POLITIČNO GLASILO Poštni urad: 9020 Celovec — V er lagspostam t: 9020 Klagenlurt Izhaja v Celovca — Erscheinungsort Klagcnfurt LETNIK XXII / ŠTEVILKA 41 CELOVEC, DNE 8. OKTOBRA 1970 CENA 2.50 ŠILINGA 1920-1937-1958-1970 Vselej se spraišuje, kakšni so dbčutki koroških Slovencev ob deželnih praznovanjih 10. olktoibra. Nikoli pa se ne vpraša, zakaj 10. oktober ni praznik tudi za, ampak po mišljenju mnogih samo proti koroškim Slovencem. Po neki zakonitosti se ob tem času ponavljajo vsako leto dogodki, ki po mnenju nekaterih, morda celo večine v deželi, utrjujejo- mir i-n narodno enotnost na Koroškem, po mnenju drugih pa pehajo db zid narod, čigar obstoj je postal tarča takih praznovanj. Oib takih priložnostih je treba primerjati obljube in resnico, pošastne fraze in dejansko stanje, ugotoviti je treba, -kje so vzroki temu razvoju in kam bo to privedlo, oziroma kje so izhodi iz te zadrege. Koroška je, kljub veličastnim publikacijam in slavnostnim sprevodom ter zmagoslavnim in bučnim govorom, v grozotni zagati. Odjgovorni in vodilni ljudje morajo namreč Ugotoviti, da se prvič ni uresničila napoved deželnega upravitelja Arthurja Lemi-scha z dne 25. novembra 1920: »Nur ein Menschenalter haben wir Zeit, diese Ver-fuhrten zum Kamtnertum zuruckzufuhren; in der Lebensdauer einer Generation mu C das Erziehungswerk vollendet sein. Das tverden nicht die Behorden und Regierun-gen machen kdnnen, das Kamtnervolk selbst muB es besorgen; Haus, Schule und Kirche miissen sich am Heilungswerke be-teiligen! Mit deutscher Kultur und Karnt-nergemutlichkeit wollen wir, wenn Schule und Kirche das ihre tun, in einem Menschenalter die uns vorgesetzte Arbeit ge-leistet haben...« Na drugi strani pa še strašijo po Koroškem vselej besede, tudi dejanja, katerih posledice in učinkovitost (ob krutem državnem in privatnem nasilju) so morali občutiti naši predniki in z njimi mi v letih 1920, letu plebiscita in -pozneje, 1937, ko je Avstrija jaastiljala posteljo svojemu luhrerju, in v dobi nacističnega -nasilja, 1058, -ko se je dvignila -koroška -nemška ihta proti »prisilnemu pouku« slovenščine, 1970, :ko 'bi morali vendar končno premisliti, kam bo to privedlo. Kot se je že zapletel v protislovje dhe 12. ■septembra 1920 poleg drugih nemških koroških -politikov jaoslanec za državni zbor Paulitsch, se dogaja enako njegovi-m ali pa naslednikom njegovih političnih »nasprotnikova. Paulitsch je oblj-ubi-i tedaj na Gosposvetskem polju v imenu deželnih politikov Slovencem neoviran razvoj: »AnlaB-lich der heutigen Massenversammlung und der Bedeutung der gegenwartigen Stunde sei mir gestattet auf Artikel 2, Abschnitt 5, de$ Friedenvertrages hinzuweisen, wel-dier nationalen Minderheiten den Schutz Lir Nationalitat, Sprache, Religion, den ganzen Schutz von Leben und Freiheit zu-sichert. Wie wir bisher alle Bestimmungen des Friedensvertrages in vorbildlich ge-treuer Wcise erfulltcn, so wird es auch mit dieser Bestimmung des Friedensvertrages der Fali sein. Es ware nicht notwendig ge-'vescn fiir uns, dies schriftlich niederzule-gen, da es uns vollstandig ferne liegt, den anderssprachigen Volksteil des Karntner Lan des national zn unterdrucken, dessen Uationale und kulturelle Fortentwicklung zu hemmen oder ungiinstig zu beeinflus-sen . •. Es ginge gegen unsere eigenen In-teressen, und es ginge gegen das Interesse des Kamtnerlandes, es wiire unwurdig des deutschen Volkes, wollten wir hier eine Politik einschlagen, welche die ruhige, PlanmaBige Fortentwicklung des anders-sprachigen Volkes behindert«. Malo navrh Pa se iza-plete v -zgodovinskem pregledu Ev- rope, ki so- jo seveda vseilej reševali Nemci, v velenemški mesianizem, ki je poklican, da odreši -svet: »Wir haben hier als Grenz-gebiet eine hohe kulturelle Aufgabe zu er-fiillen, wie dies das deutsche Volk in der Geschichte bisher immer getan bat. Die Germanen waren berufen, das kulturelle Erbe Roms anzutreten, und zwar vorerst zuerst selber die rdmische Kultur anzuneh-men, spater zu veredeln und schlieBlich, an die romische anknupfend, eine von christlichdeutschem Geiste getragene ger-manische Kultur zu schaffen ...« Tudi današnja koroška stvarnost se sonči v -tej dvdliičnosti. če beremo danes tiskane izdelke 'koroških »domovina zvestih« (pojem, iki se barva kot jesensko listje) ustanov, se nam zgrozi- pred očmi: Slovenski -nacionalizem in jugoslovanski imperializem hlastata že spet (?) po sveti 'koroški zemlji, komaj čakata, da jo bosta zavojevala tretjič, tokrat pa dokončno. Koroška »peta kolona« je že -pripravljena. Koroška je po pisanju klicarjev domovine kot enota dežela nemškega jezikovnega območja, nemškega 'kulturnega -kroga i.n zgodovine nemškega naroda. »Jeder soli die Sprache seiner eigenen Wahl sprechen, seine Kinder darin erzie-hen und seinem liebgewordenen Volkstum treu bleiben. Sie wollen aber auch, daB das ganze Karntnerland fiir immer den Cha-rakter eines deutschen Landcs trage — die Minderheit der Slovvenen soli ihre volki-sche Eigenart wahren, aber das ganze Land selbst soli eine Einheit bleiben in seinem Erscheinungsbild vor aller Welt.« {Ruf der Heimat, 14. oktober 1970). Koroška naj torej le ostane dvojezična dežela, Koroška kot celota naj si pa ohrani za vse večne čase značaj nemške dežele... Nič mainj. očitnih pa ni maslednjih dvoje protislovij. Leta 1920 uradna koroška deželna politika mi poznala nobenih vindišarjev. Govori se vsepovsod samo o Slovencih in Nemcih. -Neki Goess iz Žrelca je izjavil dne 12. septembra 1920 na Gosposvetskem polju: »Wenn -die Karntner seit altersher oh-ne Um-terschicd der Nationalitat Schulter an Sohiulter fiir die Heimat kampften, so wol-len wir auch am Abstimmungstage, Deutsche und Slowenen, Schulter an Schulter fiir die Einheit der Heimat eintreten.« — In danes? Tu Nemci -in domovini -zvesti »vindišarji» in seveda čisto db robu Slovenci, -povzročitelji vseh nemirov v deželi. Slovencem se šteje danes v zlo, ker so oni ali njihovi predniki glasovali leta 1920 moralno popolnoma opravičeno za Jugoslavijo. Ljudje, ki menda izpolnjujejo oporoko 10. oktobra 1920, -se te oporoke nikakor ne držijo. Razen če vzamemo za oporoko naslednjo Steinacherjevo ugotovitev: »Weil wir aber... nicht in der Lage waren, »Deutschland« zu rufen, wir »Osterreich« nicht sagen wollten, so wurde unser Kampf-ruf eben ,Karaten’.« Po Steinacherjeveim lastnem priznanju je -bil (boj za Koroško torej, boj za priključitev k rajhu, za veJenem-ško prihodnost. Ali pa, če vzamemo kot oporoko Lemisdhev govor v deželnem zboru dhe 25. novembra 1920. Mirnemu in enakopravnemu razvoju v deželi škodujejo zločinski izpadi -nemškega šovinizma proti slovenskim ustanovam, proti pouku slovenščine v šolah, okrutno in očitno zapostavljanje slovenskega človeka, -podlo hujskanje proti slovenskim industrijskim ipodjetjem, ki hočejo pomagati vsestranskemu napredku -na zaostalem južnem Koroškem. Kje je enakopravnost, če jx> eni strani vabimo v deželo zahodnonem-ški -kapital — ta je seveda vsak čas dobrodošel —, če vabimo rajhovce, naj se -naseljujejo po slovenskem Koroškem v tako imenovanih »Feriendorfer«, pri solidnem in vsestransko -priznanem slovenskem podjetju -p,a zagledamo takoj glasnika in nosilca slovenskega šovinizma, komuni stičnega rovarjenja, povzročitelja -nemirov. Kje infiltracija, kje podseljevanje? Zadnji klin, na katerega se obešajo Očitni sovražniki koroških Slovencev in miru v deželi, je tisto hinavsko priznanje: Saj nimamo ničesar proti Slovencem, -naj so, kar so, samo mi se ne damo od njih vladati, tlačiti. Treba je torej zavarovati o-groženo nemško večino pred oblastnimi zahtevami »manjšine«. Vse skupaj pa še pomešajo z jeremiado o ogrožena svobodi, (Daije na 4. strani) Koroški Slovenci in 10. oktober Od 10. oktobra 1920 poteka 50 let. Prebivalstvo plebiscitnega ozemlja se je tedaj v večini odločilo za Avstrijo. Ta odločitev je predmet sedanjega praznovanja. Ta odločitev nam narekuje lojalnost do naše države. Na dragi strani pa se je okoli 15.000 koroških Slovencev odločilo za Jugoslavijo. Večino teh ljudi že pokriva zemlja. Vendar nam ta odločitev narekuje, da sc čutimo slej ko prej kot sestavni del celotne slovenske narodne skupnosti. Ta kulturna povezanost nikakor ne izključuje zavestnega vključevanja v državno stvarnost ter demokratično živ-ljenje. Kljub temu ali prav zaradi tega pa moramo danes — 50 let po plebiscitu — opozoriti na sledeče: 1. Svečana obljuba koroškega deželnega zbora, podana v težkih dneh leta 1920, ni izpolnjena. Bistvena vsebina te izjave je zagotovilo, da bo oblast skrbela sedaj in v vseh bodočih dneh za docela nemoten kulturni in gospodarski procvit in napredek koroških Slovencev. 