PREDLOG
Na podlagi 189. in 203. člena statuta občine Ljubljana-Sižka (Uradni list SRS št. 2/78) je skupščina občine Ljub-ljana-Siška na skupnem zasedanju zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne ...................................... 1978 sprejela
POSLOVNIK
SKUPSČINE OBCISSIE LJUBLJANA-SISKA
I. SPLOŠNE DOLOČBE
.     i ' i
1.  člen
Delo in organizacijo skupščine občine Ljubljana-Ši-ška (v nadaljnjem besedilu skupščina) ureja poslovnik skupščine.
Zbori, komisije, odbori in druga delovna telesa skupščine ter delovna telesa zborov delajo po določbah tega poslovnika.
2.  člen
Skupščine samoupravnih interesnih skupnosti za območje občine enakopravno odločajo s pristojnimi zbori skupščine o vprašanjih iz pristojnosti skupščine v skladu s statutom občine, in s tem poslovnikom.
3.  člen
Pravice in dolžnosti izvršnega sveta skupščine ob-čine Ljubljana-Siška (v nadaljnjem besedilu: izvršni svet), odnosi, njegova odgovornost in druga razmerja med izvršnim svetom in skupščino, se uresničujejo na način, ki ga določajo statut občine, odlok o organizaciji in nalogah izvršnega sveta in ta poslovnik.
4.  člen
Skupščina in njeni zbori sodelujejo s skupščino me-sta Ljubljane in njenimi organi v zadevah skupnega pomena, z republiško skupščino in njenimi organi in skupščinami drugih občin zaradi urejanja skupnih in-teresov, predlogov in stališč in razvijajo druge oblike medsebojnega sodelovanja na način kot to določajo: akti teh organov, statut občine in ta poslovnik.
5.  člen
Skupščina in njena telesa delajo tako, da omogoča-30 uresničevanje vloge družbenopolitičnih organizacij pri uveljavljanju delegatskih odnosov in delu skupšči-ne.
Skupščina opravlja zadeve iz svojih pristojnosti na sejah zborov, na skupnih zasedanjih, na skupni seji zborov in na sejah komisij, odborov in drugih delov-nih teles.
6.  člen
Pri izvajanju svojih nalog sodelujejo skupščina in njena telesa s samoupravnimi interesnimi skupnostmi, s krajevnimi skupnostmi, s temeljnimi organizacijami združenega dela in delovnimi skupnostmi, z raziskoval-nimi in znanstvenimi organizacijami, z znanstvenimi in strokovnimi delavci ter z družbenopolitičnimi in druž-benimi organizacijami in društvi na območju občine.
7.  člen
Skupščina dela na osnovi delovnega programa, ki ga sprejme za določeno obdobje. Pri sprejemanju pro-grama je potrebno upoštevati program dela skupščine SFRJ, skupščine SRS, skupnosti občin ljubljanske re-gije in skupščine mesta Ljubljane.
8.  člen
Skupščina in njena telesa poslujejo v slovenskem jeziku.
Vsak delegat ima pravico govoriti v jeziku svojega naroda oziroma narodnosti Jugoslavije.
Govori v jezikih drugih jugoslovanskih narodov se prevedejo v slovenski jezik.
Vsebina               ;
Predlog poslovnika Skupščine občine Ljubljana-Šiška
Osnutek odloka o organizaciji in delovnem področju sekretariata Skupščine občine Ljubljana-Šiška                                                          ,      _                    Stran 27
9.  člen
Delo skupščine je javno.
Javnost dela skupščine se zagotavlja na način, kot je to določeno v statutu, odlokih in s tem poslovni-kom.
10.  člen
Skupščino predstavlja njen predsednik.
11.  člen
Skupščina dela stalno. Letni odmor skupščine traja praviloma vsako leto od 1. avgusta do 10. septembra.
12.  člen              ¦
Skupščina ima svoj peč .t.
Pečat ima v sredini grb Socialistične republike Slo-venije, v zunanjem krogu besedilo: Socialistična repu-blika Slovenija, v notranjem krogu besedilo: skupšči-na občine, pod grbom pa besedilo: Ljubljana-Šiška.
Skupščinski pečat hrani sekretar skupščine.
