v veliki nadmorski višini, so cca pol leta pod snegom. Odkar je gozdni delavec postal stalen, izenačen z industrijskim delavcem, dela po 8 ur na dan, kar narekuje tudi tehnologija dela z orodji, ki ne dovoljujejo daljšega delavnika. Dela po celo leto, to je vseh 12 mesecev. Podatki, ki jih navajam, veljajo za TOZD Pokljuka. Rekli smo, da Imamo pol leta zimo. 50% lesa lahko posekamo pozimi. Posek teh 50% lesa pa je le cca e-na tretjina letnega plana. Za poletje ali za delo v kopnem ostane ostalih 50% poseka (redčenja in slučajni) in vsa gojitvena dela. Ker zaposluje TOZD stalne ljudi, je posledica takega stanja porušena struktura posekov. Se vedno smo pozimi posekali vse, zaostajamo pa v redčenjih in gojitvenih delih. Poleg sedanjega (A) režima zaposlitve (vsi stalni) sta možna še dva režima. B, Zaposliti toliko stalnih ljudi, kolikor se jih lahko zaposli pozimi, poleti pa najeti sezonce. C. Zaposliti toliko stalnih ljudi, kolikor se jih rabi poleti, za tiste, ki jih ni mogoče zaposliti prek zime, pa poiskati zaposlitev drugod. Režim B ni sprejemljiv in uresničljiv, ker dobrih sezonskih in usposobljenih delavcev ni več. Najbolj bi bil sprejemljiv režim C, Za zaposlitev odvečnih delavcev pozimi bi morali imeti še kakšno obrobno dejavnost. Ta dejavnost bi morala biti izrazito sezonska. Govora je bilo o zaposlitvi ljudi na smučiščih. Ta dejavnost se z gozdarstvom izključuje. Če ni snega, so pogoji za delo v gozdu. Takrat ni smučarije. Če pa je sneg, se ne da delati v gozdu, je pa ugodno za smučarijo. Z dodatno obrobno dejavnostjo v gozdarstvu bi bil rešen marsikateri problem: - ljudje bi med letom menjali delo (proč od tekočega traku), kar bi ugodno vplivalo na njihovo zdravje in delovno počutje. - zmanjšalo bi se število delovnih invalidov (vibracije, ropot), - zanimivejše in odgovornejše delo povečuje delavčevo zavest (vsakodnevna obvezna prisotnost na smučiščih), - ogrožena ne bi bila struktura posekov, - zmanjšali bi količino zimskih posekov, ki so dragi, delavci pa so za težke pogoje dela slabo stimulirani, - z večjim številom zaposlenih bi tudi laže reševali večje ka-lamitete (snegolomi, vetrolomi) Podlogar Jože Mlada vrtnarka v Volčjem potoku je sprejela in vodila našo skupino gozdarjev v arboretumu. Foto GG NOVICE BREZ NASLOVA Sklepi temeljnih organizacij združenega dela GG Bled, ki so bili sPrejeti v aPrilu, maju in juniju 1981: Za 26/5-1981 so bile na sedežih TOZD volitve v samoupravne organe. Volili so v: - delavski svet TOZD - komisijo za samouDravno delavsko kontrolo TOZD - svet delovne organizacije - odbor samoupravne delavske kontrole - skuPno disciplinsko komisijo - delavski svet SOZD "GLG" - odbor za samoupravno delavsko kontrolo SOZD "GLG". Na nredlog poslovodnega organa SOZD "GLG" so bili sPrejeti sklePi za Poračun cene hlodovine za I. kvartal 1981 in za a-kontacijske cene hlodovine v II. kvartalu 1981: 1. PovPrečna dosežena Prodajna cena žaganega lesa iglavcev Pri udeležnkah sporazuma v I. kvar -talu je bila 5. 590, 00din/m3, Po-računska cena hlodovine iglavcev Povprečne kvalitete za I. kvartal 1981 Pa 2.600,00 din. 2. Združevanje za ceste Preko območnega SIS v višini 3,3% od akontacijske cene I. kvartala 2. 300,00 din ni vključeno v Proračunski ceni in se znesek združevanja v višini 75, 90 din/m3 Poračuna dodatno. 3. Akontacijska cena hlodovine iglavcev Povprečne kvalitete In v strukturi, kot je upoštevana v veljavnem republiškem ceniku, je za II. kvartal 2.600, 00 din/m3 in se v okviru te cene in Po cenah iz veljavnega cenika fakturirajo dobave v II. kvartalu. 4. PovPrečna dosežena Prodajna cena bukovega žaganega lesa v I. kvartalu je bila 4. 620, 00 din/m3 in s tem Poračunska cena 2. 100 din/m3 za bukovo hlodovino Povprečne kvalitete. 5. Akontacijska cena bukove hlodovine v Povprečni kvaliteti za II. kvartal je 2.100,00 din/m3 in se v okviru te cene in Po ce- nah iz veljavnega cenika fakturirajo dobave v II. kvartalu. 6. Poračun za I. kvartal je dokončen. Delavski sveti soglašajo, da bo na Področju celotnega Podjetja združenih še dodatnih 300. 000, 00 din za nabavo še dveh Počitniških Prikolic. Samoupravni sporazum v osnutku o osnovah za določanje razvida del oziroma nalog, naj se da v javno razpravo. Sprejet je bil sklep o spremembah samouoravnega sporazuma o merilih. Pogojih, načinih in Postopkih za dosego dogovorjenih obsegov uvoza blaga in storitev ter odliva deviz za obdobje 1981-1985 samoupravne interesne skup nosti za ekonomske odnose s tujino. Komisija za delovna razmerja temeljnih organizacij združenega dela in TOK - zasebni sektor gozdarstva Bled in delavski svet delovne skupnosti skunnih služb so na sejah od 20. maja do 22. junija 1981 na Predlog stanovanjske komisije dodelili dolgoročno in kratkoročno Posojilo za gradnjo in rekonstrukcijo individualnih hiš naslednjim: Novogradnje v območju 1. Pretnar Rozka TOZD Gozdarstvo Bohinj 80. 600 din 2. ZuPan Tone Bohinj 84. 200 din 3. Ličef Slavko Pokljuka 69. 000 din 4. Kovač Stefan Pokljuka 74.100 din 5. RazPet Jože Pokljuka 54. 100 din 6. Markež Kristina Pokljuka 115.500 din 7. Gartner Franc Jesenice 61. 