2. Člen 7 Avstrijske državne pogodbe iz leta 1955 ni docela izpolnjen, čeprav je bilo medtem nekaj bistvenih določil realiziranih. 3. Koroška meja je meja miru. Nikakor ni ogrožena ne s strani koroških Slovencev, ki se lojalno priznavajo k Avstriji, ne s strani Jugoslavije, ki je sopodpisnica državne pogodbe. 4. Koroški Slovenci danes in v bodoče želimo nemoten in neoviran razvoj v duhu razumevanja in mirnega sožitja. Zavestno se želimo vključiti v vse oblike javnega življenja, vendar pričakujemo, da nam bo tudi pristojna oblast zagotovila naš obstoj v deželi, kjer smo doma že celih 1400 let. Iskreno želimo, da bi vse proslave deželnega praznika potekale v duhu spoštovanja, razumevanja in mirnega sožitja. Narodni svet koroških Slovencev Die Karntner $lowenen und der 10. Oktober Seit dem 10. Oktober 1920 sind 50 Jahre vergangen. Die Bevolkerung der Abstimmungszone A entschied sich damals mehr-heitlich fiir Osterreich. Diese Entscheidung ist heute Gegenstand der Feier-lichkeiten Diese Entscheidung veriangt von uns Loyalitat gegenuber unserem Staat Osterreich. Andererseits aber haben sich etwa 15.000 Karntner Slowenen fiir Jugo-slawien entschieden. Der GroBteil dieser Menschen ist nicht mehr unter den Lebenden. Diese Entscheidung legt uns die Verpflichtung auf, daB wir uns nach wie vor als ein wesentlicher Bestandteil der slowenischen Volksganzen fiihlen. Diese kulturelle Verbundenheit schlieBt ein bewuBtes Einfugen in die Staatswirklich-keit und in das demokratische Leben keineswegs aus. Trotzdem oder gerade deshalb aber miissen wir heute — 50 Jahre nach der Volksabstimmung — auf folgendes hinweisen: 1. Die feierlichen Versprechungen des Karntner Landtages, abgegeben in den schweren Tagen des Jahrcs 1920, sind nicht erfiillt worden. Ein wesentlicher Bestandteil dieser Versprechungen ist die Zusicherung, daB die Behorden jetzt und in aller Zukunft fiir eine vollig ungestiirte kulturelle und wirtschaftliche Entwicklung der Karntner Slowenen Sorge tragen werden. 2. Der Artikel 7 des Osterr. Staatsvertrages aus dem Jahre 1955 ist nicht zur Ganze erfiillt, obwohl inzwischen einige wesentliche Bestimmungen realisiert wurden. 3. Die Karntner Grenze ist eine Grenze des Friedens. Sie ist keineswegs bedroht, weder von der Seite der Kiimtner Slowenen, die sich loyal zu Osterreich bekennen, noch von der Seite Jugoslawiens, das Mitunterzeichner des Staatsvertrages ist. 4. Wir Karntner Slowenen wiinschen heute und kiinftig eine ungestiirte und ungehinderte Entwicklung im Geiste des Verstehens und des friedlichen Zusammenlebcns BewuBt wollen wir uns in alle Formen des offentlichen Lebens einfugen, doch erwarten wir, daB uns die zustandigen Stellen unseren Bestand in einem Lande sichem, wo wir schon ganze 1400 Jahre zu Hanse sind. Wir wiinschen aufrichtig, alle Feiern rund um den Landesfeiertag mogen im Geiste der Achtung, des Verstehens und des friedlichen Zusammenlebens abgewickelt werden. Rat der Karntner SIowenen OD TEDNA DO TEDNA PRVIČ KAK AMERIŠKI PREDSEDNIK V JUGOSLAVIJI Približno 42 ur je bil ameriški predsednik Nixon na uradnem obisku (od srede, 30. 9., do petka, 2. 10. dopoldne) v Jugoslaviji. To je prvič v zgodovini, da je kak ameriški poglavar obiskal to deželo- Na beograjskem letališču so Nixona, njegovo ženo in spremstvo sprejeli in pozdravili predsednik Tito z ženo in drugimi jugoslovanskimi političnimi osebnostmi. N.ixon je Obiskal tudii Zagreb in Titov rojstni kraj Kumrovec. V svoji zdravici na svečani večerji je Tito naglasil, kako so narodi med seboj' čedalje 'bolj odvisni, ker se svet zaradi napredka tehnike čedalje 'bolj, manjša. Opozoril je tudi na revščino, ki vlada še po svetu. Zaradi medsebojne povezave sveta se vsak spopad ali kriza odražata daleč po svetu, če hočemo mir na svetu, je treba reševati osnovne probleme, tako skrčiti oboroževanje, odpraviti politiko nasilja in vmešavanja v notranje zadeve drugih; odpraviti je treba blokovsko delitev sveta. Tito je v zvezi s položajem na Srednjem vzhodu omenil vest o smrti Naserja, uglednega državnika in neutrudnega borca za mir. V sedanjih kritičnih trenutkih na Srednjem vzhodu je to velika zguba. Tito je pripomnil, da je Jugoslavija neposredno zainteresirana za mir na Srednjem vzhodu. Nixon je v odgovoru omenil, kako si jugoslovanski in ameriški strokovnjaki v manj razvitih predelih sveta prizadevajo, da bi pomagali uresničevati načrte za razvoj. Jugoslavija je skušala prikazati drugim v Evropi temeljno resnico, da mora prava varnost sloneti na čvrsti osnovi medsebojnega spoštovanja, neodvisnosti in nedotakljivosti vseh evropskih držav, kakor tudi na nevmešavanje v njihove notranje zadeve. Nixon je tudi naglasil, da je cilj ameriške politike na Srednjem vzhodu in drugod po svetu, pomagati toliko, da bi zagotovil narodom in državam mir, tako da bi lahko gradile svoje življenje v skladu s svojiimi prizadevanji ob dolžnem spoštovanju in upoštevanju drugih. Nasprotujemo politika sile zunaj tega območja, katere cilj, je doseči enostransko premoč ali odločilni vpliv. Nixon je še naglasil, da se da ohraniti. mir na svetu samo z medsebojnim spoštovanjem med državami, spoštovanjem njihovih pravic db neodvisnosti, pravic, da živimo brez vmešavanja svojih sosedov, ne glede na to, ali so veliki ali majhni. UREDNIK »SPIEGLA« RULLMANN PRED SODIŠČEM Pred senatom vojaškega sodišča v Beogradu se je začel proces proti dopisniku hamburškega časopisa »Der Spiegel« Hansu Petru Rullmannu, dopisniku neke revije v Beogradu Hilmi Taci ju in Jovanu Trku-Iju, nameščencu podjetja Čentroprojekt, ki so bili 10. marca aretirani v Beogradu pod obtožbo, da so zbirali tajne vojaške, gospodarske in politične informacije. Obtožene branijo višji, častniki pravne službe jugoslovanske ljudske armade- Na javni seji so po ugotovitvi osebnih podatkov obtoženi in njihovi branilci zahtevali, naj, sodišče določi nove izvedence namesto tistih, ki so v preiskavi ocenjevali dokazno gradivo, nadalje naj se razprava odloži, da bi imeli dovolj, časa za pripravo oibrambe m zbiranje gradiva s katerim bi pobijali navedbe obtožnice. Obtoženi in njihovi branilci so prav tako 'nasprotovali predlogu javnega tožilca, naj bo glavna razprava tajna, trdeč da gre za gradivo, ki bi bilo na ita ali oni način dostopno javnosti m objavljeno. Sodišče je odbilo vse zahteve obtožencev in 'branilcev, češ da bi se npr. na javni razpravi lahko odkrile stvari, ki bi ogrožale varnost države. Sodišče je prav tako odbilo zahtevo veleposlaništva Zahodne Nemčije, da se v primeru, če bi razprava bila tajna, dovoli da bo navzoč kot opazovalec zastopnik veleposlaništva z obrazložitvijo, da so po jugoslovanskem kazenskem zakonu na tajni razpravi lahko navzoči samo najbližji, sorodniki obtoženih. JURA ZAHTEVA AVTONOMIJO Vsako leto obhajajo Jurovci, prebivalci francoskega dela bernskega kantona, svoj narodni praznik. Pred kratkim se je v De- lemontu zbralo nad 30 tisoč ljudi. Prispeli sta tudi odposlanstvi Francozov iz Belgije in Quebecka (v Kanadi). Govorniki so poudarjali s polnim zaupanjem, da bodo Francozi v bernskem kantonu dosegli avtonomijo ter ustanovili lasten kanton v zvezni republiki Švici. Sedaj gre samo še za razne formalnosti, po katerih naj se izvede plebiscit. Kanton-ska vlada bi rada vključila tudi vse prebivalce nekdanje bazelske škofije, vendar se Jurovci temu odločno upirajp. USTAVNI ZAKON IN »PAKET« ZA JUŽNE TIROLCE V 'poslanski 'zbornici v Rimu se je začel zakonodajni .postopek, s katerim se spreminja ustavni zakon in se spreminja posebni statut