Skupščina ima tudi kovinski žig iste oblike in vse-bine, ki ga hrani predsednik skupščine in se ga upo-rablja samc v posebnih primerih.
II. PRAVICE IN DOLŽNOSTI DELEGATOV
•; .    1. Pogoj za delo    . .    ~  ,
13. člen
Delo skupščine mora biti organizirano tako, da omogoča:
—  da delovni ljudje in občani, organizirani v te-meljne  samoupravne   organizacije   in   skupnosti  in  v družbenopolitične organizacije, uveljavljajo v skupšči-ni svoje interese in potrebe in s samoupravljanjem in dogovarjanjem opredeljujejo  skupne in splošne druž-bene interese in potrebe ter na ta način uresničujejo svoje pravice,  dolžnosti in odgovornosti pri opravlja-nju funkcij skupščine;
—  da določajo delegacije temeljna stališča, izhaja-joč iz interesov, potreb in smernic delovnih ljudi in občanov,  organiziranih v temeljnih samoupravnih or-ganizacijah   in   skupnostih,    upoštevajoč    skupne   in splošne družbene interese in potrebe ter da medsebcvj-no sodelujejo v konferencah delegacij in na druge na-čine pri oblikovanju skupnih stališč in predlogov mož-nih rešitev za delo delegatov na skupščini;
—  da občinska konferenca SZDL v občini lahko o-pravlja funkci.io delegacije za delegate v družbenopo-litičnem zboru in oblikuje temeljna stališča o pomemb-nejših vprašanjih nadaljnjega razvoja družbe in socia-lističnih samoupravnih odnosov;
—  da zbori ter delovna telesa skupščine in zborov cbravnavajo pobude, predloge, mnenja in pripombe, ki jih delovni ljudje in občani izražajo v temeljnih sa-mcupravnih organizacijah in skupnostih in družbeno-političnih organizacijah in se nanašajo na delo skup-ščine;  ugotavljajo  in  obravnavajo  stališča   in  pobude delegacij in konference delegacij glede posameznih za-dev, o katerih odločajo zbori, razloge zanje in stopnjo doseženega soglasja; pripravljajo, proučujejo in obrav-navajo predloge za sprejem aktov skupščine, pri če-mer skrbijo zlasti, da so stališča, ki so se izoblikovala v zborih, izražena v predloženih aktih oziroma predvi-denih rešitvah;
—  da lahko družbenopolitične organizacije zagotav-ljajo družbenopolitične pogoje za delovanje delegacij, usklajevarije   temeljnih   stališč,   usmerjanje   razprave delovnih   ljudi   in   občanov,   zagotavljajo   obveščenost delovnih Ijudi in občanov, zavzemajo politična stališča in s tem prispevajo, da delegacije in delegati kar naj-bolj odgovorno opravljajo svoje delo.
¦                      •-'  ¦ '     '       14. člen      .             :.'_¦¦¦
Delovni ljudje in občani v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih morajo biti obveščeni o vseh zadevah, ki jih obravnava skupščina, o njenem
delu, o odločitvah in stališčih o zadevah, ki jih je o-bravnavala in o delu njenih delovnih teles in teles zborov.               v                                                      ¦              '
15.  člen
\   Delegacije morajo biti seznanjene zlasti:
—  z vsemi zadevami, ki jih obravnavajo zbori ozi-roma skupščine samoupravnih interesnih skupnosti za območje  cbčine,  kadar  enakopravno   odločajo  s  pri-stoinimi zbori;
—  s splošnimi zadevami politike na vseh področjih dejavnosti  skupščine,  z  izvajanjem politike,  začrtane v družbenih načrtih in drugih aktih skupščine in z iz-vrševanjem odlokov in drugih aktov skupščine;
—  s  smotri  in  razlogi,  zaradi  katerih  se  predlaga obravnava posameznih zadev v skupščini ali sprejema odlok ali drug akt skupščine;
—  s temeljnimi razmerji, ki naj jih urejajo ti akti, skupaj z možnimi alternativnimi rešitvami, kako lah-ko  vplivajo te rešitve na interese delovnih ljudi  na posameznih področjih združenega dela oziroma na in-terese delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupno-stih,   in   samoupravnih  interesnih   skupnostih  ter   na skupne in splošne interese in potrebe;
—  z drugimi dejstvi in podatki, ki so pomembni za zavzemanje njihovih temeljnih stališč in za delo dele-gatov v skupščini; z delom izvršnega sveta ter občin-skih upravnih org-mov in organizacij.
