LJUBLJANSKI DRUŽINSKI LIST.

Izhaja vsako sredo in soboto.
Uredništvo in uprava: Kongresni trg 3/1.
Naročnina Din 6'— četrtletno. — Posa¬
mezna številka po 50 para. — Inserati
se računajo po ceniku.

Geto Ljubljana, 3. januarja 1925. Štev. 17.

Po nekajmesečnem izhajanju stopa »Pro¬
gram« v drugo leto. Že v zadnji številki
smo povedali našim čitateljem, da ostanejo
vsi pogoji za prejemanje »Programa« ne¬
spremenjeni. Vsled tega vabimo vse pri¬
jatelje »Programa«, da si čimprej zagotove
redno prejemanje. Malenkostna naročnina,
ki se plačuje četrtletno, pač ne bo nikogar
odvrnila od »Programa«. — Istočasno pro¬
simo vse naše p. n. naročnike, da sedaj ob
novem letu obnove naročila in vpošljejo
naročnino, da bode uprava dostavljala list
neprekinjeno. Obenem opozarjamo vse naše
čitatelje, da se bo odslej »Program« redno
dostavljal le naročnikom. Kakor hitro nam
bo mogoče odstraniti vse ovire, bo »Pro¬
gram« izhajal v večjem obsegu, kar bodemo
svojim čitateljem pravočasno naznanili. Pre¬
pričani smo. da nam bodo naši prijatelji
tudi v naprej ohranili svojo naklonjenost
ter jim zagotavljamo, da bo »Program« tudi
v tekočem letu — kakor do sedaj — nudil
vsem obilo razvedrila in zabave.

UPRAVA.

Gledališča.

1) r a m a :

Začetek ob 8. uri zvečer.

Sobota, 8. januarja: Firma P. B — Red 1).
Nedelja, -1. januarja ob 3. pop. Paglavka
Ljudska . predstava pri znižanih cenah.

Izven. Ob 8. zvečer: Veronika Dese-
niška. — Izven.

Pondeljek, 5. januarja: Zaprto.

Opera:

Začetek ob pol 8. uri zvečer.

Sobota, 3. januarja: Rusalka. — Red A.
Nedelja, 4. januarja: Traviata. — Izven.
Pondeljek, 5. januarja: Zaprto.

Kinoprogrami.

3. januarja:

»Ljubljanski dvor«: ICO milijonov fran¬
kov.

»Elitni kino Matica«; San o sreči.

»Kino Ideal«: Arzigogolo.

4 .  januarja:

»Ljubljanski dvor«: ICO milijonov fran¬
kov.

»Elitni kino Matica«: Hotentot.

»Kino Ideal«: Arzigogolo.

5. januarja:

»Ljubljanski dvor«: ICO milijonov fran¬
kov.

»Elitni kino Matica«: Hotentot.

»Kino Ideal«: Harry Hill.

6. januarja:

»Ljubljanski dvor«: ICO milijonov fran¬
kov.

Elitni kino Matica«: Harrold Lloyd.
»Kino Ideal«: Harry Hill.

Listnica.

Kranj. Prejeli. Štev. 2 nam je popolnoma
pošla. — Via. I)a, dobite tudi manjše, obr¬
nite se na tvornico »Lutz«, Ljubljana VII.
— L. v R. Neporabno. — Gama. Na taka
vprašanja ne odgovarjamo. — Ela v M. Či¬
stost polti si obvarujete, ako se večkrat umi¬
vate s citrono. — Pegaz. Dobro je, ako si
kupite slovnico, kajti slovensko pišete jako
slabo. — A. R. v K. Hvala lepa za trud! —

Mia Nemogoče ustreči. — Firbec. Da,
Chaplin je bil že poročen ter se je od
prve žene ločil. Poroka s Polo Negri je bila
najbrže lansirana samo v reklamne svrhe.
— KIo. B. Obrnite se na kako tukajšnjo knji-
gotržnico. — Italija Potreben italjanski vi¬
zum za potovanje preko italijanskega ozem¬
lja. Potovanje preko Avstrije tudi mogoče.
Vizum potreben. Obmejna postaja Bučhs. —
Moda. Lahko! Dolžina krila do približno
sredi meč.