000 din 8. Torkar Vinko, Minka TOŽB Gozdno avtoPrevozn. 43. 000 din 9. Ambrožič Miro avtoPrevozn. 35. 600 din 10. Sodja Pavel avtoPrevozn. 5 9. 900 din 11. Erlah Gaber avtoPrevozn. 71.500 din 12. VamPelj Vlado avtoPrevozn. 40. 700 din 13. Tonejc Stefan avtoPrevozn. 51. 600 din 14. Žigko Stefan TOZD Gozdno gradbeništvo 79. 900 din 15. Kunstelj Blaž gradbeništvo 45. 000 din 16. Petkoš Janez del. skuPnost skupnih služb 54. 800 din 17. Skumavec Jože del. skuPnost skupnih služb 49. 000 din 18. Lah Ivica del. skuPnost skupnih služb 45. 700 din 19. Vidic Ferdo TOK 62. 100 din 20. Pančur Marjana TOK 71.500 din 21. Skumavec Anton TOK &5. 500 din 22. Domislič Ivo TOK 76. 200 din 23. Debelak Vinko TOK 66. 600 din SkuPaj L 447. 100 din Rekonstrukcije v območju 1. Danijelič Jože TOZD gozdarstvo Bohinj 31. 000 din 2. Korošec Peter TOZD gozdarstvo Pokljuka 50. 000 din 3. Korošec Jaka Pokljuka 12. 000 din 4. Sodja Franc Pokljuka 29. 600 din 5. Beznik Lovro Pokljuka 28.500 din 6. Smolej Miha TOZD gozdno avtoPrevozn. 27. 000 din 7. Štefančič Stane avtoPrevozn. 45. 400 din SkuPaj 223. 500 din Novogradnje Izven območja 1. GaniC Mile TOZD Gozdarstvo Bohinj 43. 600 din 2. Rac Stefan Bohinj 68. 000 din 3. PonjaviC Blaž TOZD Gozdarstvo Jesenice 40.800 din 4. ZahiC Alija Jesenice 57. 400 din 5. VučenoviC Ulja Jesenice 45. 000 din 6. PaureviC Jago Jesenice 55. 500 din 7. Časar Avgust TOZD Gozdno gradbeništvo 36. 400 din SkuPaj 346. 700 din KratkoroCna Posolila IZVEN: 1. KlariC Drago TOZD Gozdarstvo Bohinj 8. 000 din 2. CvijetiC Nedeljko Bohinj 40. 000 din 3. KlariC Mijo Bohinj 19.000 din 4. KlariC Juro Bohinj 20. 000 din 5. Petkovič Djuradj Bohinj 5. 000 din 6. StojCevlC Jago Bohinj 5. 000 din 7. CvijetiC Jovo Bohinj 25. 000 din 8. CvljiC Dušan, 1938 Bohinj 17. 000 din 9. GaniC Juro Bohinj 12. 700 din 10. PeranovlC Djordje Bohinj 6. 000 din 11. BjelCeviC Mirko Bohinj 18. 000 din 12. PranjiC Veselko TOZD Gozdarstvo Pokljuka 12. 000 din 13. PaniC Danilo Pokljuka 14. 600 din 14. Panic Radovan Pokljuka 12. 200 din 15. Panić Todor Pokljuka 16. 000 din 16. GavriC Marko Pokljuka 12.200 din 17. JuriCeviC Juro Pokljuka 20. 000 din 18. LonCareviC Ante Pokljuka 15. 300 din 19. MariC Milan Pokljuka 26. 000 din 20. Ergarac Dimitar TOZD Gozdarstvo Jesenice 14. 400 din 21. GrgiC Drago Jesenice 20. 000 din 22. BuCiC Jožo Jesenice 16. 000 din 23. Došen Milanko Jesenice 16. 700 din 24. JeliC Jožo Jesenice 11. 600 din SkuPaj 382. 700 din Po doloCilih 32. Člena samoupravnega sporazuma o skuPnlh osnovah in merilih za reševanje stanovanjskih Potreb delavcev se sredstva za stanovanjska Posojila delijo v naslednjem razmerju: - 75 % za dolgoročna Posojila Po 1. in 2. toCki 29. Člena tega sPorazuma - 15 % za dolgoroCna Posojila Po 3. toCki 29. Člena tega sPorazuma - 10 % za kratkoročna Posojila Po 1. in 3. toCki 29. Člena tega sporazuma. Od celotnih sredstev je možno najveC 30 % kreditnih sredstev dodeliti delavcem, ki gradijo družinsko stanovanjsko hišo ali stanovanje izven gozdnogospodarskega obmoCja Bled. Na osnovi zgoraj navedenih do-loCil je Predlagana naslednja razdelitev sredstev za nosojila: v obmoCju izven obmoCja novogradnje 1,447.100 60,2 % 346. 700 14,5 % rekonstrukcije kratkoroCna Po- 223. 500 9,3 % “ " sojila - - 382.700 16,0 % SkuPaj 1,670.600 69,5 % 729.400 30,5 % SkuPaj za razdelitev 2.400. 000 100 % Ugotovljeno je bilo, da Posojila ni mogoCe odobriti naslednjim Prosilcem: 1. Polanc Anton ker mu je bilo v letu 1980 dodeljeno družbeno stanovanje, ni u-PravlCen do kredita za gradnjo 2. Urh Andrej je že dosegel gornjo mejo Posojila 3. Jakun Janez je že dosegel gornjo mejo Posojila; zaseda družbeno stanovanje, stanovanjski Problem ima rešen 4. Podgornik Francka je že dosegla zgornjo mejo Posojila; Podgornikova namerava Prestaviti PeC za centralno ogrevanje ln s tem tudi spremeniti lego dimnika. Ker so to vzdrževalna dela, se ji kredit ne more dodeliti, ker Po samoupravnem sporazumu kredit za vzdrževalna dela ni Predviden. 5. Čuden Stanko V letu 1980 je Po samoupravnem sPorazumu dosegel najvlšjl možni znesek Posojila za rekonstrukcijo, zato ni uPraviCen do Ponovnega kredita. 6. BuCiC Marko do dosežene gor. meje mu manjka 3.000 din, vendar je izjavil, da tega zneska ne želi sPrejetl. 7. CvljlC Dušan, 1932 je že dosegel gornjo mejo Posojila 8. PejiC Mirko je že dosegel gornjo mejo Posojila 9. Ergarac Nikola Izjavlja, da ne sPrejme Preostalih 3.000 din, ki manjkajo do dosežene gornje meje Posojila. 10. MehanovlC Šefik je že dosegel gornjo mejo Posojila. Proti dodelitvi Posojil so doPust-ni ugovori v roku 15 dni od dneva Izdaje obvestila. Ugovore bo obravnaval svet delovne organizacije GG Bled. SklePl 15. skuPne seje centralnega sveta TÜR in upravnega odbo- ?rTüR-ase"so;T§8ir......... 1. Proizvodni Plan TOK 1981 se Izvaja tako, kot je bilo dogovorjeno na PrejSnjl seji. Pri Pri-sPevnlh stoPnjah smo IzPustlll Prostornlnskl les oziroma drva. Predlagamo, da se od drv obračunavajo PrlsPevkl v višini 20%. To Pride v Poštev, če od kmetov Prevzame drva GG ali 6e lastnik zadrži veC kot 25 m3 drva za lastno Porabo oziroma v Primeru odtujitve lesa. 2. Režim dodeljevanja lesa za lastno Porabo je obravnaval tudi svet delovne organizacije GG Bled ln ga sPrejel z doPolnitvljo, da je Prekoračitev razmerja 85:15 med oddajo ln lastno Porabo dovoljena, če niti Izvršen Posek 3-letnega etata ne zadošča za Iz-Polnitev gornjega razmerja. po Predlogu centralnega sveta TOK je bila Prekoračitev vezana na Pogoj Poseka 10-letnega etata -to Pa je bil Preoster režim, zato je Predlog SDO sPrejemljlv. 