16.  člen
Pred odločanjem morajo biti zbori skupščine sezna-njeni o pofflei&bnejših stališčih, ki so se oblikovala v delegacijah in konferencah delegacij o zadevah, o ka-terih odločajo ravno tako o predlogih in stališčih de-lovnih teles skupščine ter o razlogih za predlagane re-šitve.
17.   člen         i.:.,.   " .-¦;.,. ¦     " ¦  S-
Besedilo aktov in drugih gradiv in povzetki le-teh morajo biti pripravljeni tako, da omogočajo delovnim ljudem in občanom v temeljnih samoupravnih organi-zacljah in skupnostih in delegacijam določanje smer-nic in zavzemanje stališč za delo delegatov v skupščini.
Besedilo aktov in drugih gradiv, ki se obravnavajo v zborih skupščine in povzetke pripravlja predlagatelj.
Predlagatelj mora zagotoviti, dp '.j~ ^.c:C'.'• :::-e-gledno in razumljivo. Obrazložitev mora vsebovati zla-sti načela in cilje, ki jih s predlaganim aktom želi predlagatelj doseči, poglavitne rešitve z različnimi al-ternativami in posledicami, ki bodo nastale za delovne ljudi na posameznih področjih združenega dela in za občane na podlagi predlaganih rešitev ter finančna sredstva, potrebna za izvajanje akta, vire in način za-gotovitve teh sredstev in kakšne nove naloge bodo na-ložene občinskim upravnim organom, kakor tudi dryge pomembne okolnosti, ki se nanaše-jo na predlagani akt. Kadar gradivo vsebuje finančne pokazatelje, je le-te potrebno dopolniti s primerjavo.
Povzetki se objavljajo v sredstvih javnega obve-ščanja in se pošiljajo vsem delegatom zborov skupšči-ne, individualnim poslovodnim organom in temeljnim organizacijam združenega dela in delovni skupnosti, ki nima zaposlenih več kot 30 delovnih ljudi.
Celotno besedilo aktov in d.rugih gradiv, ki so v obravnavi v zborih skupščine in ki so potrebna za pri-pravo stališč in za delo, sporazumevanje in odločanje delegatov v zborih skupščine, se pošilja skupno z va-bilom na sejo: vodjem delegacij in pred^sednikom kon-ferenc za delegate. ki bodo delegirani na seje zborov, delegatom družbenopolitičnega zbora, Ekupščinam sa-moupravnih interesnih skupnosti za območje občine. kadar enakopravno odločajo s pristojnimi zbori skup-ščine, članom pristojnih delovnih teles skupščine in zborov ter družbenopolitičnim organizacijam v občini. Celotno besedilo se lahko pošilja tudi drugim zaintere-siranim samoupravnim organizacijam in skupnostim, kadar te določi predsednik občinske skupščine oziroma predsednik zbora Celotno besedilo aktov in drugih gradiv o zadevah, ki se dajejo v javno obravnavo ali na referendum. se objavi v sredstvih javnega obve-ščanja......   ; ,..j~>- ..., -,„..--.   „,....   ,-----. _ r    .
Priloga JT 2
Neglede na določila tega člena pa lahko predsednik skupščine oziroma predsednik zbora določi, da dobijo vsi delegati oziroma delegati zainteresiranega območja ali pa delegati zainteresiranega področja dela, celotno gradivo.
Celotno besedilo sktov in drugih gradiv, ki so v obravnavi v zborih skupščine, so vedno na razpolago vsem delegatom in drugim zainteresiranim občanom v sekretariatu skupščine občine Ljubljana-Šiška.
18.  člen         . •    .
Predsedniki konferenc delegacij, vodje delegacij in delegati v zboru ter člani delovnih teles skupščine in zborov imajo pravico zahtevati od strokovnih služb skupščine dopolnilna obvestila in strokovno pomoč v zvezi s posameznimi zadevami, ki so na dnevnem redu seje zbora in delovnega telesa, v katerega so delegirani oziroma izvoljeni.
