Prejeli smo pismo
Še en prispevek k razpravam o reševanja barjanskega fenomena
Že nekaj časa z osebno prizadetostjo spremljam različne diskusije na najrazličnejših nivojih in po različnih revijah in časopisih o tem, kaj storiti z Ljubljanskim barjem, oziroma kako ukrepati, da ne bo prepozno. Zadnja taka širša analiza stanja in ukrepov je bila objavljena v »Naši komu-ni« - z dne 9. junija 1992, kar me je tudi spodbu-dilo k razgrnitvi mojega videnja tega aktualnega problema. Nekatere razprave so bile zelo strokov-ne, a verjetno ne preveč blizu dejanskira potreb-nim ukrepom, da se stanje propadanja Ljubljan-skega barja z vso endemično favno in floro zausta-vi. Drugc. h katerim se nagibam tndi sam, so zahtevale sprejetje ukrepov za takojšnjo ohrani-tev in zaščito specifičnega barjanskega rastlinja in živalstva. V svetu, v večini primerov, najprej rešu-jejo vrste pred njihovim propadom in potem pri-stopajo k reševanju celovitega ekosistema. V na-daljnji fazi bi bilo potrebno Ljubljansko barje nameniti takšnemu turizmu, ki bi mu zagotavljal najnujnejše samofinanciranje, kar zaradi bližine glavnega mesta verjetno ne bi bilo težko. Le kdo si ne bi želel preživeti nekaj dni in noči med koliščarji obdanimi z jezerci, topoli, žerjavi, bo-bri, štorkljami itd. Mogoče ne bi bilo tako težko zgraditi prastaro avtentično koliščarsko naselje obdano z vserai prvinami neokrnjene narave. Sa-nje, da, samo na prvi pogled.
Velik prispevek k strokovno in odgovorno za-stavljenemu projektu bi nedvomno lahko prispe-vala Ijubljanska srednješolska mladina. ki bi v ok-
viru ekoloških dni in izbirnih vsebin storila res nekaj koristnega za svoj kraj. Prepričan sem, da bi mladi ob ustrezni organizacijski podpori in pod dobrim mentorstvom tudi učiteljev - biologov to delo z veseljem opravljali, kar bi imelo nedvomno tudi velik vzgojni učinek na odraščajočo mladino, ki se pomena ekologije vse bolj zaveda. V kolikor se na kateri koli ravni ali inštituciji razmišlja po-dobno ali vsaj v to smer, potem sem se pripravljen tudi sam vključiti v take akcije. Prepričan pa sem, da je ogromni potencial odraščajoče mladine lah-ko v veliko oporo vsem tovrstnim prizadevanjem.
Ne glede na to, na kakšen odziv bo naletel ta apel Vas prijateljsko pozdravljam!
Ljubomir Mohorič, prof. Srednja šola za strojništvo
Morda Barjansko jezero?
V javnosti se pojavljajo zanimiva razmišljanja o novem Barjanskem jezeru. To bi res posrečeno povezovalo zgodovino z lepšo prihodnostjo. Ven-dar pa živimo v realni sedanjosti in prav to so letošnje poletje intenzivno spoznavali skavti (ME-BASTA 92) skupaj z lovci, ribiči, botaniki, etno-logi in arheologi ter ostalimi ljubitelji barja.
Ob mnogih ugotovitvah je najresnejše to, da se barje utaplja v naših lastnih smeteh in odpadkih. Zato je prvi pogoj za naš obstoj in razvoj v prevz-goji odnosa vsakega človeka do soseda in narave. Naša igra gospodarjev narave nam že kaže zobe in če tega opozorila ne bomo vzeli resno nam sledijo aktivnosti le med smetmi v strupeni vodi.
Ljubitelji Barja tega gotovo ne bomo dopustili, zato vabimo posameznike, skupnosti in instituci-je, da se nam pridružijo v tem boju za preživetje nas in naših otrok v zdravem okolju.
Nikakor pa ni rešitev le v urejenem odlagališču smeti in v zgrajenih čistilnih napravah, ki počistijo odpadke z našega dvorišča in jih selijo v naravo. Rešitev je v predelavi lastnih smeti doma z reci-klažo, varčevanjem z vodo in energijo, skratka v sprejetju dejstva, da kot del narave z njo živimo in ji pomagamo na vsakem koraku, kar je nasprot-no večinskim prepričanjem, da smo gospodarji in izkoriščevalci s profitom v odnosu do bližnjega in narave.
To so splošne stvari in namenjene prav vsera in ko bomo staro miselnost osvežili z njimi bo tudi sožitje lepše.
Drago Stanovnik