3. PrisPevna stoPnja za drva ln drugi Prostornlnskl les listavcev znaša 20 %, ln sicer: 12 % biološka amortizacija, 8 % stroški Poslovanja. 4. Na zborih kmetov se Posreduje režim dodeljevanja lesa za lastno Porabo z doPolnitvljo, ki jo je sPrejel svet delovne organizacije (namesto 10-letnl etat se uPošteva 3-letnl etat). 5. Centralni svet TOK soglaša, da HKS najame Investicijski kredit za kreditiranje zasebnega kmetijstva v letu 1981, in sicer: - Pri Temeljni banki Gorenjske 7, 675,000 din - Pri KŽRS 710. 000 din 6. Centralni svet TOK Predlaga, naj bo sejnina za kmete 300 din in sicer za seje vseh samoupravnih organov. Za delegacijo kmetov v zboru združenega dela skuPščine občine Pa naj bo sejnina 200 din. Če bo Predlog glede sejnin na višjem nivoju drugačen, se mu bomo Prilagodili. 7. Od 1.5.1981 naj študijska Pomoč znaša 1. 000 din na mesec. Pomembnejši sklePi 1. seje centralnega’ svita T'OR"z dne’ 8.’ 6.’ 81 " 1. Centralni svet TOK ugotavlja ln Potrjuje rezultate volitev, referenduma ln sklePanja o ustanovitvi HKS GG Bled. 2. Regres za kmete naj znaša 2,00 din za kg, kar je Približno 25% PovPrečne cene gnojil. S tem stališčem je treba seznaniti tudi vse tri kmetijske zadruge in obe zemljiški skuPnostl zaradi enotnih meril ln skuPne akcije. 3. Glede traktorskega tečaja za kmete naj se Po organizacijskih enotah sestavi seznam Interesov, na Podlagi tega Pa Potem v jeseni odloči, kje tečaj bo. SklePi 1. seje sveta delovne organizacij e,’’ki’Je tifa v’Pifek,’’f2’. junija 198T. 1, Svet del. organizacije sPrejme Poročilo o volitvah delegatov v samouPravne organe GG Bled, ki so bile 26. maja 1981. 2, Potrdijo se mandati vseh izvoljenih članov delavcev ln kmetov za mandatno dobo dveh let, 3, Za Predsednika sveta delovne organizacije se izvoli Rogan Štefan, za namestnika Pa Arh Jože in s leer za mandatno dobo dveh let. Nevaren položaj inštruktorja na tečaju traktoristov -začetnikov F°to GG 4, V odbor za gospodarstvo bo imenovani: TOZD Bohinj TOZD Pokljuka TOZD Jesenice TOK TOZD AvtoprevozniStvo TOZD Gradbeništvo DS skupnih služb Kunstelj Štefan Ogris Kristl Miklavčič Jože Vidic Ferdo Koren Alojz Vidic Albert Šolar Zvone V komisijo za stanovanjska vpraSanja so imenovani: TOZD Bohinj TOZD Pokljuka TOZD Jesenice TOK TOZD AvtoPrevozniStvo TOZD Gradbeništvo DS skupnih služb Šmit Ludvik Donaval Majda Gartner Franc Vertelj Janez Vampelj Vlado PerS Jože Špenko Bogdan V uredniški odbor Presekov so imenovani: TOZD Bohinj TOZD Pokljuka TOZD Jesenice TOK TOZD AvtoprevozniStvo TOZD Gradbeništvo DS skupnih služb Veber Ivan Podlogar Jože Martelj Alojz Arh Bojan Vidic Tadej Zalokar Slavko Skumavec Jože 5. Na naslednji seji sveta delovne organizacije se glasovanje za imenovanje vodje splošno-kadrov-skega sektorja Ponovi. 6. Svet delovne organizacije u-gotavlja, da so TOZD, TOK in delovna skupnost skupnih služb na referendumu 26. maja 1981 sprejele samoupravni sporazum o osnovah za določanje razvida del oziroma nalog in samoupravni sporazum o spremembah in dopolnitvah samoupravnega sPo-razuma o skuPnih osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka in delitve sredstev za o-sebne dohodke. Sporazuma začneta veljati 8 dem po objavi na oglasni deski. 7. Svet delovne organizacije sprejme samoupravni sporazum o temeljih plana srednjeročnega razvoja SOZD GLG za obdobje 1981-1985. Sporazum PodpiSe C. Čuk, dipl. ing., individualni poslovodni organ delovne organizacije. V upravni odbor Počitniškega doma Imenovani: TOZD Bohinj TOZD Pokljuka TOZD Jesenice TOK TOZD AvtoprevozniStvo TOZD Gradbeništvo DS skupnih služb Piran so Rozman Tončka Kavčič Zvonko Miklavčič Mimi Pretnar Jelka Torkar Marija Urbsm Jože JakoPič Marija 8. Svet del. organizacije s°rejme poročilo o gradnji mehaniziranega lesnega skladišča na Rečici. 9. V septembru 1981 se organizira proslava ob 30-letnici samoupravljanja in GG Bled, združena s tekmovanjem gozdnih delavcev in Šoferjev. NaS znani telefonist LovSe Be Se rad vrača tudi med pokvarjene telefonske aparate. Foto GG Svet delovne orgsmizacije imenuje organizacijski odbor, ki ga sestavljajo vsi individualni Poslovodni organi TOZD, TOK in DS, vodja Pa je Novak DuSan, dipl. ing. 10. Svet delovne organizacije Potrdi program sanacije gozdov. Poškodovanih po žledu v Čičariji. Zato je potrebno zgraditi 3, 2 km cest in izvrSiti Posek 3. 