2. Pravice in dolžnosti
19.  člen
Opravljanje delegatske funkcije v zborih občinske skupščine je samoupravna pravica in dolžnost delovnih ljudi in občanov, delegati pa so tudi dolžni sprejeti in opraviti določene funkcije ali naloge, ki jim jih na-loži občinska skupščina ali njihov zbor.
20.     člen       :'¦¦¦¦       .
Delegacija spremlja, ugotavlja in posreduje pobu-de, predloge, mnenja in pripombe, ki jih delovni Ijud-je in občani izražajo v temeljnih samoupravnih orga-nizacijah in skupnostih in v zvezi s tem sodeluje z or-gani upravljanja in družbenopolitičnimi organizacijami v teh organizacijah in skupnostih.
Izhajajoč iz interesov in smernic delovnih ljudi in občanov v temeljni samoupravni organizaciji in skup-nosti določa delegacija temeljna stališča za delo dele-gatov v skupščini in se dogovarja z delegacijami dru-gih samoupravnih organizacij in skupnosti zaradi spo-razumnega oblikovanja skupnih rešitev. Na tej podlagi daje delegacija prek delegatov pobude za obravnava-nje posameznih vprašanj, za dogovarjanje in sprejema-nje ukrepov v skupščini in predloge za izdajo aktov v skupščini.
21.  člen
Temeljne samoupravne organizacije in skupnosti zagotavljajo delegaciji oz. konferenci delegacij mate-rialne, strokovno-administrativne in druge pogoje za delo na način, kot je določeno z njihovimi samouprav-nimi akti v skladu z zakonom in odlckom skupščine.
22.  elen
Delegat, ki je poslan, oziroma izvoljen v zbor skup-ščine, ima pravice in dolžnosti, ki jih določajo ustava SR Slovenije, zakon, statut in ta poslovnik.
Delegat v skupščini samoupravne interesne skupno-sti za območje občine, kadar ta enakopravno odloča s pristojnimi zbori skupščine, ima pravice in dolžnosti delegata v zboru.
23.  člen
Delegat sodeluje v delu občinske skupščine, njenem zboru ali delovnih telesih v zadevah, za katere ga je pooblastila njegova delegacija oziroma konferenca de-legacij. Pri tem mora upoštevati temeljna stališča, ki jih je za njegovo delo v skupščini določila delegacija oziroma konferenca delegacij, izhajajoč iz interesov in smernic svojih temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti in upoštevajoč interese drugih samoupravnih crganizacij in skupnosti in splošne družbene interese in potrebe. Pri tem opredeljevanju in glasovanju je delegat samostojen.
Delegat mora o delu skupščine, zbora ali delovnih teles in o svojem delu obveščati delegacijo, oziroma konferenco delegacij in temeljne samoupravne skupno-sti in organizacije, oziroma družbenopolitične organi-
zacije, ki so ga delegirale in jim je odgovoren za svo-je delo. Delegacija je o svojem delu dolžna poročati tudi na zboru delovnih ljudi in občanov, kadar je to potrebno, oziroma če se to zahteva.
24. člen
Delegat ima pravico in dolžnost udeleževati se sej zborov oziroma skupnega zasedanja in skupne seje vseh zborov in drugih delovnih teles skupščine in zbo-rov, v k&tere je poslan, oziroma izvoljen in sodelovati pri njihovem delu in odločanju.
Delegat se lahko glede vprašanj, za katera je bil po-slan v skupščino, udeležuje sej drugega zbora in nje-govih delovnih teles; lahko sodeluje pri njihovem de-lu, nima pa pravice glasovati.
•'    -                   25. člen       .         J               \
Delegat, ki ne more priti na sejo zbora, mora o tem pravočasno obvestiti tistega, ki ga je določil za sejo zbora, in predsednika zbora.
Delegat, ki ne more priti na sejo delovnega telesa, katerega član je, obvesti o tem predsednika tega tele-sa oziroma sekretariat občinske skupščine.
26.  člen
Ce delegat ne sodeluje pri delu telesa, katerega član je, obvesti predsednik tega telesa o tem pristojni zbor. Ce delegat brez opravičila ne pride na sejo zbora, ob-vesti zbor o tem njegovo delegacijo oziroma konferen-co delegacij ter občinsko konferenco SZDL oziroma ob-činski sindikalni svet.