Vodovodne pipe.

Pravijo, da sedaj živimo hitreje kakor pa
v onih dobrih starih časih. Bo že res tako,
ako pomislimo, da je trajalo tisočletja, pred-
no se je pojavil prvi »lukamatija-. In za tem
kako so sledile iznajdba za iznajdbo, telefon,
letanje po zraku — pa zopet radio, pomla¬
jevanje ljudi itd., itd. Iznajditelji rastejo kot
gobe po dežju — blagor jim, da par sto let
pozneje, ker se jim ni treba bati, da jih bodo
po starih, zelo ljubeznivih običajih kot
coprnike« scvrli na grmadi ali na kak drug
še bolj prijazen način ekspedirali v nebesa.

Seveda nam vse te-le iznajdbe delajo tudi
preglavice. Saj človek niti ne more biti ved¬
no »na tekočem . Bere časopise, revije, pa za
vraga, komaj se poglobi v eno stvar, je že
zopet kakšna brihtna glava kaj novega po-
gruntala. Ljudje božji, pomislite, kaj bo v
nekaj letih s fiziko in kemijo. To bi vlekli
/Cveke«! Naši otroci (če jih bo kaj) se nam
bodo smejali v obraz, če bo kakšna »stara
kost« hotela razlagati, kako »smo se mi učili«.
Prosim vas, saj nam že sedaj prede včasih
slaba — kolikokrat mora jezik za zobe in
ušesa na pozor. Res, prav nič ne zamerim
moji dobri znanki, ki je sicer absolvirala
tudi neko »grozansko« »fajn« šolo v Gradcu,
da mi je razlagala, kako je »fajn* koncert na
gramofon — naravnost iz Berlina in da sp
to taki aparati, ki imajo gramofonske plošče
na strehi . . .

»To težke, so stvari . . .<?, poje pesem in to
tudi za nas, ki smo včasih študirali, kaj pa
šele za one, ki so kje v hribih ali na deželi
daleč od »kulture«. Kaj, ali se čudite Šteba-
larjevemu Janezu, če je pripovedoval, da je
v Ljubljani videl kočijo brez konja in z oj-
nieami v zraku? Ali Matajevemu Matiji, ka¬
teremu je tako ugajal oni »šrauf , s kojim
se dela luč? Ali Kimpežev Miha? Ta je. pri¬
povedoval doma, da je najbogatejši človek
v deželi neka gospa Industrija, ki ima po
celi deželi nešteto hiš. Te so sicer jako lepe,
samo dimniki se mu zdijo nekoliko — pre¬
visoki. Ali pa čvrsti Marko, ki je vrnivši se
iz Niša, pripovedoval svoji majki o čudni na¬
pravi, kjer se zapali v prvi »kuči« in za njo
pa potem »trči celo selo«.

Vidite, in na tak način lahko nastanjo ne¬
prijetna nesporazumljenja. Tako n. pr. je bilo
zadnjič v neki garniziji odpuščenih precej
rekrutov, ki. so prezgodaj »not ruknili«, Cela
vrsta jih je stala na dvorišču, potrebna so
bila še gotova navodila potom tolmačev za
one, ki jugoslovanskih narečij ne razumejo.
Kar prisopiha »dežurni« in javi komandantu,
da je zmanjkalo precej vodovodnih pip in da
so jih najbrže pobasali rekruti z namenom,
da jih prodajo. Seveda je sledila stroga pre¬
iskava — in res našli so jih pri petih Alban¬
cih. Na vprašanje, zakaj so pipe ukradli, pravi
eden nepridipravov: »Gospod komandant, mi

Lucy Doraine.