000 m3 lesa. V delovno skupino za izvedbo akcije za sanacijo gozdov v Brkinih, svet delovne organizacije i-menuje vse individualne Poslovodne organe TOZD, TOK in DS. Odgovorni vodja za izvedbo akcije v Brkinih je Žerjav Franc, dipl. ing. 11. Svet del. organizacije s°rej-me pobudo družbenega Pravobranilstva samoupravljanja o o-mejevanju Pogodbenega in nadurnega dela. V vseh TOZD, TOK ln DS naj analizirajo dela, oPravljena po pogodbah o delu in nadurno delo ter razloge za uvedbo takega dela. Individualni Poslovodni organi delovne organizacije se zadolži, da v roku 30 dni priPravi predlog ukrepov za omejitev dela Po Pogodbah o delu in nadurnega dela. S Pobudo družbenega pravobranilca samoupravljanja in sprejetimi sklepi se seznani delavce TOZD. TOK in DS. Kadrovske spremembe v TOZD gradbeništvu: Dela in naloge v TOZD sta združila: Dolenc Matjaž, strojnik DjakoviS Marko, gradbeni delavec Odjavili so se: - Banožič Jožo samovoljno zapustil delo - Kavalar Darja po preteku pogodbenega dela - Matkov Marko samovoljno zapustil delo - Musa Marko samovoljno zapustil delo - Paurevič Jožo odšel v JLA - Petričevič Stjepan samovoljno zapustil delo - Zaradič Josip samovoljno zapustil delo - Zaradi? Jožo samovoljno zapustil delo Ob izplaCilu OD za maj so bili sezonski delavci TOZD gradbeništva izrazito nezadovoljni. Delavci so namreC smatrali, da so za dela in naloge vrtalcev premalo ovrednoteni. Pri pregledu delovnih izkazov in dejansko opravljenega dela pa se je izkazalo, da je bil obračun pravilen in ocena v skladu z opravljenim delom. Izstopal je le znesek za hrano, ki so ga delavci plaCali v delavskih kuhinjah. Toda ob občutno povečanih stroških prehrane so bili tudi zneski za hrano realni. Vod- Prva gradbena dela za novo mehanizirano skladišče na Rečici. Foto GG Strojnik obnavlja opozorilo, da je zadrževanje delavcev v bližini stroja prepovedano. Foto GG stvo TOZD gradbeništva je v tež -kem položaju, saj je načrt gradnje gozdnih prometnic - cest in vlek - za leto 1981 obSiren in zahteven in ga bo težko doseči s sedanjimi delavci. Z dvigom žlvljenskih stroSkov sta se podražila tudi bivanje in hrana v delavskih centrih, delavci pa smatrajo, da je njihov osebni dohodek le znesek, ki ga dobe po odbitku stroškov hrane v delavskih kuhinjah. Vodstvo TOZD gradbeništva si prizadeva dobiti dodatne sezonske delavce, ki so za izpolnitev obsežnih planskih nalog bistvenega pomena. Prizadevalo si bo tudi Izboljšati pogoje bivanja in hranjenja v delavskih centrih na področju GG Bled. DIVJI LOVEC 2. dejanje - KOVAČ - Janez DIJAK pred kovačnico ODKRITJE ZGODOVINSKEGA OBELEŽJA NOB Truditi se moramo, da bi čim bolje spoznali še neraziskano zgodovino Bohinja - kraja, v katerem živimo. Tudi južni Julijci, ki so nam bili v nedeljo dne 24. maja, ob priliki odkritja spominskega obeležja NOB, v tem primeru delovanja relejne linije G 27, so oživetje sP9mlnov Premnogih borcev NOB in domačinov. Ta dan je zgodaj zjutraj kazalo tako, kot da se odkrivajo vsi južni Julijci naenkrat, ker se je gosta megla nahitro dvignila in umaknila soncu, ki je nanovedo-valo leP pomladno-poletni dan. Na Kamnjah smo se začeli zbirati v velikem številu že Pred samim začetkom, ker je vsakdo računal, da bo ta dan v Bohinju Istočasno tudi praznovanje mladosti in, da bo po daljšem času srečal soborca in ooznanca, domačina in se z njim kaj [»ogovoril. Slavnostna govornika tov. Birk z Občinskega komiteja ZK Radovljica in tov. Cerkovnik - Riko sta nas v govoru uo»eljala skozi medvojni čas Prve in druge svetovne vojne ter čas same vojne in delovanja G 27 ter domačinov te- ga kraja. Povezovalno vlogo v programu jff»z borbenimi pesmimi izvajal zbor najmlajših pevcev, z lepo ubranimi glasovi, učencev osemletke dr. Janez Mencinger in recitatorji DPD Tomaž Godec iz Boh. Bistrice. Notranja čustva navzočih so bila v polni meri izkazana in prav je, da na tak način sliši mladina in se nanjo prenaša zgodovina. Spominsko obeležje je odkril borec tov. Cerkovnik Jože iz Savice. Ob tej priložnosti so bile podeljene spominske značke še živečim kurirjem G 27. G—27 1943 na Ventijah Po zaključku svečanosti na Kamnjah je šla izbrana delegacija in odkrila spominsko ploščo Janezu Maleju na Poljah, ki se je kot komunist po prvi svetovni vojni vrnil z ujetništva v Rusiji. Ista delegacija je odkrila tudi spominsko ploščo tov. Francu Podlipniku, prvi žrtvi okupatorja v Dachau iz tega kraja v letu 1941. Na obeh krajih je bila ob številni udeležbi priložnostna svečanost. Na žlanu pa so domačini povabili u-deležence v hiše kot je bilo v tej partizanski vasi to v navadi med vojno. Soklič Lojze žena se jezi: - Same nočne veše voziš k hiši! - Saj takih za čez dan pa nimam. V restavraciji se pridruži mladima gostoma znanec in pravi: - Nikar mu ne verjemi, on ima dekle pri vojakih! PREDAVANJE DIT NA TEMO "FUNKCIJA IN VSEBINA DELA VODILNIH IN STROKOVNIH KADROV"__________________________ DIT gozdarstva Bled je organiziral 7. maja zanimivo predavanje z naslovom "Funkcije in vse -bina dela vodilnih in strokovnih kadrov". Predaval je prof, Viljem Nemec z Zavoda SR Slovenije za produktivnost dela. Predavanja se je udeležilo 24 Slanov DIT, Ker je že običaj, da o vsaki akciji DIT poročamo v glasilu Preseki, sem bil zadolžen, da napišem kratek povzetek omenjenega predavanja. V uvodni razlagi nam je predaval nekaj pomembnih elementov, ki opredeljujejo značilnosti ljudi. Od teh elementov so predvsem pomembni naslednji: vrednote ljudi, interesi, vzgoja ljudi, znanje in informiranost. Vsi ti elementi