27.  člen
Clan delegacije temeljne samoupravne organizacije in skupncsti, delegat v zboru in član delovnega telesa skupščine, oziroma zbora sme le iz opravičenih razlo-gov odkloniti funkcijo ali nalogo, ki mu jo v mejah svojega delovnega področja poveri skupščina, zbor, telo skupščine oziroma zbora.                                _  -.-¦
28.  člen
Delegati zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti predlože neposredno pred začetkom seje ali preden se začnejo obravnavati zadeve, glede katerih jih je delegacija delegirala, komisiji za verifikacijo po-oblastil in imunitetna vprašanja pooblastilo svoje de-legacije oziroma konference delegacij. V pooblastilu mora biti navedeno, ali je delegat pooblaščen za vse ali za posamezne točke dnevnega reda sej zbora zdru-ženega dela ali zbora krajevnih skupnosti.
Komisija iz prvega odstavka tega člena pregleda predložena pooblastila ter zaradi ugotovitve sklepčno-sti o tem poroča zboru.
29.  člen
Delegat v zboru ima pravico in dolžnost:
—  predlagati izdajo odloka  ali drugega splošnega akta z delovnega področja zbora in amandmaja k pred-logu odloka ali drugega splošnega akta;
—  predlagati obravnavanje zadev z delovnega po-dročja zbora, ki imajo pomen za delovne ljudi in ob-čane,   organizacijo   združenega   dela   in   druge   samo-upravne organizacije in skupnosti, na podlagi pobud, predlogov, mnenj in pripomb, ki so jih izrazili delovni ljudje in občani v temeljnih samoupravnih organizaci-jah in skupnostih v zvezi z delom skupščine;
— predlagati obravnavanje zadev, ki se nanašajo na politiko in delo izvršnega sveta, na izvrševanje zako-nov, odlokov in drugih splošnih aktov, na delo občin-skih upravnih organov in strokovnih služb, če sodljo te zadeve v delovno področje zbora, v katerega je po-slan ali izvoljen, ali imajo pomen za delovne ljudi in občane, organizacije združenega dela in druge samo-upravne organizacije in skupnosti;
—  predlagati, naj zbor, v katerega je poslan ali iz-voljen, predlaga pristojnemu zboru izdajo odloka ali drugega akta ali obravnavo zadev z delovnega področ-ja pristojnega zbora;
Priloga JT 3
—  predlagati zboru, v katerega je poslan in izvo-Ijen,  da  obravnava  osnutek  oziroma  predlog  zakona oziroma odloka ali drugega akta ali drugo zadevo z de-lovnega področja drugega zbora in da da pristojnemu zboru mnenje o odloku oziroma zadevi ali amandma k predlogu zakona oziroms odloka, če ima zakon, od-lok oziroma zadeva pomen tudi za delovne ljudi in ob-čane,  organizacije  združenega   dela  ter  druge  samo-upravne organizacije in skupnosti;
—  predlagati anketo o zadevah z delovnega področ-ia zbora;
—    predlagati   uvrstitev   zadev  na  dnevni  red  in prednostni vrstni red obravnave zadev na seji zbora;
—  predlagati uvrstitev določenih zadev v programe dela zborov oziroma skupščine;
—  postavljati delegatska vprašanja;
—  predlagati obravnavo vprašanj, ki se nanašajo na dek> IS, na izvrševanje zakonov, odlokov in drugih ak-tov in na delo upravnih organov in strokovnih služb skupščine;
—  predlagati ob podpori najmanj 5 delegatov izvo-litev, imenovanje ali razrešitev članov delovnih teles, ki se voli na seji niegovega zbora, ali skupnem zase-danju zbora, kolikor ni s predpisi izrecno določeno, da mora dati predlog drug predlagatelj, ali večje število delegatov;
—  predlagati, naj se preveri stopnja soglasja s pred-hodnimi izjavljanji.
Delegat lahko uresničuje pravice iz prejšnjega od-stavka tega člena neposredno na seji zbora ali pismeno pred sejo zbora ali na sami seji.