dežele Trentino-Južna Tirolska. Gre za nov korak 'k izvajanju tako imenovanega »paketa«, ki predvideva ustavni zakon, ki bo uredil nove pristojnosti med deželo in bozensko 'pokrajino. PAPEŽ V VATIKANU Papež Pavel VI. se je pred kratkim vrnil v Vatikan s svojih 'počitnic v Castel Gandolfu, kamor j,e bil odšel 16. julija. Pravzaprav je šlo za delovne počitnice, ker je papež v tem razdobju imel kakih 50 govorov, se je srečal z več sto ljudmi ter opravljal posebno od 4. avgusta naprej, ko se mu je pridružil državni tajnik kardinal Villot, vse državne in cerkvene posle. VSI TALCI SVOBODNI Palestinska osvobodilna fronta je izpustila še zadnjih 6 talcev od 400 'potnikov, kolikor jih je bilo v treh ugrabljenih letalih. V Jordaniji imajo sedaj civilno vlado. Vodi jo Ahmed Tukan, Palestinec, ki pa Palestincem 'baje ni naklonjen. V novi 16-članski vladi je šest vojaških osebnosti in pet Palestincev. SOVJETSKA ZVEZA IMA MNOGO PODMORNIC Ameriški časopis »Newsweek« navaja naslednje podatke o obsegu sovjetske vojne mornarice. Ta razpolaga s 55 jedrskimi podmornicami, ki so oborožene z raketami. Vsaka 'podmornica lahko nosi 16 jedrskih raket z dometom 1500 milj. Dvajset sovjetskih ipodmomic ima nalogo, da se bori proti ameriškim podmornicam tipa Polaris. To so nekakšni podmorski lovci — »Ikilerjii«. 57 navadnih podmornic je tudi oboroženih z raketami. Poleg 'tega ima sovjetska mornarica 262 navadnih podmornic. Dve sovjetski križarki sta tako grajeni, IV. ZAKLJUČEK Vprašanje jasne in nesporne razmejitvene trte med Nemško — Avstrijo in Jugoslavijo ni samo zemljepisno vprašanje, niti vprašanje svobodno, organizirano ali neorganizirano izraženih želja prebivalstva. Razmejitvena črta je tudi dejanje politične modrosti. Vplivala bo na zaupanje, ki ga Avstrijci in Jugoslovani sedaj imajo v ameriško vlado. Odločitev, ki bi bila nemodra, lahko onemogoči Ameriki, da bi kdaj igrala vlogo pravičnega posrednika, a čeprav gre v tem primeru samo za začasno razmejitev. Lahko se zgodi, da bo vplivala tudi na razvoj borb na Štajerskem. Lahko povzroči podaljšanje in zaostren je borb, ali pa tudi, da bo vsa ta zadeva postala predmet raziskovanja kakšne nove podobne komisije. Za pisca ni nobenega dvoma, da bodo, ako se karavanška črta sprejme, borbe na štajerskem postale čedalje hujše in da bodo celo zavzele takšen obseg, da bodo sploh preprečile pristanek na našo odločitev glede razmejitvene črte na Koroškem. Pisec smatra, da sta tako »Slovenska črta« kakor tudi »Karavanška črta« (ki jo prav lahko imenujemo tudi »Nemško črto«) nesprejemljivi s stališča politične modrosti sedaj in v bodočnosti. Ako na Mirovni konferenci sprejmejo Karavanško črto, more to odpreti vrata jugoslovanskemu iredentizmu, ki bi onemogočil vsako mimo sožitje med Nemci in Jugoslovani. Dravska črta pa nasprotno zajema sorazmerno malenkostno število Nemcev, ako pomislimo na večino jugoslovansko-usmerje-nega prebivalstva južno od Drave. Z gospodarskega stališča je ta dolina res enota. Pokrajina južno od Drave ima resnično gospodar- da lahko sprejmeta na krov 25 do 30 helikopterjev. Letos se je takšna sovjetska letalonosilka prvič pojavila na Atlantiku. V službi sovjetske mornarice je še 100 rušilcev; med temi so nekateri oboroženi z raketami. RAZGOVOR MED SCHILLERJEM IN KOSIGINOM Razgovor med sovjetskim ministrskim predsednikom Kosiginom in ministrom za gospodarstvo Zvezne reJpuJbMke Nemčije Schillerjem je 'bil minuli teden v Moskvi m se je odvijal v prijetnem tonu. V uradnem poročilu ni govora o spornih vprašanjih, niti ne o podrobnostih. Zahodni Nemci so predlagali podpis trgovinske pogodbe za pet let in to za razdobje prihodnjega sovjetskega petletnega načrta od 1971—82. AMERIKA BO OBOROŽILA GRČIJO Vlada ZDA bo v prihodnjih dveh letih dobavila vladi grških polkovnikov številna letala, tanke, helikopterje, oklepna vozila in topove v vrednosti 56 milijonov dolarjev. ZDA so prekinile dobavo težkega orožja Grčiji po dogodkih 1. 1967, ko so se v tej državi polastili oblasti vojaški krogi ter odpravili demokratični parlamentarni sistem. Zadevni sklep je tedaj, sprejela vlada bivšega 'predsednika Johnsona. Sedanji predsednik ZDA Nixon je pred kratkim ponovno preučil to vprašanje ter sklenil, da se ukine prepoved za dobavo' orožja Grčiji. SEDMI AMERIŠKI VOJAK PRI POKOLU V MY LAIU V kratkem se bo moral zagovarjati pred vojaškim sodiščem zaradi pokola v My Laju sedmi ameriški, vojak. .Ameriška vojska je namreč izdala poročilo, s katerim javlja, da je marca leta 1968 vojak Max H us ton umoril v My Laiu najmanj, petnajst prebivalcev in ga bo zaradi tega sodilo vojaško sodišče. KOLIKO SO VLOŽILI RUSI V EGIPT? Ameriški listi trdijo, da je Sovjetska zveza vlažila za obrambo Egipta manj denarja, kakor splošno domnevajo. Izraelci cenijo, da so sovjetska vlaganja v Egiptu dosegla dkrog 3 milijarde dolarjev (okoli 75 milijard šilingov). V Egiptu je okrog 12 000 sovjetskih vojakov in izvedencev. Ti nadzirajo, 'kako Egipčani uporabljajo sovjetsko orožje. NASER JE PREVEČ DELAL Dr. Jacob Poulsen, načelnik kirurškega oddelka v glavni bolnici v Kopenhagnu, ske zveze z večjimi nemškimi mesti severno od Drave. To je tudi prirodno za pokrajino, ki je tako dolgo živela kot upravna enota. Toda gospodarsko življenje in njega razvoj južno od Drave ni v isti meri odvisen od nemških mest, kot je ozemlje severno od Drave. Na drugi strani pa so možnosti, da se večja naselja južno od Drave, ki smo jih našteli, v bodoče razvijejo v močna tržna središča, ki bodo zavzela mesto onih severno od Drave. Jugoslovani pričakujejo, da bosta Pliberk v Podjuni in Borovlje v Rožu postali dve gospodarski središči. Železniška proga Beljak — Celovec — Maribor pa bo tako ali tako, kakorkoli gledamo na položaj, presekana po Jugoslovanih, vsaj dokler trajajo sedanje razmere na štajerskem. Pisec je mišljenja, da ni treba dajati Podjune Nemcem zato, ker ta proga drži skozi njo. Poleg tega pa imamo še tudi izjave obeh nasprotujočih si strank, češ da bo gospodarski promet takoj odprt, kakor hitro bo potegnjena razmejitvena črta. Če se bo tudi v resnici zgodilo, je danes težko reči, toda eno je gotovo, namreč, da je Podjuna neprimerno bolj gospodarsko neodvisna, kot je na primer Celovec. Zaradi tega je treba računati, da so na obeh straneh ugodni pogoji za to, da se nasprotnika sporazumeta glede bodočih gospodarskih odnoša-jev vzdolž razmejitvene črte, in bi ta sporazum zajel tako Rožno dolino in Podjuno kakor tudi gospodarska področja Beljaka, Celovca in Velikovca severno od Drave. Na podlagi tega torej pisec sklepa, da je Dravska razmejitvena črta s stališča zgoraj navedenih razlogov najboljša. Zemljepisno je jasna in nesporna; izražene ljudske volje ne omalovažuje; po- ki je več let zdravil sku-pno z dragimi znanimi zdravniki predsednika Naserja, je izjavil, da je Naser umrl za srčno kapjo, to je boleznijo, ki v zadnjem času pobere marsikaterega politika. Sladkorna bolezen ni bila tako huda, da hi lahko imela smrtne 'posledice. Sodeč že po zunanjosti, se je dalo sklepati, da ta ni usodno načela njegovega zdravja. SVEČANA PROSLAVA 21 OBLETNICE RDEČE KITAJSKE Vsi najvažnejši kitajski listi so objavili isti uvodnik o 21. obletnici ustanovitve rdeče Kitajske. V uvodniku je rečeno, da je mednarodni položaj odličen in da revolucionarni spopadi pretresajo svet. Obstaja še vedno nevarnost za svetovno vojno in ljudje morajo biti povsod pripravljeni, toda splošna tendenca je povsod revolucionarna. Res je sicer, da sta ameriški imperializem in socialimperializem v nasprotju in istočasno v razgovoru, da bi si razdelila svet, vendar se ti napori vedno bolj raz-krinfcujejo' in obe suipersili sta vedno bolj izolirani. Proslave na 'trgu revolucije v Pekingu se je udeležilo na stotisoče ljudi; 'prisoten pa je bil sam Mao Ce-tuing, zraven njega je bil podpredsednik Lin Piao. Sovjetski tisk je prvič po treh letih 'poudaril obletnico kitajske revolucije, zlasti topel je ‘bil telegram sovjetske vlade. V njem je bilo rečeno, da Sovjetska zveza na osnovi načel marksizma-leninizma stremi za normalizacijo odnosov s Kitajsko, za