Celi Ljubljani znana in priljubljena
L u c y D o r a i n e. Ugajati mora vsakemu
še tako razvajenemu kino-obiskovalcu — po
svoji lepoti, temperamentnosti in dovrše¬
nosti v igri. Filmi z Lucy Doraine so svetov¬
no priznani najboljši filmi. Spominjamo se
razkošnega dela »Sodoma in Gomora«, kjer
je Lucy Doraine v dovršenosti igre odnesla
izredno igralsko slavo. Kakor čujemo, bomo
imeli v kratkem priliko videti jo v napeti
moderni drami »Flamen strasti«.

smo jih mislili porabiti doma. Pri nas v go¬
rah je vedno velika suša, zabili bi jih v zid
in tako bi nam nobena suša ne delala pre¬
glavic« ... Škec.

Kako dobivajo filme naši kine¬
matografi.

Vsakemu obiskovalcu kino-predstav je do¬
bro znano, da v Jugoslaviji nimamo svojih
filmskih podjetij in da vsi filmi, katere vi¬
dimo pri nas, prihajajo iz inozemstva. Sicer
so poizkušali tudi pri nas, da bi posneli ne¬
koliko filmov, vendar se poizkusi niso ob¬
nesli. Ni potrebno razlagati, čemu nimamo
lastne filmske industrije. Ne izplača se. Že
parkrat smo v »Programu« pisali o ogromnih
stroških, ki jih zahteva poedini film. Zgraditi
se morajo veliki ateljeji, nabaviti drago po¬
hištvo, angažirati množice, igralcev in Sta¬
tistov in ves tehnični personal. Vsled tega
bi se izdatki nikakor ne mogli kriti z na¬
jemnino, ki bi jo plačali naši kinematografi.
Da bi pa osvojili zunanje trge z lastnimi f il¬
mi, je izključeno, ker bi nikakor ne mogli
konkurirati z inozemstvom. Le sem pa tja
se posname kakšen poseben dogodek ali pri¬
reditev, pa še to s posebno podporo od kake
Strani.

Kadar gledamo katerikoli film, vidimo
prav od začetka dvoje imen. Najpreje je ime
podjetja, ki je izdelalo film, n. pr. Sascha,
Gaumond, Universal Pictures, potem pa na¬
slov domače tvrdke, ki je film izposlovala v

Stran 2.

PROGRAM.

Štev. 17.

lELITEl

Ljubljana

SE Inter.
= tel. Sl

D. Z
O. Z.

Inter.
tel. 51




V«

Ideal
Erika

Vsak kupec referenca!

THE REX CO.

Ljubljana,

Gradišče 10.

Najcenejši nakup)

potrebščin za čevljarje, krojače in šivilje,
nogavice, toaleino blago, kravate, rokavice,
boljše srajce,

JOSIP PETEtINC,  Ljubljana,

- za Prešernovim spomenikom ob Ljubljanici. *

Jugoslavijo. Takih zavodov imamo več, kot
n. pr. Mcsinger-film, Balkan, Bosna, Ameri-
can-film itd. Napačno bi bilo misliti, da ti
vrše nekakšne agende za inozemstvo. To so
samostojna podjetja z velikim strokovnim
aparatom. Njihov delokrog je neomejen in
stoje v isti vrsti bodisi z dunajskimi, berlin¬
skimi ali pa pariškimi in ameriškimi pod¬
jetji. Od časa do časa potujejo ravnatelji po-
edinih zavodov v katerikoli filmski center
ter tam po svojem okusu in strokovni pre¬
soji, s posebnim ozirom na naše razmere
izbero gotove filme za svoja podjetja. Nato
si pridobe monopolno pravico predvajanja v
Jugoslaviji. Naravno, da nastane pri tem
med posameznimi podjetniki tekmovanje
kdo bo imel boljše filme. Filmski zavod po¬
tem obvesti lastnike kino-gledišč v poseb¬
nem katalogu o pridobljenih filmih, ti pa
zopet izberejo po svoji preudarnosti ono, kar
jim najbolje ugaja.

Iz navedenega vidimo, da so filmski za¬
vodi velike važnosti za naše gospodarsko in
kulturno življenje in ne more se zahtevati,
da bi dobavljali vedno samo prvovrstne in
najdražje filme. Ozirati se morajo predvsem
na finančne razmere naših kino-gledišč in pa
na okus občinstva.