vplivajo na usklajenost in strpnost dela v skupini ali pa povzročajo konfliktne situacije. Tako nam pomanjkanje informacij neizogibno povzroča konfliktne situacije. Prav tako tudi pomanjkanje znanja povzroča napake pri delu, kar zopet vodi v konfliktne situacije. Poznavanje teh elementov je za organiziranje sistema upravljanja zelo pomembno. Upravljanje se povezuje s teorijo upravljanja in prakso upravljanja. Obe komponenti pa morata biti tesno povezani. Škodljivo je pretirano poudarjanje prakse in omaloževanje teorije, prav tako pa tudi poveličevanje teorije in s tem zapostavljanje prakse. Praksa upravljanja brez teoretičnega znanja ne more biti uspešna, vendar pa moramo osvajati tisto teorijo, ki je uporabna v praksi. Teorija se mora verificirati v praksi, sloneti pa mora na behaviorističnih, priro -doslovnih in socialnih znanostih. Pomembni procesi v sistemu upravljanja so predvsem naslednji: predvidevanje, delovna učinkovitost, motiviranost. Informiranost, planiranje in usposabljanje kadrov ter organizacija dela. Vsaka OZD se mora stalno prilagajati spremembam. Za uspešno in pravočasno prilagajanje pa je potrebno imeti dobro usposobljene delavce, ki se ukvarjajo s predvidevati, pomembnimi za delovni proces. Če se v OZD vodstvo ne ukvarja s predvidevanji, ni sposobno opravljati drugih funkcij upravljanja. Delovna učinkovitost je odvisna od znanja, informacij, delovnih sredstev in motivacije. Vsi ti dejavniki morajo biti usklajeni. Če samo eden od teh dejavnikov odpove, se to odrazi na učinkovitosti dela. Poseben pomen morajo vodilni kadri posvetiti motivaciji za delo, ki pa se ne sme odražati samo z materialno stimulacijo. Pri prizadevanjih za povečanje učinkovitosti je ena izmed nalog vodij ne samo oblikovanje bolj uspešnih tehnoloških - ekonomskih mehanizmov in nenehno funkcionalno in strokovno usposabljanje, temveč tudi stalno večanje motiva-tivne kumulacije v vseh razpoložljivih oblikah. Motivacija je odvisna od stopnje razvoja vrednot in ustvarjenih materialnih potreb. Večja motivacija ima za posledico večjo učinkovitost, kar vodi do ustvarjanja novih potreb in novih možnosti zadovoljevanja in s tem spet do večje motivacije in učinkovitosti. Vodje v delovni organizaciji morajo stalno večati motivacijo članov organizacije, da povečajo njihovo individualno in kolektivno učinkovitost. V prizadevanjih za dosego čim večje uspešnosti poslovanja morajo vodilni delavci posvečati posebno skrb planiranju in usposabljanju kadrov. Planiranje in usposabljanje kadrov je najpomembnejša komponenta v razvoju OZD. Načrtovanje kadrov je v principu dolgoročen poseg, sinhroniziran s planom splošnega razvoja. Plan kadrov mora biti integralen, kar pomeni da mora nujno obsegati vse potrebe kad- rovske strukture in obenem tudi plan izobraževanja. Plan izobraževanja mora biti izraz potreb določenega nivoja gospodarjenja, da bi se lahko uporabljali usposobljeni profili in da ne bi prišlo zaradi neustrezne kadrovske strukture do neučinkovitega izkoriščanja opreme. Glede izobraževanja je pomembno, da je znanje, ki ga učenec pridobiva, sredstvo za učinkovitost dela, ki kasneje pri delu vpliva na povečanje produktivnosti in ekonomičnosti. Če pa je cilj izobraževanja le pridobitev naslova, se to zelo negativno odrazi v odnosu na produktivnost in ekonomičnost. Za zaključek predavanja nam je tov. Viljem Nemec podal še nekaj smernic o vodenju dela in o lastnostih, ki naj jih ima dober vodja. Vsi ne morejo odločati o vsem. Voditi in koordinirati delo mora vodja, ki ga izberemo po kriteriju avtoritete, ki je strokovna, moralno - etična in institucionalna. Glede kriterija strokovnosti naj bi veljalo načelo, da mora vodja delo, ki ga vodi, tudi najbolje poznati. Glede moral-no-etičnih lastnosti naj bo vodja predvsem delaven in brez ekscesov. Ko je vodja nekega oddelka izbran, sestavi program dela, ki ga morata sprejeti vsaj 2/3 članov. Vodja je v svojem oddelku za celotno dogajanje odgovoren in tudi pristojen, da predlaga svoje sodelavce. O predlogu izbire sodelavcev pa morajo odločati samoupravni organi, ki predlog sprejmejo ali pa ga tudi zavrnejo. Po predavanju se je zaradi po-manjaanja časa razvila le krajša razprava, v kateri smo razpravljali še o sistemu informiranja, kriterijih za izbiro delavcev za posamezna opravila in o sistemu usmerjenega izobraževanja. Zdravko Silič OB UPOKOJITVI CIRILA KOŠIRJA Naš sodelavec Ciril Košir je aprila letos nehal delati zaradi u-pokojitve. Ker je marljiv, sl je že poiskal koristno zaposlitev tam, kjer je prebil celo življenje: v gozdu ln na pašniku. Svoja najlepša leta je preživel na Koprivniku, kjer je obiskoval osnovno šolo. Dohitela ga je vojna ln kot nedorasel, a junaški mladenič je pomagal partizanom z zbiranjem obleke, obutve ln hrane. Postal je partizanski kurir ln je nosil pošto na Pokljuko ter v Podjelje. Kadar je zaslutil sovražnika v bližini, se je pravočasno skril In zavaroval dragocena obvestila. Leta 1947 se je zaposlil pri Gozdni upravi Pokljuka. Delo v gozdu je zahtevalo takrat velik fizični napor, saj so vse delali ročno. Zaradi dela v snegu In mrazu ln peš hoje na delo sl je