obnovitev dobrih sosedskih odnosov in prijateljstva med sovjetskim in kitajskim ljudstvom ter za skupen boj proti imperializmu, proti reakciji in proti vojni. V MODERNI VOJNI VEČJA NEVARNOST ZA PREBIVALSTVO KAKOR VOJAKE V zadnjem času, posebno Švicarji mnogo razpravljajo o atomskem varstvu prebivalstva in graditvi atomskovarnih zaklonih. V sami Ženevi je že toliko atomskih zaklonov, da se vanje zateče lahko že 175.000 meščanov, to je polovica. Branilci graditve čim večjega števila atomskih zaklonov za civilno prebivalstvo navajajo naslednje: v prvi svetovni vojni je bilo ubitih 10 milijonov ljudi in samo 500.000 civilistov (20 vojakov na enega civilista); v dragi svetovni vojni pa 27 milijonov vojakov in 25 milijonov civilistov, torej približno toliko vojakov kakor civilistov. V korejski vojni je padlo 1,500.000 vojakov, medtem ko je umrlo 7,500.000 civilistov, torej 5 civilistov na 1 vojaka. Računajo, da je v vietnamski vojni bil ubit en vojak na 20 umrlih civilistov. tegnjena je tako, da pospešuje gospodarski sporazum med Nemci in Jugoslovani; in končno ima vse pogoje modre in pravične razdelitve ozemlja, ki je predmet našega raziskovanja. POJASNILA Jugoslovanski voditelji trdijo, da se Slovenci ne upajo svobodno izraziti svojega jugoslovanskega mišljenja v predelih zasedenih po Nemcih, ker se pač bojijo nemške vojaške oblasti m političnih ter gospodarskih represalij. Nadalje trdijo, da je mnogo duhovnikov in županov iz teh krajev pobegnilo, ali pa so morali oditi. Zaradi tega je to ljudstvo sedaj brez voditeljev, in ker je pač že iz svoje preteklosti navajeno na gotove oblike političnega zatiranja, prirodno plašljivo ter noče izpovedati, kaj misli, ker se boji posledic. Piščevo mnenje je, da proučevanje tega ozeml ja tem trditvam ne daje v vsem prav. Naleteli smo na primere, kjer so možje in žene odbili, da sploh odgovarjajo na vprašanja, in so takšni primeri bili bolj številni v od Nemcev kakor pa od Jugoslovanov zasedenem ozemlju. V od Jugoslovanov zasedenih predelih so Nemci odgovarjali brez strahu, a prav tako neustrašeno tudi nemško-usmerjen' Slovenci. Toda pisec je mišljenja, da je vendar treba vsaj do neke mere vzeti v obzir znano plačljivost jugoslovansko-usmerjenih Slovencev — in to tudi v krajih zasedenih od Jugoslovanov — ker je prihod ameriške komisije čisto jasno povedali da je treba pričakovati novih odločitev glede okupacije. Pisec je mnenja, da je treba, če že jemljemo to v obzir na eni kakor na drugi strani, tež« negotovosti vzeti v poštev pri Jugoslovanih živečih na ozemlju, zasedenem po Nemcih. Podpisal: Robert J. Kerner (Dalje prihodnjič) Koroška demarkacijska črta in plebiscit (12. nadaljevanje) (Nadaljevanje i,n 'konec) Bogastvo slovenskih podvigov po svetu Siromašen je .prišel v Avstralijo in se zaril v snovanje in delo. Danes stojijo njegove tovarne v Avstraliji, na Filipinskem °točju, v Venezueli in drugje. Podjetni tovarnar Dušan tudi večkrat zastopa Avstralijo kot član njenih trgovskih delegacij. Ker ni imel denarja za vozini listek, se je 'na črno vozil s tovornim vlakom. Danes je ravnatelj en-e naijvečjlh tovarn lepenke v Argentini, vozi pa se legalno z letali po v'Sam svetu in dostikrat predava o novih 'Metodah v .svoji industrijski stroki. Ostal Je preprost in zaveden Slovenec. S pridnostjo' se je prebijal skozi šole do-in m .a tujem, postal je profesor in ravnatelj raziskovalnih inštitutov v Ljubljani, Miinchnu in v Ameriki, pa tudi svetovno znani strokovnjak na področju makro-ntolekularne kemije, pisec nad 200 znan-stvear ili razprav in eden najbolj iskanih 'predavateljev po vsem svetu. Vkljub stiski ža čas d‘r. Peterlin vsakemu angleškemu Pismu, ki ga pripravi. tajnica, tudi sam do-(l;i še kako prijazno vrstico v slovenščini. Svoje pismo je začel pisati v Buenos Ai-r®su, nadaljeval ga j,e v Limi, kjer je dirigiral, končal in odposlal pa iz Lincoln Centra v New Yorku- Med drugim piše: 4Čaše publikacije bodo zelo dvignile slovenski ugled po svetu in narodno zavest v naši mladini. Morda je to nehvaležno de-}°> je pa zato tem bolj potrebno.« Skoraj lsto kot ta mednarodno priznana slovenski dirigent nam je pred odhodom rekla prijazna učiteljica gdč. Pavli in isto nam je pisal g. ravnatelj Mohorjeve družbe, ko se Je skupaj z mnogimi drugimi kulturniki zavzel tudi za slovensko izdajo takih publikacij, češ da baš nekaj takega naša mladina nujno rabi. Začel je operirati v stari zapuščeni hiši, danes pa ima za sabo že nad 33.000 opera-c‘j in delo se razvija v novi moderni bolnici z nad 300 'posteljami, blizu katere stoji velika moderna šola za bolničarke. Misijonski zdravnik na Formozi, dr. Janez Janež, noče za vse svoje delo sprejeti niti dolarja plačila. Skromni zdravnik, čigar delo najbrž presega uspehe svetovno znanega zdravnika Schvveitzerja, je dobil for-rnoško nagrado »dobrega človeka«, s katero so pozneje počastili tudi misijonarja Rebo la iz Clevelanda. V pismu naroča pozdrave za starosto Janeza Varška v Clevelandu. »Čitala sem, da zbirate gradivo o Slovencih, ki so po svetu kaj pomembnega dosegli,« mi je pisala slovenska ženica iz Pennsyilvanije. »Prilagam Vam časopisni izrezek o mojem sinu Štefanu, če bi mogoče tudi spadal v Vaše knjige.« Z veseljem joto raziskovali dalje in ugotovili, da je Štefan predsednik ameriške korporacije in jkupaj z bratom vodi tvrdko, ki je v prejetjem letu dobila ameriško nagrado, kot eta izmed tistih sto ameriških tvrdk, ki so v 'tem času doprinesle naj večji delež k znanstvenemu in industrijskemu napredku Amerike. Ali bi kdo sploh kdaj vedel, da Je Štefan slovenskega rodu, če bi bili čakali le še nekaj let, ko bi njegova dobra Otatmica več ne mogla citati slovenskih li-s:°v in napisati tistega nadvse dragocenega Pisemca? To so le majhni drobci iz našega bogata gradiva o podvigih Slovencev po svetu. Sam sam začel zbirati to gradivo pred °seminajstimi leti, ko sem delal kot zidarji .strežnik pri Kovačevih v Clevelandu, večerih pa hodil v šolo. Danes ima naše raziskovalno središče po vsem svetu razpredeno omrežje sodelavcev, od visoko kva-rificiranih profesorjev in celo enega bivšega rektorja, pa tja do navdušenih Studenci’, dmštveniikov in rodoljubov vseh mogočih 'poklicev- Čeprav v člankih zaradi Pomanjkanja prostora in časa navadno nagajamo le nekatere najbolj izrazite osebnosti, bodo v naših tozadevnih knjigah v’jaj na kratko omenjeni tudi vsi drugi znani primeri nadpovprečnega slovenskega u-jeljavljanja v svetu: v politiki npr. že občinski svetovalci, vsi župani, državni in ?vezni zakonodaj a vci, vsi višji upravniki, 'Ciniki, itd. Vključiti želimo tudi vse naše bed tujci priznane umetnike, pisatelje, igralce, športnike, prvake iz najrazličnejših področij, tovarnarje in velepodj cinike, Prejemnike raznih nagrad1, priznanj, čast-11 ih diplom, vojaških in drugih visokih odlikovanj, itd. Želeli bi našteti vse slovenske Univerzitetne profesorje kjerkoli po svetu, vse naše vodilne raziskovalce in znanstvene delavce, vse tiste zdravnike, inžinerje, arhitekte, unijske voditelje, itd., ki s svojim delom ali vplivom izstopajo (vodijo oddelke adi ustanove, publicirajo, gradijo nadpovprečne objekte, raziskujejo, so široko znani zaradi svojega dela ali vpliva, itd.). Tudi Slovence, ki se udejstvujejo v tujem turizmu kot ravnatelji večjih potovalnih družb, lastniki večjih hotelov ali motelov, letovišč, itd., bi radi v posebnem poglavju vsaj na 'kratko opisali. Dodati bi želeli tudi vse slovenske posameznike in skupine, pokd.icne ali amaterske, ki so s svojimi izvajanji dosegli pomembnejše uspehe pred tujo publiko, npr. v tujih gledališčih, operah, na televiziji, itd. V vsakem slučaju rabimo življenjepis osebe ali opis skupine, kako primerno fotografijo in čim več dokumentacij, npr. ,poročila iz tiska (z navedbo lista in datuma), slike nagrad ali diplom, slike tovarn, izumov ali proizvodov, kopije patentov. Ogromno takega in 'podobnega gradiva že imamo, zavedamo pa se, da so povsod tudi še vrzeli. Te vrzeli bomo skušali mašiti še do konca tega leta, potem pa se bomo vrgli na rokopis prve obsežne angleške izdaje. Torej, do konca