Pri vsem tem pa je potrebno mnogo stro¬
kovne naobrazbe, prakse in spretnosti. Na¬
predek istih najbolje vidimo v naših kino-
glediščih, kjer se predvaja vedno manj onih
manjvrednih in na instinkt mase preraču¬
nanih filmov. Jasno je vsled tega, da je taka
konkurenca in tekmovanje med filmskimi
zavodi, kakor tudi med posameznimi kino-
lastniki le v prid občinstvu ter onemogoča
izrabljanje. Posamezne serije filmov pa ka¬
žejo na okus in uvidevnost onih, ki izbirajo.

Max Linder kot govornik.

Pariški filmski svet pa je imel še drugo
senzacijo: Linder — govornik. Na skupščini
filmskih igralcev, podjetnikov in novinarjev
je poročal v svojih doživljajih v Ameriki. Pri
tej priliki je Linder navduševal poslušalce,
da z preudarnostjo in umetniško vrednostjo
zlomijo današnjo silo ameriških filmov. Na¬
vajal je vse ono naivno, otročje in primi¬
tivno v ameriškem filmu, ki še 'Sedaj osvaja
ves svet. Filmski akrobati, čudoviti prirodni
posnetki in dr. imajo žal na kino-publiko še
vedno neomejen upliv. Ako pa se občinstvo,
ki obiskuje kino-gledišča, vzgoji za boljše
filme ter se istim zagotovi umetniški užitek,
tedaj je zmaga franc, filma gotova, kajti
toliko okusa imajo Francozi gotovo, da bodo
razločevali med duhovitostjo in amerika-
nizmom. V svojem govoru je Maks Linder
zahteval, da franc, vlada prepove predvaja¬
nje amerikanskih filmov, ako bi se amerik.
kino-podjetniki branili prevzeti razširjanje
francoskih filmov z umetniško tendenco v
Ameriki.

Gotovo je, da so filmi, ki so posneti v
Evropi, neprimerno boljši kot ameriški, v ko¬
likor se tiče smiselnosti in kulturne vred¬
nosti istih, vendar pa smo prepričani, da je
boj med francoskim in ameriškim filmom
zaenkrat le posledica ostre konkurence pod¬
jetnikov in igralcev ter najbrže v ne mali
meri tudi Lindra z njegovimi ameriškimi
konkurenti.

Baby Peggy.

Je-li mala Baby Peggy čudežni otrok? Ne,
mala ni nikak izrodek zgodnje zrelosti. Je
prav tako otrok, kot mnogo drugih; razpo¬
laga samo s srebrnim otročjim smehom in

Konfekcijska trgovina za DAME, GOSPODE in DECO =

Izdelovanje
damske konfekcije §

En Oros En detall I

» Najcencji« ta najbolje kipita

PREMOG

e • pri D. ČEBIN, Ljubljana, Wolfova ulica 1/11

IV. RAVNIHAR

urar Ljubljana urar
Sv. Petra cesta štev. 44.

Specijalna lastna delavnica za
precizna popravila ur in vsa v
mojo stroko spadajoča  dela.

Snaženje okenj in stanovanj j

VIKTOR TRAPEČARj

LJUBLJANA, MESTNI TRG ŠT. 3.|

TOČIVA STROKOVNA IZVEDBA I j

lastno inteligenco. Po srečnem naključju je
dosegla lepo karijero in uspeh ni izostal. En
milijon dolarjev ni šala. Baby ni samo otrok,
ki pazi samo na slaščice, temveč je prava
pravcata koketa velikega sveta, katerega za¬
bava s svojo prisrčno igro. Vzgajajo jo jako
strogo, dosti bolj kot marsikatero njeno so-
vrstnico. Vstajati mora točno ob sedmih, vso
jutranjo toileto si uredi sama, nato gimna-
sticira in zajtrkuje. Seveda ji ne manjka ni¬
česar. Jako rada čita pravljice in legende,
se igra s svojimi sestricami. Zvesti prijatelj
ji je njen kuža, ki mora biti po slikah sodeč,
zelo lep eksemplar. Sicer pa je Baby dober
in srčkan otrok.