našel delo v Železarni na Jesenicah, v valjarni na Javorniku. Delal je v vročini 40 . Vsake pol ure je delal ln vsake pol ure počival. Zaradi slabega zraka je kljub mladosti težko vzdržal ln se mu je zdravstveno stanje poslabšalo. Vleklo ga je nazaj v zeleno svežino gozdov. Ko mu je umrl oče, je'mati ostala sama doma. Zato se je ponovno zaposlil pri Gozdni upravi Pokljuka. Leta 1963 je med prvimi delavci napravil Izpit za sekača - motorista. Zaradi stanovanja, ki mu je bilo dodeljeno v Bohinjski Bistrici, se je leta 1970 zaposlil pri nas kot režijski voznik. Ko smo leta 1970 prodali konje, je delal na poseku, spravilu ln gojenju. Tako je ostal zvest našemu podjetju vse do konca svoje delovne dobe. Bil je skromen in pošten delavec In se je prilagodil vsakemu delu. Kolektiv TOZD Gozdarstvo Bohinj mu želi še dolgo ln zdravo življenje v naši prelepi svobodni domovini. Želimo, da še naprej pomaga reševati delegatske In krajevne probleme, saj mu bo za to ostajalo več časa kot doslej. R. P. NEKAJ NAVODIL ZA preljubo zdravje 1. SPANJE: - Čim kasneje greste zvečer spat, tem teže boste zaspa- li. - Če se prebudite sredi noči, nekaj spijte ali pojejte jabolko In takoj se boste zazibali v snu! - Tablete za spanje vzemite samo takrat, kadar zaradi glavobola ne morete zaspati, sicer jih ne uživajte, ker škodujejo jetrom ln ledvicam! 2. HRANA: Prepovedanih jedi od vašega zdravnika ne uživajte! Ne preizkušajte, če se bo kršitev navodil obnesla! Čeravno ni takojšnjih posledic, se bolezen počasi stopnjuje. 3. OPERACIJE: Za odstranitev kosti na nogah so najboljši specialisti v bolnici na Jesenicah. Poleg tega dobi bolnik na Jesenicah pred operacijo narkozo, medtem ko je v bolnici v Ljubljani ne prejme, bolečine pa so hude. Po raznih drugih operacijah dobi v bolnici na Jesenicah bolnik podrobno navodilo glede prepovedanih jedi, medtem ko ga v drugih bolnicah ne prejme. IZ POPISA PREBIVALSTVA, GOSPODINJSTEV IN STANOVANJ 1981 PoPis 1981 je končan. PoPisna komisija občine Radovljica je Izračunala prve rezultate in ocenjuje, da so zbrani podatki, zahvaljujoč temeljitemu delu popisovalcev ln Inštruktorjev, kvalitetni. 31. marca nas je bilo v občini 31.809 - 3.196 prebivalcev več kot pred desetimi leti; 10.289 gospodinjstev živi v 10. 287 stanovanjih. Počitniških stanovanj je 1. 058, kar 402 več kot v Popisu 1971. leta. V desetih letih se je iz tujine vrnilo 71 zdomcev, tako da jih dela v tujini le še 490. Gostota naseljenosti je v desetih letih narasla od 44, 6 ljudi na km2 na 49,6 ljudi na km2. Kaže se tudi neznaten trend zmanjševanja družin, saj Pridejo na eno gospodinjstvo le 3, 1 ljudje. Iz Prvih kmetijskih rezultatov je razvidno, da je v razdobju 71-81 najbolj porasla prireja ovac. Indeks rasti je 150,8, ter govedi za 110,3. Največji Padec smo za- beležili pri konjereji in prašičereji. Govedi je v občini 6. 999 - 653 glav več kot leta 1971, ovac je 1. 365, prašičev 1.813, pred desetimi leti jih je bilo 2. 763; konj Pa je 449. Našteli so tudi 18.760 glav Perutnine. Pričakovati je, da se bodo prvi rezultati popisa po končani obdelavi vseh zbranih podatkov še nekoliko spremenili. Prvi rezultati po krajevnih skupnostih in naseljih naše občine pa bodo Izšli v Statističnem biltenu že konec meseca maja. ZDRAVSTVENO VARSTVO DELAVCEV V OBČINI RADOVLJICA V naSl občini je 13.000 aktivnih zavarovancev, od katerih je več kot polovica žena. Za zdravje skrbijo trije TOZD-i: ZD Bled, ZD Bohinj, ZD Radovljica, Mreža službe medicine dela, prometa In Sporta obsega: - en dispanzer med. dela, prometa In Sporta v R adovljlcl, pet obratnih ambulant (Elan, Veriga, Iskra Otoče, Plamen, OA Bled za GG - LIP - Vezenine), - pristojni zdravniki v splošnih ambulantah. Dispanzer Izvaja aktivno zdravstveno varstvo za preko 3000 aktivnih zavarovancev. OA pa nudijo kompleksno zdravstveno varstvo 5400 zavarovancev. Ostali aktivni zavarovanci so uporabni ki pristojnih ln splošnih ambulant V dispanzerju je bilo v letu 1979 opravljenih 3821 preventivnih pregledov, od tega 468 predhodnih za potrebe delovnih organizacij. V OA naše občine je bilo opravljenih 40. 000 kurativnih pregledov in 817 preventivnih pregledov. V radovljiški občini je bil v letu 1979 bolniški stalež 4, 68%,od-tega 2,69 % na račun delovnih organizacij in 1,99 % na račun regionalne zdravstvene skupnosti. Višina bolniškega staleža je bila pod regijskim in pod republiškim povprečjem. Po odsotnosti z dela so na prvem mestu bolezni dihal, sledijo bolezni mišlčno-kostnega sistema, živčnega sistema In sečil. Po vrsti odsotnosti so na pr -vem mestu bolezni, nato nezgode izven dela, v stalnem upadanja pa so nezgode na delu. Služba medicine dela je organizirana v vseh treh TOZD-ih v občini. ZD Radovljica ima dispanzer za medicino dela, prometa in športa, ki je bil ustanovljen leta 1956. Kadrovska zasedba je dobra in tudi tehnična oprema je dobra, da lahko opravlja vse preventivne preglede delavcev v sedanjem obsegu. Na področju ZD Radovljica delajo 4 OA (Elan, Veriga, Plamen, Iskra Otoče), V vseh ambulantah imajo delavci kompleksno zdravstveno varstvo: kurativno in preventivno (prehodni pregledi pred