decembra je še čas za prvo izdajo- Tiste zamudnike, ki sem jim že pisal po petkrat ali desetkrat, bi bilo morda malo sram, če bi vedeli, kako hitro' in prijazno so npr. odgovorili iz Harvarda, iz Kraljevske biblioteke na Švedskem, i,z univerze na Dunaju ali v Sydneyu, iz Smithsoniain Institution ali iz Etiopij-skega dvora, še je čas, da se odzovejo. Tudi vsem drugim se še v edino toplo priporočamo za naslove, napotke in gradivo. Za vsako pomoč se ibomo’ vsakemu imenoma zahvalili tudi v knjigah, najpridnejše pa uvrstili med »contributors« že na naslovni istrani. Toda čas za prvo izdajo se hitro izteka, zato prosimo, da POHITITE. Naslove, napotke in gradivo pošiljajte na naslov: Dr. Edi Gobec Department of Sociology Kent State University Kent, Ohio 44240 USA. Hleb kruha in poln Ob 50-letnici plebiscita vrč V zadnji številki »Našega tednika« smo poročali, da je izšla ob 50. obletnici koroškega plebiscita brošura pod naslovom »'Koroški Slovenci v evropskem prostoru«, ki jo je pripravil dr. Valentin Inzko. Oris kult u nnorpol i t ičn ega položaja koroških Slovencev med leti 1918—1970 zaključuje avtor s sledečimi besedami: »Sicer drži, da je manjšina tudi za časa Druge avstrijske republike številčno nazadovala, vendar zavzema spričo svoje vloge ter političnega delovanja v deželi in v srednjeevropskem prostoru pomemben položaj, ki ga bo mogla v 'bodoče še 'bolj izgraditi in utrditi. O tem smo uverjeni, tudi zaradi tega, ker je uspelo koroškim Slovencem v zadnjih petindvajsetih letih precej razviti v lastnih vrstah kulturnoprosvetno življenje ter ,si u-stvarki z Mohorjevo družbo kot najmočnejšo kulturno in gospodarsko ustanovo v deželi ter Zadružno zvezo solidno gospodarsko osnovo, ki je za uspešen narodni razvoj neObhodino potrebna. Vemo pa, da so še vedno na delu sile, ki stremijo za tem, da bi zavrnile in onemogočile tak uspešen razvoj manjšine. To se je zgodilo tudi ob poizkusih izboljšanja socialnega položaja našega človeka z ustanovitvijo slovenskih podjetij na našem ozemlju ter zadevo Vetrinj, ko je bilo Mohorje- OTVORITEV GLEDALIŠKE SEZONE: vi družbi onemogočeno, da si pridobi po .legalni poti nekdanje samostanske prostore v namene katoliškega dijaškega doma. Koroški deželni zbor je soglasno izjavil pred glasovanjem na slavnostni seji 28. septembra 1920 sledeče: »Zavedajoč se odgovornega trenutka, zagotavlja deželni zbor v imenu prebivalstva, ki ga zastopa, da bo slovenskim rojakom sedaj in vselej ščitil njihove jezikovne in nacionalne značilnosti. Deželni zbor bo v enaki meri kot nemškim prebivalcem omogočil duhovni in gospodarski pracvit tudi slovenskim sodeželanom. Do podrobne izdelave teh načel bo prišlo po izvršeni združitvi ob sodelovanju s koroškimi Slovenci’. Naj zaključimo poglavje Slovenci v avstrijski republiki s besedami koroškega pisatelja Josefa Friedricha Perkoniga, ki je glede enakopravnosti koroških Slovencev m našega človeka apeliral na svoje nemško govoreče rojake z besedami: ,Macht ihm Platz, liebe Landsleute, wiederholt seinen schonen Brauch: legt einen Brotlaib vor ihm und s telit d ameb en den voli en Krug!’. ,Naredite mu prostor, dragi rojaki, ponovite njegov lepi običaj: položite pred njega hleb kruha in postavite zraven poln vrč!’.« Svečan začetek z opero „Don Juan4 Godba na pihala in špalir narodnih noš (dečle in fantje) — že po tradiciji — sta bila tudi tokrat prva znanilca nove gledališke sezone 1970/71 celovškega Mestnega gledališča, ki je kot »Gledališče vseh Korošcev« odprlo na stežaj svoje duri. Nova igralska sezona, nova muzikalna in dramska dela, novi umetniki — tako se je namreč glasilo geslo, ki je vsepovsod sprožilo vobče zanimanje. 'Čeprav je opera, v podnaslovu imenovana dramim a giocosa, bi bilo zmotno, če bi si v njej predstavljali »veselo« igro. V »Juanu« je več tragike kot komike. Glasbeno j,e v »Don Juanu« precej stvari, ki so vredne pozornosti; najprej uvertura, o katere začetku glasbeniki, trdijo, da je elementaren, demonski, nato finale L dejanja, kjer Mozart mojstrsko združuje tri različne ansamble: poleg slovesnega imenueta (3/4) slišimo še comtredamse (2/4) in hiter valček (3/8), torej istočasno tri plese v treh različnih taktovnih načinih itd. Krstna predstava opere »Don Juan« je bila v Pragi 1787. Mozart je sam dirigiral prve štiri predstave z ogromnim uspehom, medtem ko je po prvih dunajskih uprizoritvah delo 'domala propadlo. Snov in glasba nudita glavnim ustvarjalcem predstave, dirigentu, pevcem in godbenikom, opernemu režiserju in scenografu neizčrpne možnosti širokega fantazijskega 'umetniškega oblikovanja. Zato je prav ta opera v raznih gledališčih najbolj različno interpretirana, čeprav si je povsod, vsaj v stilnem pogledu, skoraj enaka, seveda v okviru umetniške zmogljivosti, s katerimi posamezni operni ansambli razpokajo- V danem primeru ne bi mogel ločeno govoriti o režiji Herberta Wochinza in scenografiji Matjaža Kralja. Oba umetnika sta nerazidružljiva umetniška celota. V mnogih naporih sta v raznih dosedanjih opernih uprizoritvah, ki so nam znane, to družnost že neštetokrat dokazala. Skrivnost uspeha ne tiči samo v delu samem, ki .je genialno v operni svetovni literaturi. Prvenstvena ugotovitev, da je bila pri tej predstavi odstranjena pregrada med avditorijem in izvajalci, je že prvi korak k medsebojnemu sporazumevanju. Dirigent Robert Filztvieser jie spretno in lahkotno vodil predstavo prek preštevilnih občutljivih točk — tudi orkester je z njimi kar prenasičen. Naj tokrat omenimo hvalevredne kreacije pevcev, ki so se z vidno ljubeznivostjo podredili muziciranju in zlasti režijskemu konceptu, ki jim je nudil velike možnosti za neposredni igralski izraz in pevski polet nelahkih vdkalnih zahtev. Režiser je tudi s svojim konceptom podprl Mozartovo hotenje, da don Juan ni vsakdanj-i zapeljivec, ampak tragična brezobzirna oseba, ki se v svoji drzni objestnosti noče prilagoditi življenjskim in človeškim zakonom, ampak živi zunaj; družbenega okolja. Vse osebe okoli glavnega junaka iso plastično naznačene. Kakor je bil ženski dno don n e Ane in donne Elvire v izvedbi Marie van Dongen .(sopran) in Mirjane Iroš (sopran) in moški partnerji Constantinovega (tenor) don Otta via, Terminejevega (bariton) Masseta in SLOVENCI domu in pa imia Dva slovenska glasbenika na muzikoioškem kongresu V septembru je bil v Bonnu ob 200-letnici rojstva Luto njene -pojave in j-e prepalj-a-la njen pogled, obličje in vedenje is- slkaro nadčloveškim dostojanstvom. Oko ji ni vztrepetalo, obraz ji ni prebledel odi groze pred bližino tako strašne usode; narobe, misel, da ima svojo u-sodo v oblasti in se more vsak trenutek rešiti sramote z ib egom v smrt, ji j-e pokrivala lici z živejšo rdečico in dajala njenim očem še dgnj-evitejši -blesk. Bois-Guilibert, ki je bil sam -ponosen in smel značaj, j-e pomislil, da še mi srečal tako žive in gospodovalne lepote. »Skleniva mir, Rebeka,« je dej-al. »Skleniva ga, če -hočeš,« j-e odvrnila Rebeka, »a ne brez te razdalje.« »-Nikar se me več ne -boj,« je rekel Bois-Guilbert- -»Ne bojim se te,« je odvrnila; »hvala 'bodi tistemu, ki je izgradil ta vrtoglavi stolp tako visok, da ne more ostati živ, kdor pade z njega; hvala -njemu in Bogu Izraelcev! Ne bojim se te.