Kakor povsod, gledajo tudi Anierikanci
zelo radi filme, v katerih igrajo mali zvezd¬
niki. Radovednost, kako pravzaprav izgleda
v življenju tak-le mali genij — vsakokrat
napolni hišo. Razumljivo, da je občinstvo tudi
malo Baby pozdravilo z veseljem, ko je iz¬
stopila na njujorškem kolodvoru. Prišla je
obiskat metropolo. Reklamniki so se s pri¬
dom poslužili njenega imena in sedaj je že
vse polno stvari, ki nosijo ime male Baby.
Najnovejši film naše male zvezdnice se ime¬
nuje »Captain January«.

Veseli športni film v 7 dejanjih slovite filmske tovarne First National. — Kapetan, ki se boji konja, kot vrag kadila,
mora, da si osvoji srce ljubljene in krasne Magde, na veliki konjski dirki jahati nevarnega in napol divjega konja. Komične
situacije in scene silijo gledalce na smeh do solz. Ta film deluje na publiko dvostransko, in sicer povzroči silno napetost, dii
publika skoro ne more dihati, a moment pozneje se vse trese od smeha. Vse se dogaja v elegantnem svetu, kjer se na vso moč
flirtuje, a končno odnese le zmago krilati amor! — V berlinskem Mozartsaalu se je sedaj predvajal ta film in je stroga berlinska
kritika navdušeno pisala o njem in priznala, da nemške filmske tovarne tako dobrega športnega filma do sedaj še niso izdelale.
Te vratolomne scene se more samo videti, opisati se iih ne more.

Predstave ob delavnikih: ob FJ4., 5., 7. in /49.  uri; ob nedeljah in praznikih: ob 3., H5-,  6., %8.  in 9. uri.

4. in S. januar Prednaznanilo: HARROLD tLOYD 4. in 5. januar

ELITNI KINO KATICA

HOTENTOT ELITNI KINO MATICA

Štev. 17.

PROGRAM.

Stran 3.

predvaja samo še danes in jutri, v
nedeljo, monumentalno filmsko tragi¬
komedijo

DVORNI NOREC

Kdor še ni videl tega filma, naj si
ga gotovo ogleda, ker to delo mora
zadovoljiti vsakega. — V glavni
vlogi je italijanska kino-zvezda Italia
Almirante.

Predstave za ta film vsak dan ob 3.,
‘AS.,  6., 'A 8. in 9. uri; v nedeljo tudi
ob ‘A  11. uri dopoldne.

Od pondeljka, 5. januarja, do vštevši
srede, 7. januarja, že dolgo časa težko
pričakovani

HARRY HILL

v predrzni in vratolomni detektivski
drami »Zračna borba«. Kdor še ne
pozna Harry Hilla, ogleda naj si ta
film in gotovo se mu bode priljubil,
tako, da ne bo mogel izpustiti nobe¬
nega njegovega filma.

Predstave vsak dan od 4., A 6.,  7. in
A 9.  uri; na praznik Treh kraljev do¬
poldne ob 'A  11. uri, popoldne ob 3.,
AS.,  6., ‘A8.  in 9. uri.

Predprodaja vstopnic vsak dan od 10.
do 12. ure dopoldne in popoldne od
2. ure naprej.

Filmske novosti.

Fritz Lang, režiser »Nibelungov« in »Dr.
Marbuse«-filmov je pričel s posnemanjem
svojega novega filma »Metropolis«, ki ima
postati velikomestna sinfonija.

Kolorirani film postaja vedno boljši in v
Franciji so ga pričeli že splošno uvajati. Naj-
novejša premijera je kolorirani film po Bal¬
zacovem »Cyrano de Bergerac«.

Svetislav Petrovič, znani filmski igralec
— naš rojak, je zaposlen stalno v Berlinu.
Le pri filmu »Konigsmark« je sodeloval v
Parizu.