3. Vprašanja delegatov
30.  člen
Na vsaki seji zbora mora biti predvidena posebna točka dnevnega reda za predloge in vprašanja delega-tov.
Delegat ima pravico postaviti izvršnemu svetu ali predstojnikom občinskih upravnih organov vprašanja, ki se nanašajo na njihovo delo ali na zadeve iz njihove pristojnosti, predsedniku skupščine, predsednikom zbo-rov in komisij ali drugih teles pa vprašanja, ki se na-našajo na njihovo delo v skupščini ali na delo teles, ki jim predsedujejo.
Delegat postavi vprašanje praviloma pismeno. Vprašanja delegatov morajo biti kratka in jasna. Pred-sednik zbora lahko zahteva, da delegat svoje ustno vprašanje, podano na seji zbora, vloži pismeno.
Sekretariat skupščine zbira vsa delegatska vpraša-nja, ki jih glede na vsebino posreduje posameznim od-govornim institucijam, da podajo odgovore. Izvršni svet prejme prek sekretariata skupščine tista vpraša-nja, ki se nanašajo na zadeve, ki pomenijo izvrševanje sprejete občinske politike. Kadar gre za vprašanje ozi-roma zadeve, ki jih rešujejo republiški upravni organi, gredo ta vprašanje prek izvršnega sveta občinske skup-ščine na te organe.
Sekretariat skupščine vodi evidenco o vseh došlih delegatskih vprašanjih, skrbi, da prejmejo odgovorni organi ta vprašanja pravočasno, zbira vse odgovore na vprašanja in skrbi za objavo odgovorov oziroma za do-stavo odgovorov na delegatska vprašanja predsedni-kom konferenc delegacij in vodjem delegacij.
Na vprašanja da odgovor po možnosti še na isti seji predstavnik izvršnega sveta ali predstojnik upravnega organa, oziroma predsednik skupščine, zbora ali delov-nega telesa, če pa to ni mogoče, zlasti kadar je treba zbrati ustrezne podatke ali zavzeti stališče do vpraša-nja na seji izvršnega sveta, se odgovor pripravi do pr-ve prihodnje seje ali do roka, ki se določi na sami seji.
Odgovori, ki niso dani na isti seji, so praviloma pi-smeni, delegat je upravičen zahtevati pismen odgovor, četudi je bilo na vprašanje odgovorjeno na isti seji.
31.  člen
Ko delegat dobi odgovor na svoje vprašanje, lahko postavi dopolnilno vprašanje.
Vsak delegat v zboru lahko zahteva, potem, ko je dobil odgovor na vprašanje, da se o tem opravi raz-prava; zbor odloči, ali bo o tem razpravljal kot o po-sebnj točki dnevnega reda na tej ali na eni izmed pri-hodnjih sej.
Če zbor odloči, da bo o tem razpravljal kot o poseb-ni točki dnevnega reda na prihodnji seji, določi, kakšno gradivo je treba pripraviti, kdo ga pripravi ter način in čas priprave.
4. Pravica zahtevati obvestila in pojasnila
32.  člen
Delegat- ima pravico zahtevati pismena ali ustna obvestila in pojasnila ter podatke, ki so potrebni za njegovo delo v zboru ali delovnem telesu od predstoj-nika upravnega organa, od organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, od predsednikov zborov, odborov, komisij in drugih de-lovnih teles ter od sekretarja skupščine. Pristojni or-gan oziroma pristojna oseba je dolžna dati pojasnilo ustno ali pismeno.
33.  člen
Delegat v zboru ima pravico, da v mejah delovne-ga področja zbora predlaga, da zbori in delovna te-lesa zahtevajo od pristojnih organov, organizacij zdru-ženega dela, samoupravnih interesnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti obvesti-la o izvajanju politike, ki jo je določila skupščina, o iz-vrševanju zakonov, odlokov in drugih splošnih aktov skupščine in o vprašanjih, ki se nanašajo na dejavno-sti oziroma zadeve posebnega družbenega pomena.
34.  člen
Delegat je dolžan varovati uradno tajnost.
Predsednik skupščine in predsedniki zborov dolocijo takrat, ko se gradivo pošlje delegatom, katero gradivo velja za uradno tajnost.