« »Krivico mi delaš,« j-e rekel templjar; »krivična si, tako mi zemlje, morja in neba! Trdosrčnost, sebičnost in neusmiljenost, ki si jo videla, -mi ni prirojena. Okrutnosti me je naučila ženska in ženskam sem se maščeval; a nikoli -ne takim, kakršna si ti. Guj me, Rdbeika: -nikoli ni prijel za ikopje vitez, -čigar srce bi bilo bolj vdano gospodarici svoje ljubezni, nego je bilo srce Briana de Bois-Guiliberta. Ona., hči -neznatnega baroma, ki ni i-mel-a 'druge lasti kakor na pol razrušen stolp, nerodoviten vinograd in nekaj milj- pustih goljav pri Bourdeauxu, je slovela povsod, koderkoli so se borih junaki, bolj in dalj od marsikatere, ki je imela grofijo za doto. Da,« je povzel, razburjeno korakaj-e po ozki plošča- di in skoraj pozabIjaje na Rebekino prisotnost, »da, moja dejanja, moje nevarnosti, ko j a kri so razglasile ime Adelaide Monteimarsike od kastiljskega do bizantij-skega dvora. In kakšno je bilo moje plačilo! Ko sem se vrnil odet z dra-go -pridobljeno slavo, ki me je stala toliko truda in (krvi, sem jo našel poročeno z ga-skonjskim plemi-Čkom, ki ga ni poznala živa duša zunaj mej -njegovega klavrnega -imetja! Resnično sem jo ljubil in grenko sem se osvetli za prelomljeno zvestobo! Toda moja osveta se je vrnila -name. Tisti dan sem se odtrgal od življenja in njegovih vezi. Moška leta mi gi-nejo brez -milega doma in ljubeče žene; moja starost ne bo imela toplega zatišja, moj -grob bo -pozabljen in zapuščen in n-e bo -ga. potomca, da bi me preživel in podedoval starodavno ime Bois-Guilber-tov. K nogam svojega prednika sem položil svobodno volijo in pravico do -neodvisnosti. Templjar je suženj v vsem razen imena in ne more -pridobivati ne zemlje ne blaga, še živeti, gibati in sopsti ne sme po svoje, ampak le ipo tuji volji, tako kakor hočejo drugi 1 j udje.« »Joj,« je -rekla Židinja, »kaj je dovolj dragocenega, da more poplačati tolikšno žrtev?« »Moč osvete, Rebeka,« je odvrnil templjar, »in zadoščenje, ki se Obeta častihlepju-« »To j-e zla odkupnina iz a pravice, ki so naj-dražj-e vsakemu človeku,« je dejala Rebeka. »Ne govori, tako, -dekle,« je odvrnil templjar; »osveta je slavje za 'bogove! In če so jo res prihranili -zase, kakor nam pravijo svečeniki, so jo prihranili zato, ker se jim zdi preveč sladka, da bi jo privoščili ljudem- In častihlepje? O, to ti je izkušnjava, ki bi zvabila človeka še iz nebeškega razkošja.« Premolknil je in dodal nato: »Rebeka! Ti, ki isi hotela rajši v smrt kakor v sramoto, moraš imeti ponosno in silno dušo. Moja moraš biti! — Ne ustraši se!« je povzel; »moja, da — a le -radovoljno, le s pogoji, ki si jih sama izgovoriš. Pristati moraš, da boš delila z menoj ogrommejše upe, nego jih -more gojiti vladar na svojem prestolu! Poslušaj me, preden odgovoriš, in sodi, preden me zavrneš. — Templjar izgubi, kakor praviš, svoje družabne pravice i-n svojo svobodno voljo, a zato postane ud mogočnega telesa, pred katerim se tresejo 'že prestoli — prav tako, kakor postane kapljica dežja, ki se združi z morjem, delec nepremagljivega oceana, ki izpodkopava skale in požira kraljevske armade. Tak val, ki venomer narašča, je tudi naša mogočna bratovščina. In temu silnemu redu nisem navaden član; že danes sem eden njegovih glavnih zapovednikov in lahko se nadejam, da bo ta dlan kdaj držala velemojstrsko 'bulalo. Siromašni vojaki Templja ne bodo zadovoljni s tem, da bi. postavili svojo nogo na tilnike kraljev in vladarjev, zakaj, to more storiti vsak menih, ki hodi 'po svetu v konopljenih opankah. Naš jekleni korak ise bo vzpel po stopnicah kralj,evlskih prestolov in naša oklepna rokavica bo izvila vladarjem žezla iz rok. Niti kraljestvo -mesije, ki ga Židje za- , man pričakujete, ne obeta vašim razkropljenim rodovom moči, ki bi se mogla primerjati s ciljem mojega častihlepja. Iskal sem sorodne duše, da bi jo delila z menoj, m našel sem jo v tebi.« »In 'to -govoriš hčeri mojega ljudstva?« se j-e zavzela Rebeka. »Pomisli —« »Ne ugovarjaj mi, ne sklicuj, se na razliko- najine vere,« je rekel temiplja-r; »na svojih tajnih zborovanjih se norčujemo iz teh otroških bajk. Ne misli, da smo bili dolgo slapi z-a 'bedaštvo svojih abotnih ustanoviteljev, 'ki so zatajili sleherno slast življenja, da so mogli mučaniško poginiti od gladu, kuge in divjaškega meča, ko so zaman napenjali moči, da bi obdržali golo puščavo, ki more biti le praznovemežem draigo-cena. Kmalu so -se odprli našemu rodu -smelejši in širji razgledi in spoznal je, da se -ponuja njegovim žrtvam -boljša nagrada- Naša ogromna imen j a po vseh ev- FRANCE BEVK: Marija v Landarski jami To se je godilo takrat, ko je krailj He-rodež iskal Jezuščka, da bi ga umoril. Mati božja je zavila sina v pisano ruto itn zbežala z njim po svetu. Tavala sta iz kraja v kraj, a Herodeževi hilapci niso mirovali, zmeraj so jima bili za petami. Dolgo sta blodila, dokler nista pribežala v Nadiško dolino. Materi božji so krvavele noge, da so se poznale rdeče stopinje. Jezušček ji je jokal v naročju. Še malo, majceno malo, pa bi se bila zgrudila in ne mogla več da- ]je- Pod Landarjem1 je v strmem bregu čepela ženica in pasla edino kozo. »Kam tako tečeš?« je ogovorila Marijo. »Odpočij se in položi otroka v senco, da bo spal, jaz pa mu bom z zeleno vejo odganjala muhe.« »Ne smem se spočiti,« je potožila božja mati Marija. »Herodeževi hlapci so za menoj; bojim se, da me dohite, mi vzamejo otroka in ga grdo umorijo. Zaradi ljubega Jezusa te prosim, skrij naju, ako moreš!« »Bog pomagaj!« je vzkliknila ženica, »če je tako, le brž za mano! Pa otroka mi daj, saj, ga težko nosiš! Pazila bom nanj in ga mehko držala, nič se ne boj!« Marija ji je dala sina- Ženica ga je vzela v naročje, pustila kozo, da se je sama pasla, pa je stekla po stezi proti sivi skalnati steni. Mati božja jo je le stežka dohajala, zdaj pa zdaj se je spotaknila in pala. In kamor je pala, povsod je zrasla 'trnova roža. Ženica je vso pot tolažila jokajočega Jezuščka: »Tiho bodi, ubožec moj, to je božja stezica, nihče hudobnih zanjo ne ve, skrita bosta ko sladko jedro v lupini!« Ustavila se je pred visoko steno. Sredi stene je zijala jama, Landarska jama, še dandanes se vidi. Zdelo se je, da nobena pot ne drži do nje, a ženica je poznala stezo, ki je vodila navzgor. V hladni jami je sedla na skalo, zibala dete v naročju in mu Pela staro pesem o ubogi zemljici, o otrocih, ki se jočejo in ne morejo sipati, ker so lačni: Spite, otroci, zaprite oči, spanje prinese vam božje dari! 1 Landar je majhen kraj v Slovenski Benečiji, in sicer na pobočju doline, po kateri teče reka Nadiža. V Jezušček je zaspal in ženica mu je z zeleno vejico odganjala muhe. Medtem so Herodeževi hlapci pretaknili vso dolino, preiskali vsako kočo, vsak grm. Ko Marije m Jezuščka niso našli, so se čudili in odšli proti severu. Jezušček je bil rešen. »Veliko sem ti dolžna,« je rekla Marija ženici; »kaj naj ti dam?« »Kaj naj mi daš, ko si sama uboga?« je odgovorila ženica. »Bodi za božje plačilo!« Tedaj se je Marija ozrla po ubogi zemlji na 'pobočjih Mije in Matajurja, kjer otroci od gladu ne morejo zaspati, in se je 'blago IVAN PREGELJ: LEC/ENDA Kristus in Peter sta potovala po slovenski zemlji. V deželi pa je bilo tiste čase veliko bede. Tudi Kristus in Peter sta bila siromaka in sta prosila vbogajme. Poletnega dne sta šla po cesti, trudna sta bila, žejna in lačna. Tako sta prišla v vas. Kraj vasi je stala na desni premožna kmečka hiša, na levi haj tarska koca. Peter je rekel: »Gospod, ti ljubiš ubožne ljudi, daj poprosi v bajti, jaz potrkam pri gruntarju!« »Bodi tako!« je odvrnil Kristus in se nasmehnil. Potrpel je s svojim sivim apostolom; saj mu je rad spregledoval človeške slabosti, ker je poznal njegovo dobro srce in živo vero. Peter je poprosil pri kmetu. Pa so ga ošteli, da ga le sram ni beračiti. Peter je 'pokazal svoje sive lase iin dejal, da je od daleč. »Imamo domačih iberačev dovolj,« so mu nasmehnila. Segla je v nedrje in dala ženici kostanj. »To ti bodi za božje plačilo!« je rekla. »Vsadi, da zraste otrokom kruh in da ogrne zelen plašč gole obronke.« Tako je dejala Marija in odšla z Jezu-ščkom čez Matajur na Tolminsko- Herodeževi, hlapci so ju za zmeraj zgrešili. Uboga ženica, ki je imela eno samo kozo, je vsadila kostanj, nosila v prgišču vodo iz Nadiže ter ga, zalivala. Zraslo je košato drevo in obilno obrodilo. Otroci so pobirali njegove sadove, jih pekli v žerjavici in uživala.. Tako je prišel kostanj, v Slovensko Benečijo. Njegovi gozdiči še danes pokrivajo siromašne obronke. V Landarski jami pa stoji oltar, a v njem podoba čudodelne Matere božje. O QOBAH rekli, »bomo mar redili siromake in roko-mavhe vsega is veta?« Sveti, Peter je odšel žalosten in hud in je tarnal: »Ubogi Gospod, kako neki so ga sprejeli šele v bajti! O, prav gotovo so ga celo pretepli, in s silo na cesto vrgli.« Toda glej! V tem trenutku je stopil Kristus iz bajte in mu rekel: »Dobri ljudje so tto! Mleka so mi dali piti, ki ga še niso posneli, in kos pogače so mi ulomilii.