zaposlitvijo, pregledi mladoletnikov, starejših delavcev, ki se pogosto poškodujejo, invalidov - seveda le na varnih delovnih mestih - in živilski pregledi). ZD Bled ima OA za tri večje OZD, ki imajo sedež na Bledu: GG-LlP-Vezenine. Tudi ta ambulanta ima poleg kurativnega tudi preventivno dejavnost. Del preventive pa opravljajo tudi splošne ambulante (pregledi živilcev, športnikov, voznikov motornih vozil). ZD Bohinj nima posebne OA, vendar je del preventivne dejavnosti, vključen v redno delo splošnih ambulant (predhodni nregledi, živilski pregledi, pregledi voznikov motornih vozil ln športnikov). Na našem področju se šele v zadnjem času ponovno uveljavlja pojem pristojne ambulante, ki bo Prav tako v svojem delu obsegala tudi del preventivnih (noostren pregled nad boln. stalež.em, spremljanje obremenitev delavcev na delovnem mestu, ugotavljanje socialnih prilik doma in na delu itd. ) Menimo, da je sedanja organiziranost prilagojena specifičnim pogojem delitve dela med tremi TOZD-i In je še dokaj ugodna. Vraščanje zdravstvenih delovnih organizacij v OZD ne Prihaja v poštev, še manj pa izločanje e-not medicine dela iz zdr. domov v svoj TOZD medicine dela, ker bi se razbila samoupravna enota zdr. domov v naši občini. Bolj smotrno je še bolj živo sodelovanje zdravstvenih domov kot celote, obratnih ambulant, pristojnih ambulant z organizacijami združenega dela. Prav to sodelovanje nam bo ena od pomembnih nalog v sedanjem srednjeročnem obdobju, predvsem s - kadrovsko socialno službo, - s službo za varstvo pri delu, - organizatorji dela, - tehnologi. Vsa ta sodelovanja bodo na eni strani pripomogla k humanizaciji dela, k boljšim delovnim pogojem, k boli zdravi organizaciji dela, na drugi strani pa bodo delavci manj obolevali, kar hi privedlo k padanju bolniikega staleža. Naloga medicine dela pa je poglobljeno Studirati delovna mesta, opravljati strokovno analizo ln o-ceno delovnih mest, študij ergonomije in fiziologije dela, V zadnjih letih namreč opažamo, da klasičnih poklicnih bolezni praktično ni več, v ospredje pa prihajajo bolezni zaradi neprilagodljivosti na zahteve delovnega mesta. V planu smo imeli uveljavitev dispanzerskih metod dela tudi v splošnih ambulantah. Na ta način bi bili naši delavci deležni sistematične in celovite zdravstvene obravnave, vendar v sedanjem obdobju s sredstvi, ki so nam na razpolago, ne bomo mogli širiti kadrov in pristopiti k takemu načinu dela. To bi bilo možno le s sodelovanjem OZD, Medicina dela, ki je odgovorna za strokovno diagnozo zdravstvenega stanja in pogojev v združenem delu, mora tudi pri nas najti v teh usmeritvah svojo lastno strokovno in materialno perspektivo. Sestavila: Dr. Ravnihar-Kunstelj Marija Ana spec. medicine dela Pri "Satanu" je prisedel k mizi znanec: - Ve imate pa rade svinjsko. - O, pa imamo doma čedno. R. P. SODELOVALI SMO Obölnskl Stab za civilno zaščito v Radovljici organizira vsako leto preverjanje znanja ekip prve medicinske pomoči v obliki tekmovanja. Tudi letos smo se odločili za tako sodelovanje. V naši delovni organizaciji opravljajo delavci v neposredni proizvodnji nevarna dela. Zato morajo Imeti tl delavci In posebej njihovi vodje dokajšnje znanje o varstvu pri delu In o nudenju prve medicinske pomoči. Pravilno in pravočasno ukrepanje je včasih lahko odločilno; saj so delovišča v gozdu raztresena, oddaljena od prometnic ln telefonov. Zato stalno skrbimo za usposabljanje delavcev za varen način dela. Z 20-urnlml tečaji za prvo medicinsko pomoč širimo tudi prosvetljenost naših ljudi. Na tekmovanje je štab za civilno zaščito Gozdnega gospodarstva Bled poslal svojo ekipo v naslednjem sestavu: - Donaval Anton, - Rožič Jaka, - Repinc Silvo, - Gartner Matjaž, - Simon Franci, - Zajc Mimi, - Bernard Ludvik. Ekipa je sestavljena iz dveh trojk z vodjem na čelu. Vodja mora imeti uspešno opravljen 80-urnl tečaj prve medicinske pomoči. Ostalim članom zadostuje opravljen 20-urni tečaj. Tokrat sta trojki vodila tov. Anton Donaval in Jaka Rožič, ki je bil hkrati tudi vodja celotne naše ekipe. Ker je po opravljenem tečaju minilo že dalj časa, je bilo znanje seveda slabše. Zato smo organizirali dopolnilni pouk o prvi pomoči In trlaži. Namen takega pouka je, da tekmovalci obnovijo In sl Izpopolnijo teoretično in praktično znanje. Priprave na tekmovanje je v skrajšani obliki vodila sestra Danijela iz obratne ambulante GG Bled, LIP Bled In Vezenine. Tekmovanje je bilo v nedeljo, 24. maja 1981, na kopališču v Radovljici. Udeležilo se ga je 59 ekip prve medicinske pomoči iz krajevnih skupnosti ln delovnih .organizacij v občini Radovljica ln je bilo dobro organizirano. Ekl -pa Gozdnega gospodarstva Bled je nastopila kmalu po začetku tekmovanja. Za trlažo je sledil drugi del tekmovanja. Prva trojka, ki jo je vodil Anton. Donaval, je Imela nalogo imoblllzirati poškodovanca z zlomljeno hrbtenico. Druga trojka pod vodstvom Jake Rožiča pa je morala oskrbeti poškodovanca z globoko vreznino na levi podlahti. Obe nalogi sta trojki dobro Izvršili. Strokovna komisija ni dodelila nobene kazenske točke, kar je veli ka zasluga tudi naše sestre, ki nas je kljub pomanjkanju časa