Za uradno tajnost velja tudi gradivo, ki ga izvršni svet, drug državni organ oziroma predlagatelj pošlje skupščini in je označeno kot uradna tajnost, prav tako pa tudi podatki, ki jih zve delegat na seji zbora v zvezi z zadevo, ki se na tej seji obravnava brez navzočnosti javnosti.
Način ravnanja z gradivom, ki velja za uradno taj-. nost, ureja poseben pravilnik, ki ga v skladu s pred-pisi izda predsednik skupščine.
5. Imunitetna pravica
35.  člen
Delegat v skupščini uživa imuniteto.
Delegat v zboru oziroma delovnem telesu je delegat, ki je izvoljen za funkcijo v skupščini, če se sklicuje na imunitetno pravico, se izkaže z ustreznim potrdilom, ki ga izda sekretariat skupščine.
36.  člen
Državni organ, ki namerava pripreti delegata, ali začeti kazenski postopek zoper delegata, ki se sklicu-je na imuniteto, mora dobiti najprej dovoljenje zbora, v katerega je delegat poslan oziroma izvoljen.
Dovoljenje za pripor oziroma začetek kazenskega postopka zoper delegata zahteva pristojni organ od predsednika zbora, v katerega je delegat poslan oziro-ma izvoljen.
Državni organ mora obvestiti predsednika zbora, v katerega je delegat poslan oziroma izvoljen tudi, ka-dar začne kazenski postopek zoper delegata, ki se ni skliceval na imuniteto.
i                                   37. člen
Predsenik zbora pošlje zahtevo, naj se dovoli pripor delegatu oziroma kazenski postopek zoper njega in pri-poročilo državnega organa, da je uvedel kazenski po-stopek zoper delegata, ki se ni skliceval na imuniteto
Friloga JT 4
komisiji zbora za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja; ta prouči zahtevo oziroma sporočilo in nato poroča o tem zboru na prvi naslednji seji zbora.
38.  člen
O zahtevi, naj dovoli pripor delegata oziroma uved-bo kazenskega postopka zoper njega, odloči zbor po poročilu komisije za verifikacijo pooblastil in imuni-tetna vprašanja, v zvezi s poročilom o priporu delegata pa odloči, ali naj se postopek nadaljuje ali ustavi ozi-roma, ali naj odločba državnega organa o priporu ob-velja ali pa neha veljati.
Ob poročilu o uvedbi kazenskega postopka zoper de-legata, ki se ni skliceval na imuniteto, lahko zbor vzpo-stavi njegovo imunitetno pravico, če je to potrebno za opravljanje njegove funkcije. Ce zbor sklene, se ka-zenski postopek takoj ustavi; če zbor razveljavi odloč-bo državnega organa o priporu, se delegat takoj izpusti na prostost. Če zbor vzpostavi imunitetno pravico de-iegatu, ki se ni skliceval na imuniteto, se kazenski po-stopek zoper njega takoj ustavi.         . .
39.  člen
¦ ¦ ' Ce zbor ni zbran, lahko da komisija za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja zbora, v katerega je delegat poslan oziroma izvoljen, -dovoljenie za pripor oziroma kazenski postopek; prav tako lahko odloči, ali naj se kazenski postopek zoper delegata nadaljuje ali ustavi oziroma ali naj odločba državnega orgaija o priporu obvelja ali neha veljati, ali pa vzpostavi nje-govo imunitetno pravico. Odločitev komisije za veri-fikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja je izvrš-ljiva.
Člani komisije za verifikacijo pooblastil in imuni-tetna vprašanja zbora združenega dela in zbora kra-jevnih skupnosti, v sestavi, v kateri jih je izvolil zbor, opravljajo svoje naloge do izvolitve novih članov ko-misije.
40.  člen
Kadar da zbor oziroma njegova komisija za veri-fikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja dovoljenje za pripor oziroma za uvedbo kazenskega postopka, sme biti delegat priprt oziroma sme biti kazenski postopek zoper njega uveden samo za dejanje, za katero je bilo dano dovoljenje.
6. Prenehanje mandata in način ter postopek izvajanja politične orgovornosti delegatov in funkcionarjev
.                               41. člen
Delegacija in vsak njen član, kakor tudi delegat v skupščini so lahko odpoklicani in imajo pravico odsto-piti.