« Šla sta naprej po cesti; Kristus je v svoji duši molil za vse dobre in šibke, Peter pa je na tihem godrnjal in se hudoval nad prevzetniki in trdosrčneži. Največ pa je mislil na pogačo, ki mu jo je dal spraviti Gospod. Dolgo sta hodila, ko se je Kristus utrudili in sedel na mehki mah ob cesti kraj, iprijaznega, borovega gozdiča. Sonce je 'bilo pravkar zašlo in čudovito lepa je ležala zarja nad Triglavskim, pogorjem; s polj je brnelo tisoč srebrnih glasov: murene ka so peli. Tedaj so bili še beli. Gospod je razmišljal o ljubezni Očetovi v nebesih in Njegovi vsemogočnosti. Pa ga je glas muremčkov motil, da se je vznejevoljil in rekel: »Hudički mali, mar smo v Kand galilejski, da pojete?« To je bila bolj šala ko jeza. Toda od tistih dob so murenčki lepi, drobni črni hudički, ki pojo slavo Gospodu vsak večer... Peter pa je bil lačen, a se je očitno sramoval jesti od bajtarske pogače, zakaj zatajil je bil prej pred Gospodom trdosrčnost gruntarskih ljudi. To pa zato, ker je ljubil Slovence in jih ni rad tožil Bogu. Zato je začel skrivaj lomiti od pogače. Ko pa je del prvi grižljaj v usta, se je Gospod razvnel v svojem premišljevanju in vprašal: »Vidiš zarjo, Peter? Lepa je! Toda kaj j:e zarja, 'pomerjena z lepoto obličja Očetovega?« Peter je hitro vzel grižljaj iz ust i,n ga ipoložil poleg seibe v mah. Odgovoril je raz-mišljeno: »Pogača, Učenik!« Gospod se je od srca zasmejal. Petra je bilo sram, toda ko je videl Gospoda dobre volje, je tudi njega posilil smeh. Segel je po grižljaj v mah in ugriznil. In je vgriznil v prvo golbo, pljunili in jo vrgel stran. Drugo jutro je prišla tam mimo uboga bajtarska mati, da bi nabirala suhljadi, In je videla vse temnorjavo prečudnih sadov, pa je opazila veverico, ki je vgriznila v sad. In bajtarska mati je razgrnila predpasnik, nabrala jedrih in krhkih goh in šla domov. Skuhala je din postavila na mizo. In sedem otrok je zajelo in sedem glasov zarajalo: »Oh, mati, dobro je kot meso!« šel pa je mimo bajte bogat gruntar in je videl, kako jedo, pa je pljunil predse: »Fej, talka le bajtarska pogača!« Tolažba. — Vajenci se pogovarjajo med seboj. »Vsak stan ima svoje težave,« pravi čevljarski vajenec tovarišu. »Kralje mazilijo, advokate ,šmiirajo‘, nas pa mažejo...« # Zakonska ljubezen: Žena oponaša možu: »Vse je moje, da veš: perilo, oprava, hiša! Le kaj si imel, preden si me vzel, to bi rada vedela?« — Mož: »Mir!« M. H. Vedno huje v srcu kljuje črv skrbi in bolečine, ko vidim, da odhajajo otroci domovine. Beg v tujino Kaj jim mar je zlato zarje, ki blesti na našem nebu —?! Za denar gre! Srca žar le tujemu velja gospodu! Ko čas mine, le drobtine kruha prineso iz tujine! Daj jim vina, domovina, iz starih skrinj cekine! ropskih kraljestvih, naš visoki sloves, ki vabi v naše vršite cvet viteštva iz vseh krščanskih dežela — vse to je posvečeno končnemu smotru, o katerem se pobožnim ustanoviteljem še sanjalo ni; prikrivamo ga tudi vsem šibkim dušam, ki stopajo v naš red zaradi njegovih starih načel in so nam v svojem praznoverju le slepa orodja. Toda nočem ti dalj odkrivati naših skrivnosti. Rog, ki se oglaša, naznanja stvari, ki morda zahtevajo mojo- prisotnost. Razmišljaj 0 mojih besedah. Na svidenje! Odpuščanja za nasilje, s katerim sem ti grozil, te ne Prostim, zakaj, bilo je potrebno, da si mi odkrila svoj značaji. Zlato spoznaš samo na Preizkusnem kamnu. Kmalu se vrnem, da nadaljujeva ta pogovor.« To rekši je izginil v izbico in odhitel po stopnicah; Rebeka je ostala sama. Njena groza nad divjim častihlepjem smelega moža, v čigar oblast jo je pahnila nesreča, je kila skoraj strašnejša od misli na smrt, ki je šla pravkar mimo nje. Ko se je vrnila v stolp, je najprej zahvalila Boga svojih očetov za izkazano -pomoč in ise priporočila , njegovi milosti, da bi tudi nadalje čuval njo in njenega očeta. In še neko ime se je vtihotapilo v to molitev: ime ranjenega kristjana, ki ga jie dala usoda v roke krvo-ločnežev in očitnih sovražnikov. Res jo je 'grajala vest, da vpleta še takrat, ko govori v molitvi z Bogom v svojo 'pobožnost spomin moža, čigar usoda je nezdružljiva z njeno — spomin Nazarenca in protivmka njene vere; toda prošnja je že zletela v neko in vsi omenjeni predsodki njenega ljud-stva niso mogli pripraviti Rebeke, da bi 1° preklicala. PETINDVAJSETO POGLAVJE Ko je stopil templjar v grajsko dvorano, je našel de Bracyja že tam. »Ti hrupni po-dvi so vam gotovo pokvarili snubitev,« je rekel de Bracy, »kakor so jo 'pokvarili meni. Toda vračate se kasneje in bolj neradi; P° tem sodim, da je bil vaš sestanek prijetnejši od mojega.« »Tedaj je tsaška dedična nemilostno sprejela vašo .ponudbo?« je vprašal templjar- »Tako mi kosti Tomaža Becketa,« je odvrnil de Bracy, »lady Rowena je morala slišati, da mi je pogled na ženske solze neznosen.« »Oho,« je rekel templjar, »poveljnik četnikov se meni za ženske solzel Plamenica ljubezni, ki jo zalije nekaj 'kapljic te mokrote, ibi morala goreti še svetleje.« »Hvala lepa za tvojih nekaj kapljic,« je odvrnil de Bracy; »a gospodična je toliko' plakala, da Ibi. lahko pogasila kres. Od dni svete Nioibe, o kateri nam je pripovedoval prior Aymer, še ni bilo takega lomljenja rdk in take poplave. Lepo Saško je obsedel vodni bes.« »V prsih Židinje se je naselila cela legija besov,« je rekel templjar; »zakaj eden, pa da je sam Apolion, ji ne bi mogel vdahniti tako neukrotnega ponoisa in odločnosti. — A 'kje je Front de Boeuf? Rog se oglaša čedalje 'bolj, bnično.« »Menda se pogaja z Židom,« j,e hladno odgovoril de Bracy; »najbrž tuli Izak tako glasno), da se rog ne sliši. Saj veš nemara po izkušnji, sir Brian, da je Žid, ki se raz-staja s svojimi zakladi ob pogojih, kakršne zna predlagati Front de Boeuf, primoran kričati tako glasno, da prevpije deset rogov in še nekaj, trobent povrhu. A dajva, njegovi ljudje naj, ga ipokličejo.« Kmalu 'potam se jama je pridružil Front de Boeuf, ki ga je trobljenje zmotilo v njegovi trinoški okrutnosti; zamudil se je le toliiko, da je dal nekaj potrebnih navodil. '»Dajmo, da vidimo, kaj je vzrok tega prekletega hrupa,« je rekel Front de Boeuf. »Evo nam pisma; če se ne motim, je sestavljeno v saškem jeziku.« Ogledoval ga je z vseh strani in ga obračal, kakor bi res mislil, da s tem odkrije njegov pomen. Nato ga je predal de Bra-cyju. »To utegnejo biti čarodejna pisma,« je rekel de Bracy, ki. je bil obilno deležen vseobče nevednosti, tedanjega viteštva. »Naš kaplan me je skušal naučiti pisanja,« je dodal, »vse moje črke so bile podobne konicam sulic in rezilom mečev, tako da je stari hritoiglavec kmalu opustil svoj trud.« »Dajte ga meni,« se je oglasil 'templjar. »Mi smo vsaj v tem enaki svečenikom, da imamo nekaj znanja, ki osvetljuje našo hrabrost.« »Okoristimo se tedaj z vašo velečaistno učenostjo,« je rekel de Bracy; »kaj, pravi listič?« »To vam je cela iizzivnica,« je odvrnil templjar; »a tako mi naše Gospe betlehem-iske, če ni morda norčevska burka, je vsekakor najbolj neobičajna 'bojna napoved, ki je bila kdaj poslana preko vzdižnega mostiča baronskega gradu.« »Burka!« je vzkliknil Front de Boeuf. »Rad bi poznal tistega, ki se upa briti burke z menoj, kadar gre za take stvari! — Beri, sir Brian.« In templjar je črtal, kakor sledi: »Jaz, Wamba Witlessov,ič, bunkač plemenitega in svobodnega Cedri ca Rotthenvood-skega, ki ga zovejo Sasa — in j,az, Gurth Beowulfovič, svinj ar —« »Ali blazniš?