Paramount, kjer se končuje veliki »Ben
Hur«-film, je dala ta film izdelati s posnema¬
njem v naravnih barvah. Film se je posne¬
mal v Italiji.

Berlinska filmska družba Ufa je v New-
Yoi'ku ustanovila svojo prvo podružnico.

Apollo-Theater na Dunaju je za daljšo do¬
bo dan v najem tvrdki Fellner & Somlo,
katera ga je preuredila v kinematograf.
Doslej so se vršile v tem gledališču variete-
predstave. Število sedežev znaša 1800.

VESELI KOTIČEK.

Med sorodniki.

Gospa Z. je potrebovala zvečer moke, pa
ker so bile vse trgovine že zaprte, stopi do
svoje sestre, ki je stanovala nedaleč.

»Ali mi lahko posodiš kilogram moke?«

»Ne morem.«

»Ali tudi ti nimaš moke?«

»Imam.«

»Pa čemu mi ne posodiš?«

»Nimam tehtnice.«

Uslužnost.

Tirolec pride na Dunaj in na oglu velike
ulice po svoji nerodnosti razbije steklo v
izložbi. Naravno stopi v trgovino, da bi pla¬
čal škodo. Trgovec pa mu ni mogel zame¬
njati bankovca in hoče poslati svojega sina
k sosedu.

»Ne trudite se, koliko mi imate vrniti?«

»Polovico.«

»No, pa dobro,« reče in stopi k oknu in
udari še po notranjem steklu, da se razlete
kosci po tleh. »Sedaj sva ,kvit‘« — in odide.

Laskavo.

»Kaj pa porečeš k temu, da sem se danes
z Ivanom zaročila?« — »Oh, to me prav nič
ne iznenadi. Ko sem mu dala košarico, mi
je takoj rekel, da bo napravil veliko ne¬
umnost!«

Raztresen.

Tujec: »Gospod, ali je ta klobuk mogoče
Vam odneslo?«

Profesor (vzdramljen iz zamišljenosti):
»Ah, res, razmišljal sem ravno, zakaj sem
tako tekel!«

Strašno.

»Oh, te strašne bolečine v trebuhu.« —
»Gotovo si se ranil, ko si zbežal pred kravo
na drevo?« — »Ne, temveč vsled tega, ker
sem moral štiri ure na drevesu sedeti —
bilo je namreč polno zrelih češpelj!«

Iz gledišča.

Režiser (igralcu): »Vi bi morali predstav¬
ljati mrtveca, a ste pri ležanju izgledali ka¬
kor kuhan rak.«

Igralec: »Kaj kuhan rak mar ni mrtvecJ«

Slab zet.

A. : »Prijatelj, slabo se je omožila moja
hči.«

B. : »Zakaj?«

A. :'»Moj zet ne zna kvartati.«

B. : »No, potem je pa to vendar izvrsten
zet.«

A.: »Kaj še! On ne zna kvartati, pa kljub
temu kvarta cele noči.«

Dediščina.

Svitloslav: »Torej, Svetloslav, tvoja teta je
umrla. Ali ti je kaj zapustila?«

Svetloslav: »Seveda. Dobil sem denar in
njenega psa, da ga vzdržujem iz njene dedi¬
ščine. Toda pes mi je čez dva dni poginil.«

Svitloslav: »Gotovo od žalosti za teto.«

Svetloslav: »O ne pač pa od strihinina.«

Logika potepuhov.

Natakar: »Počakajte, vi še niste plačali!«

Potepuh: »Kaj? — Preiščite me! Ako ne
bi že plačal, bi moral imeti vendar denar pri
sebi, tako ga pa nimam!«

*

»Kdaj je vol najtežji?«

»Kadar je dobro rejen.«

»Ne, kadar ti stopi na nogo.«

V zadregi.