veliko naučila. Ocenjevali so tudi trlažo In čas, v katerem so bile poškodbe oskrbljene. Gozdno gospodarstvo Bled je na tekmovanju doseglo 11. mesto, kar je zadovoljiv uspeh. Člani ekipe so menili, da bi morala biti ekipa stalna, saj se le tako doseže enotnost pri opravljanju vaj in tekmovalnih nalog. GG Bled naj bi za ekipo prve pomoči nabavilo enotne uniforme, saj smo bili edini v "civilu". Tekmovalci so bili z udeležbo In uvrstitvijo na tekmovanju zadovoljni, saj se na ta način s skup -nlmi nastopi utrjujejo dobri odnosi med delavci po temeljnih organizacijah. V režiji Lovrenca STRGARJA se je dramska skupina DPD Svoboda "Tomaž Godec" Boh. Bistrica štirikrat predstavila z Igro F. S. Finžgarja: DIVJI LOVEC na odru Joža Ažmana. Med 40 nastopajočimi je Janez DIJAK zamenjal Tlberjack in se dobro predstavil občinstvu tudi kot Kovač ln divji Lovec. Strgar Lovrenc DOMAČA LEKARNA (lz 100 letne pratike) PELIN je znano zdravilo za želodec. Pelin lahko kuhaš kot čaj, lahko pa ga ožmeš ali posušiš in zmletega natrosiš v vodo, vino, juho ali drugo jed. PRESLICA Za stare, gnile rane, celo za raka ni nič boljšega od presličnih obkladkov. Rastlino nakladaj ali samo ali napravi zavrelico ln v njej namočene prtiče polagaj na rano. Čaj je dober želodcu, je najboljša pomoč, če kdo ne more na vodo, odpravlja kamen, u-stavl kri, če prihaja iz ust ali nosa ali prsi. Kdor trpi na kr-votoku, naj pije vsak dan dve čaši zavrete preslice. PRIPOTEC Ta rastlina se rabi za zunanje ali notranje rane. Na rano se položi zmečkani pripotčev ali trpotcev list. Pripotčev Ust ne pusti nobene gnilobe v rano. Kdor ni prav zdrav, naj pije pripotčev sok, ki mu zaceU notranje rane. SENENI DROB ln ovsena slama izvlečeta iz života vso skrnino. V krop vrzi 2 perišči droba ali nekoliko ovsene slame, namoči prt ali rjuho, napravi si ovitek ali se ves zavij v rjuhe, pokrij Se dobro In ostani tako celo uro. Čez uro se preobleci v suho perilo in počivaj ali hodi po sobi. Tudi hud kašelj odpraviš s soparo senenega droba, ki jo vdihavaš četrt ure, seveda ves odet, da ne pri -de mrzel zrak do tebe. Potem se obriši z mokro, mrzlo brisal-ko in pojdi v posteljo ali hodi po sobi. SENO- GRŠKO se dobi v trgovinah v podobi rumene moke. Pri zunanjih boleznih, pri oteklinah ln tvorih ni boljšega zdravila, kakor obkladki s pokuhanim grškim senom. To oteklino raztopi in splakne. Ta moka se kuha kot močnik in v prtič zavito deneš na rano. Nadaljevanje sledi! 490 krogov ŠPORT Občinsko sindikalno prvenstvo v pdbojki Od 15. - 24. aprila je bilo sindikalno prvenstvo v eni najkvalitetnejših Športnih zvrsti v naši občini, v odbojki. Zaradi bolezni ln odsotnosti nekaterih Igralcev smo nastopili samo z eno e-klpo, ki se je uvrstila v finalni del tekmovanja ln v sklepnih bojih zasedla dobro tretje mesto. S tem smo ponovili lanskoletno visoko uvrstitev. Rezultati - predtekmovanje: GG : Vezenine 2 : 0 GG : Iskra Lipnica 2 : 0 finale : GG : Plamen 2:0 GG : Veriga 0 : 2 GG : Iskra Lipnica 0 : 2 Končni vrstni red moSkih ekip (12): 1. Veriga Lesce 1 2. Iskra Lipnica 3. GG Bled 4. Plamen Kropa 5. Elan Begunje 2 Itd. Občinsko sindikalno Pryf^stvo v streljanju z zračno puško je bilo 25. ln 26. aprila v dvorani kulturnega doma v Podnartu v izvedbi Strelske družine Stane Rozman iz Podnarta. NaSo KOOS sta zastopali petčlanska moška ekipa v sestavi: Donaval, Krnl-čar, Podlogar, Tolar, Rožič ln tričlanska ženska ekipa: Pretnar, Donaval, Kos. Ekipna razvrstitev-moški: 1. Veriga Lesce 795 krogov 2. Elan Begunje 764 krogov 3. LIP Bled 751 krogov 15. GG Bled 446 krogov Ekipna razvrstitev-ženske: 1. Elan Begunje 2. Iskra Lipnica 3. Veriga Lesce 8. GG Bled 400 krogov 378 krogov 361 krogov 191 krogov Vrstni red ekipno - skupaj 1. Veriga Lesce 2. Iskra Lipnica 3. Elan Begunje 12. GG Bled I. letne igre SOZD GLG (18): 6. GG Bled Namizni tenis (6): 1. Jelovica 2. LIP Bled 3. Gradis 5. GG Bled V športni hali Poden v Škofji Loki so potekale 30/5 1.1. v organizaciji KOOS Jelovica na novo organizirane letne igre SOZD GLG, Tekmovanja so bila v šestih moških in treh ženskih disciplinah. Čeprav smo predvidevali polnoštevilno udeležbo ekipe GG Bled, pa se je iger zaradi neodgovornosti posameznikov u-deležlla le slaba polovica prijavljenih. S kombiniranimi ekipami in večkratnimi nastopi posameznih tekmovalcev smo uspeli tekmovati, razen v balinanju, v vseh moških- disciplinah, razumljivo na je, da so bili rezultati temu primerni. V ženskih disciplinah nismo nastopili, ker sta se odzvali le dve tekmovalki. Rezultati: Streljanje (6 ekip): 1. Gradis 834 krogov 2. Jelovica 827 krogov 3. LIP Bled 788 krogov Mali nogomet (8): 1. Jelovica 2. AERO 3. LIP Bled 6. GG Bled Kegljanje (8): 1. Jelovica 2. Alples 3. AERO 6. GG Bled Šah (8): 1. Jelovica 2. GG Kranj 3. LIP Bled 6. GG Bled Ekipno moški In ženske skupaj (8): 1. Jelovica Škofja Loka 2. LIP Bled 3. Gradis, LIO Škofja Loka 8. GG Bled Zapisal: Miroslav Kapus Vizija vetroloma. Foto: I. V. Glasilo "PRESEKI" ureja uredniški odbor organizacije združenega dela GG Bled, Ljubljanska cesta 19. Odgovorni urednik Boris Robič, tiska Delavska univerza Tomo Brejc Kranj v 5oo izvodih