« je Front de Boeuf segel bralcu v besedo. »Tako je zapisano, sveti, Luka mi je ,priča,« je rekel templjar; nato je povzel: »— jaz, Gurth Boewulfovič, svinjar imenovanega Godniča, ter najina zaveznika, ki sta se nama 'pridružila v tej pravdi, to je, dobri vitez, ki ga ta čas imenujejo Črnega lenuha, in vrli svobodnjak Robert Locks-ley s priimkom Cepišibo, naznanjamo vam, Reginald Front de Boeuf, in vsem vašim zaveznikom in sokrivcem: ker ste brez povoda ali 'bojne napovedi krivično in s premočjo zajeli najinega gospoda in vlastelina Cedrica, plemenito in svobodorodno gospodično lady Roweno Hargottstandsted-sko, plemenitega in svobodnega Athelstana Coningsbuiiškega, mimo tega nekaj, njihovih svobodnih vazalov, nekaj podložnikov, njihovih dednih sužnjev in končno nekega Žida, z imenom Izaka Yorškega, Židinjo, ki je n j egova hči, ter nekaj mezgov in konj, katere plemenite osebe s svojimi vazali in podložniki, konji in mezgi ter prej. omenjenim Židom in Židinjo so živele v popolnem miru z Njegovim Veličanstvom in ipotovale kot fevdni podaniki po kraljevski (javni cesti — zato vas pozivamo in zahtevamo, da najdalj, uro po prejemu tega sporočila pred as te imenovane plemenite osebe, to je Cedrica Rotthenvoodskega, Roweno Hargottstandstedsko, Athelstana Conimgs-'burškega, njihove hlapce, vazale in spremljevalce, konje in mezge ter omenjenega Žida in Židinjo z vsem blagom, ki je njihova last, nam ali tistemu, ki ga določimo, in to nedotaknjene in neoškodovane na telesu in na imetju. Ako tega ne storite, vam naznanjamo, da vas smatramo za razbojnike in izdajalce in hočemo tvegati življenje izoper vas v hitki, oiblegi in drugače storiti vse, kar le moremo, da vas ugonobimo in .pokončamo. Zato naj vas čuva Bog. — Spisano :jx> svetem možu, služabniku božjem naše Gospe in svetega Dum,stana v cojiman-hurstski kapelici, 'in (podpisano n,a večer ipred svetim Witholdom pod velikim sodnim hrastom v harthillskem lovišču.« Rod pisanjem je bila n a črtama surova rislba ogrebenjene petelinje glave s pri-ipombo, ki j,e proglašala hieroglif za lastnoročni znak Waimlbe VVitlessoviča; pod tem uglednim znamenjem je stal križ s pripombo, da je znak Gurtha Beotvulfoviča. Sledili sta. besedi Črni lenuh, zapisani, s trdo, smelo roko. Na koncu je bila dokaj točno narisana puščica, označena kot podpis svobodnjaka Locksleya. Vitezi so ves čas pazno poslušali branje neobičajne listine; nato so se spogledali v nemi, osuplosti, kakor da jim je povsem mejasnoi, kaj pomeni. De Bracy je prvi porušil molk s tam, da je udaril v nebrzdan simah, kateremu se je pridružil tudi templjar, 'dasi nekoliko zmerneje- Front de Boeuifa j,e vznejevoljila ta veselost ob nepravi uri. (Dalje prihodnjič) Napredek konzumske zadruge v Celovcu ZIMA PRIDE! Peči na olje Vrata za garaže pri RUTARJU v Dobili vesi Podjunski trgovski center Bratje RUTAR & Co. Dobrla ves - Eberndorf VES GRADBENI MATERIAL, kot npr. čistilne vodne naprave, betonske izdelke, ureditev poni. kovalnih jam in LECA-izdelke — tudi na obroke — ugodno dobavi FERLACHER BET ON WERK J. PAGITZ, Ferlach —Borovi je Telefon 04 2 27 / 375 (Dostavljamo tudi ob sobotah!) Slovenska družina v gornji Avstriji, kupi gostilno na slovenskem Koroškem, ali vzame v najem, tudi s preužitkom. PONUDBE s ceno poslati na naslov: Frančiška F. Cesnik, 5142 Eggelsberg 28, Oberosterreich. V letošnjem letu se je prodaja v kotmimski zadrugi povišala za skoraj 25 mil. šil. in dosegla okrog 200 milijonov šilingov. Dosegla pa je tudi visok nivo pri modernizaciji in 'povečanju svojega podjetja. 1908. leta je pričelo nekaj idealistov s to zadrugo. Zelo spremenljivo se je razvijala. V prvem časovnem obroku je znašala prodaja 21.804 kron. Med 1. julijem 1920 in 30. junijem 1921 pa se je prodaja zvišala na 61,5 mil. kron. Žal je krona zaradi intlacije zgubljala na vrednosti. Takrat je imela celovška konzumska zadruga 13 prodajnih prostorov, tri predsedne funkcionarje, štiri pisarniške na-stavljence in 49 prodajalcev. Udov je bilo 7987. Danes Kotizum razpolaga s 60 prodajnimi prostori, od teh 30 samopostrežnih. Med temi sta tudi znamenita konzumska trga v Celovcu (Kanaltaler-siedlung) in v št. Vidu ob Glini z nad 1000 m2 velikim prodajnim prostorom. Trenutno je 400 uslužbencev. Leta 1969 je 21.202 udov dobilo vrnjeno 2,9 milijona šilingov. Tudi vnaprej se hoče vodstvo konzumske zadruge truditi za še večji gospodarski in vsestranski napredek. Z marljivim sodelovanjem vodstva in udov, se bo posrečilo, da bo razvoj zadruge vedno za korak pred drugimi, ter se bo moglo vsem najbolje ugoditi: najboljše blago po najugodnejših cenah in TIROLIA peči na olje 90 m3 samo šil. 1750.— AEG-avtomatični pralni sitroj 4 kg že za šil. 4.600.— Tako ugodno dobite samo v trgovini KRIVOGRAD KATARINA in ADOLF 9143 St. Michael / Bleiburg Šmihel nad Pliberkom Tel. 04235-34 1 97 Vsakovrstne električne stroje dobite na 24 mesečne obroke brez obresti! OBIŠČITE GRAŠKI VELESEJEM Že takoj v prvih dneh se je število obiskovalcev povečalo za skoraj 20 % v primeri z lanskim jesenskim velesejmom. Je nadvse zanimiv in nudi s sv ojo pestrostjo vsakemu obiskovalcu, kar si poželi. Zato ogled Graškega velesejma, ki je odprt še do nedelje, 11. oktobra, toplo priporočamo. Zaradi pomanjkanja prostora, bomo obširnejše poročilo objavili v prihodnji številki. RADIO CELOVEC NEDELJA, 11. 10.: 7.00 Duhovni nagovor — S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo. — PONEDELJEK, 12. 10.: 13.45 Informacije - Glasbena lo}tr’ca od nas do vas... — Za vašo knjižno polico. - TOREK, 13. 10.: 13.45 Informacije - Za krmilom — športni mozaik. — SREDA, 14. 10.: 13.45 Informacije — Pri mojstrih govorjene in pete besede - 5. (Dr. M. Matičetov). - ČETRTEK, 15. 10.: 13.45 Informacije — Našim mladim poslušalcem — Pokoncilski pogovor. — PETEK, 16. 10.: 13.45 Informacije — Razgled po svetu. — SOBOTA, 17. 10.: 9.00 Od pesmi do pesmi — Od srca do srca — Rubrika za jugoslovanske delavce v Avstriji. — 14.00 Vremenoslovje nekoč in danes. velika izbira ter zboljšanje posameznih prodajnih strok. SAlDNA DREVESCA ODDAJA POCENI, ČEŠPLJE CELO ZA POLOVIČNO CENO, DREVESNICA MARKO POLZER, pd. LAZAR PRI ŠT. VIDU. 29-letni Slovenec želi resnega poznanstva z dekletom v starosti do 30 let zaradi ženitve. — Dopise pošljite na naslov: Franc Varl, poštno ležeče Radovljica, Slovenija, Jugoslavija. Knjige o Koroški Knjige, ki naj ne manjkajo v koroški nisi KARNTEN AUF VIELEN WEGEN (Koroška na mnogih poteh) — Herbert S t r u t z 322 str. z 58 slikami, vezano v platno 125.— šil. UNTERWEGS IN KARNTEN (Na poti po Koroškem) — Herbert Strutz 324 str. z 58 slikami, vezano v platno 125.— šil. VERBORGENES KARNTEN (Skrita Koroška) Herbert Strutz 322 strani z 56 slikami, platno 125.— šil. S temi tremi knjigami poda Herbert Strutz obširno sliko o lepih in še nepoznanih krajih Koroške, ki jih umetno in kulturno ter zgodovinsko osvetli. Značilni sta lepa ponazoritev in jezik. KARNTEN (Koroška) v slikah. — Ddr. Rudolf RoBmanith. 136 krasnih slik s Koroške, h katerim je ipriipisal uvod prof. Herbert Strutz. 7. naklada, 144 strani, format 19,5 X 25,5 cm, štirijezično sestavljeno besedilo, platno z barvastim ovitkom 147.— šil. SAKRALE KUNST IN KARNTEN (Sakralna umetnost na Koroškem) -Max Ebernigg Anton Fritz Pregled krščanske umetnosti v 220 strani, 11 barvastih prilog Platno 216,- šil. 17. stol. na Koroškem, in 66 enobarvnih slik. DER DOM ZU GURK (Krška stolnica) — Siegfried Hartvvagner Ta representativna knjiga ni samo znanstvena, ampak tudi zelo zanimivo pisana. Druga, nova predelana naklada, 186 slik, platno 204.— šil. PATRIOTEN - Friedrich P e r k o n i g Knjiga opisuje hude boje in težko človeško usodo pred in po plebiscitu. Istočasno pa je spričevalo evropskega mišljenja. Prva naklada 780 strani, platno 140.— šil. (samo nekaj eksemplarjev). — Druga naklada z predgovorom prof. Ericha NuBbaumerja, 836 strani, platno 180.— šilingov, Skivertext-ovitek 226.— šilingov. Knjigarna Carinthia Volkermarkter Ring 25 Podružnice: Celovec, IViesbadaner StraBe 5, Baumbachplatz 1 VERLAG • BUCH- UND OFFSETDRUCKEREI ® • Kotschach i. Gailtal • GROSSBU CHBINDEREI St. Veit/Glan ® Wolfsiberg • KLISCHEE AN ST ALT Izhaja vsak četrtek. Naroča se na naslovu: „Naš tednik”, Celovec, Viktringer Ring 26, 9020 Klagenfurt. — Telefon uprave 82-6-69. — Telefon uredništva in oglasnega oddelka 84-3-58. Naročnina maša: mesečno 10.— šil., letno 100,— šil. Za Italijo 3400.— lir, za Nemčijo 24,— DM, za Francijo 30,— ffr., za Belgijo 300,— b£r., za Švico 25.— šfr., za Anglijo 3,— f. sterl., za Jugoslavijo 60.— N. din, za USA in ostale države 7.— dolarjev na leto. — Lastnik in izdajatelj: Narodni svet koroških Slovencev — Odgovorni urednik: Janko Tolmajer, Radiše, p. Žrelec. — Tiska Tiskarna Družbe sv. Mohorja v Celovcu, Viktringer Ring 26. haš tednik