Policist: »Kolesarjenje je na glavni prome¬
nadi prepovedano, stopite takoj s kolesa!«

Kolesar: »Pišem se Cmokvič, gospod straž¬
nik, ter stanujem v Vrtni ulici 54; pošljite
mi kazenski nalog, ako že hočete, samo ne
blamirajte me — ne znam namreč skočiti
na kolo in istotako ne stopiti s kolesa —
znam namreč samo voziti.«

1 • Ljubljanski

Kino im

H. TELEFON 730

nimmmmnmic immiiiiiimmiiimmiuiiiiiiuimiiMi

Največji in najlepši francoski
ekskluzivni film sedanjosti:

llll!!III!ll!!il!ill!!!!l!lllilllillll!lll!ll

v glavni vlogi nastopijo znani

Georges VAULTIER

znan iz filma Konigsmark,

Ivan MOSJOUKINE

in

Natalie LISSENKO

Posnetki so se izvršili na An¬
gleškem v Doweru ter v Parizu,
Nizzi in Korsiki.

Predstave: ob delavnikih ob 4., A6.,
A8.  in 9. uri; ob nedeljah ob Ali.,
3., AS.,  6., A8.  in 9. uri.

Pri večernih predstavah sodeluje naj¬

boljši orkester v Ljubljani.

Škodoželjno.

Glas iz ozadja dvorane (med časom, ko
zagovornik svojega klijenta slabo brani):
»Gospod zagovornik, zakaj si ne vzamete ad¬
vokata!«

Prikupljiva pohvala.

Mlad mož (v medenih tednih): »Draga
moja, kdaj si prvič začutila, da me ljubiš?«

Ona: »Ko sem opazila, da me je vsako¬
krat ujezilo, kadar je kdo rekel, da si butec!«

Ljubosumje.

Prijatelj k virtuozu: »Kam si pa dal svoje
umetniške kodre?«

Virtuoz: »Enega sem poklonil neki dami.«

»In druge?«

Virtuoz: »Hm — veš — druge mi je pa
nato izpulila moja žena!«

Zaščiten.

»Ne slini vendar prsta, ko preštevaš te
umazane bankovce!«

»Nič ne stri, saj sem si oblekel rokavice.«

Stran 4.

PROGRAM.

Štev. 17.

RES IZVRSTNA

je naša prava domača
KOLINSKA CIKORIJA

Mihael PETERNEL

Ljubljana, Gosposvetska c. 87

Izdeluj« v* oko vrstne, o s obit o

luksuzne čevlje

V vseh špecerijskih trgovinah
se dobi

yjHi9/y

L

najboljši pridatek hrani !

J

D R  OETKER-jeva

ZMES ZA
KOLAČ

Svetla glava Dobi se povsod ali pa

-v-CT v tovarni JOS. REICH - MARIBOR

Pravo

SCHICHT- ovo
milo z

znamko JELEN 15

je nepresezno

v pralnem uspehu in izdatnosti.

Neprijetno.

»Kam pa tako hitro, gospod sosed?*

»Na sodnijo! Pa nikar me tako ne glejte,
kot da bi bogvekaj naredil! Saj veste, da
male grešnike obešajo, velike lumpe pa opro¬
ščajo. To je stara resnica, ki se vedno ob¬
navlja.«

(Dve uri pozneje.)

»No, kako je izpadlo, gospod sosed?«

»Hm — veste — bilo je tako, da so me
oprostili.«

V slikarskem ateljeju.

Poznat mizarski mojster, ki si je zaslužil
lepo premoženje, je naročil pri slikarju svoj
portret. Slikar naročilo sicer prevzame, toda
določi za slikanje dolg termin, ker ima ve¬
liko dela.

Gospod mojster se temu začudi ter pravi:
»Zakaj si pa ne vzamete pomočnikov, ako
imate toliko dela? Pri meni izvršijo vsa dela
samo pomočniki.

Popolnoma varno naložite denar v

Zalogo pohištva

sem preselil iz Komenskega ulice 23 v novi lokal

Karlovška cesta štev. 22

poleg moje delavnice.

Postrežba cenj. odjemalcev bo sedaj mnogo lažja
in ugodnejša. — Prav posebno priporočam
spalnice, jedilnice in kuhinjske opreme

Josip Andlovič, Ljubljana

strojno mizarstso.

Priporočamo

vsem cen), gospodinjam:

Ječmenovo ljudsko kavo

Dvojno sladno
= rženo „Meta“ kavo =s

Dvojno sladno
ječmenovo „Sidro“ kavo

I Zahlevafte povsod I

Ljubljansko posojilnico II Slara oblel<a

v Ljubljani, Mestni trg št. 6

ker im« ž« nad

10,000.000 Din lamstvene gl avnice

Vloge na hranilne knjižice in tekoči račun
se obrestuje

!! najugodneje !!

Stolne vloge i odpovednim rokom obrestuj«
po dogovoru. Sprejem« v tnkasso fakture in
cesije terjatev. Posojilo daj« 1« proti polni
varnosti proti vknjižbi I« proti poroitvu

postane nova

ako jo izročite v kemično bar¬
vanje in čiščenje tovarni

JOS. REICH - LJUBLJANA

Poljanski nasip 4-6. Telefon 272
Podružnica: Šelenburgova ulica 3

Barva vsako blago, ke¬
mično čisti, pere in lika

Kadar ugasnijo luči...

Pomanjkljivi so vzroki, ki napolnjujejo
kinogledišča. Publika ima svoj okus in jjo-
trebo. V vseh časih so bili ciniki, ki so bili
prepričani, da najbolj vleče v kino nasprotje
znanega vzklika: več luči!

V Budimpešti so v zadnjem času, menda
po slabih izkušnjah, prišli do tega, da imajo
kinematografi le preveč vnete obiskovalce.
Zato je posegla cenzura s svojimi škarjami
ne le na platnu, ampak celo po obiskovalcih.
Vsak kino ima po enega policijskega urad¬
nika, ki nima lahkega posla. Ne sme niti
treniti z očesom, niti pri najbolj smešnem
prizoru. Mirno in skrbipoln sedi in opa¬
zuje, ni-li kaj utihotapljenega v filmu, iz¬
ven cenzuriranega. Njegova oblast pa sega
tudi do občinstva. Vsak čas lahko zapove:
Luč! In že se prižgo vse luči in... on išče,
ako se ni skrivoma splazil v kino kak mla¬
dič, da bi ugledal kje kako skuštrano gla¬
vico (živela ostrižena glavica!) ali celo kak¬
šno zardelo lice, ki bi pričalo, da se uživajo
poleg kino -- tudi druge radosti. Pikantna
afera razburja in drži v zanimanju že več
dni vse vnete kinoobiskovalce Budimpešte.
V neki loži je bila elegantna dama z mladim
gospodom. Slučajno nista bila zakonca. In
ko se je nepričakovano posvetilo ... Smeh
— rdeči smeh . . . zadrega in .. . Rekli so,
da se hkratu predvajata dva filma . .. Sme¬
jal se ni le on, cenzor, ki skrbi, da se ne
žali morala kinogledišča —. Vsaj spodaj na
sedežih.

Originalne
emajlirane

Lutz-ove
peči

dobavlja v
vsakovrstnih iz¬
vedbah

Tvornica
emajliranih
peči „LUTZ“

«■■■ delniška družba

Ljubljana-Šiška

STARA TOVARNA NOGAVIC IN PLETENIN

M. FRANZI & SINOVI

Lastnik: Feliks Franzi - Ljubljana, Privoz št. 10
Poštni predal 44 Telefon št. 425

USTANOVLJENA LETA 1888

Najboljši

šivalni stroj je
edino le

JOSIP

PETELINC-a

znamka

GRITZNER
IN ADLER

za rodbino, obrt in industrijo

LJUBLIANA

Pouk v vezenju brezplačen, Večletna garancija.
Delavnica za popravila. Na veliko in malo. Tel. 913

blizu Prešernovega
spomenika

Odgovorni urednik: Miroslav Matelič.

Tisk tiskarne »Merkur« v Ljubljani.

Izdaja konsorcij »Programa«.