Zakon določa, v katerih primerih preneha mandat v delegaciji oziroma družbeno političnem zboru pred potekom časa, za katerega je izvoljen.
Clanu delovnega telesa in drugemu funkcionarju skupščine ali zbora preneha funkcija, ko mu preneha mandat člana delegacije temeljne samoupravne orga-nizacije in skupnosti.
Če delegat, član delovnega telesa in drug funkcio-nar skupščine ali zbora prevzame funkcijo oziroma de-lo, ki je po zakonu nezdružljivo s funkcijo delegata, mora o tem takoj obvestiti predsednika skupščine. Predsednik skupščine pošlje obvestilo predsedniku pri-stojnega zbora oziroma predsednikom pristojnih zbo-rov.
42. člen
Za ugotovitev politične odgovornosti delegatov in funkcionarjev skupščine imajo pravico podati pobudo.: organizacije združenega dela, krajevne skupnosti, sa-moupravne interesne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti, družbenopolitične organiza-cije in delegaeije ter delegati.
Pobuda za ugotovitev politične odgovornosti dele-gata oziroma funkcionarja mora biti pismena ali ar-
gumentirana. Pobuda se dostavi krajevni konferenci SZDL oziroma osnovni organizaciji sindikata v temelj-ni organizaciji združenega dela za fukcionarja in de-legata družbenopolitičnega zbora pa predsedstvo ob-činske konference SZDL, v vednost pa predsedniku ob-činske skupščine oziroma predsedniku zbora.
Predno se pobuda obravnava na se.ii zbora, je pred-sednik skupščine ali predsednik zbora dolžan o tem preskrbeti stališče občinske konference SZDL.
Predsedstvo občinske konference SZDL je dolžno obravnavati gradivo, proučiti navedbe v pobudi in ugo-toviti dejansko stanje. Nato o tem obvesti predsednika skupščine oziroma predsednika zbora, ki na podlagi predloga predsedstva občinske konference SZDL ukre-pa.
Skupščina oziroma pristojni zbor s sklepom odloči o tem, ali se nadaljuje postopek o ugotovitvi polificne odgovornosti delegata oziroma funkcionarja, ali se po-stopek ustavi. O prejetem sklepu zbor obvesti občinsko konferenco SZDL in pristojno delegacijo oziroma kon-ferenco delegacij, kakor tudi pobudnika za ugotovitev politične odgovornosti in pristojne organe, ki so o po-budi razpravljali in dali stališča.
Delegat družbenopolitičnega zbora oziroma funkcio-nar, za katerega je bila dana pobuda za ugotovitev politične odgovornosti, ima pravico zagovora na seji skupščine, zbora in drugih pristojnih organov.
Postopek za ugotovitev politične odgovornosti dele-gata v temeljnih samoupravnih organizacijah in kra-jevnih skupnostih se odloča s samoupravnimi akti te-meljnih samoupravnih organizacij oziroma skupnosti v skladu s 175. členom in 2. odstavkom 171. člena Usta-ve.
7. Pravice do povračil in nadotnestil
43.  člen
Opravljanje funkcije delegata v zborih občinske skupščine, v njenih delovnih telesih in v drugih njenih organih, kakor tudi posameznih nalog po odločitvah skupščine ali njenih organov je častno. Delegatom, ki zaradi opravljanja funkcije na sejah občinske skupšči-ne in na sejah delovnih teles občinske skupščine in njenih zborov izgubijo osebni dohodek, pripada nado-mestilo tega dohodka in povračilo potnih stroškov po določilih samoupravnih aktov organizacije oziroma skupnosti, ki je delegata poslala v zbor skupščine, ozi-roma po sporazumu, ki so ga sklenile organizacije, ka-tere oblikujejo konferenco delegacij.
Za opravljanje drugih funkcij za občinsko skupšči-no določi višino in način povračila dejanskih stroškov občinska skupščina ali organ, ki ga skupščina za to po-oblasti.
III. ZBORI IN NJINOVO DELOVNO PODROČJE
Splošne določbe          .      '          '
44.  člen
Zadeve iz pristojnosti skupščine opravljajo zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbe-nopolitični zbor enakopravno; zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti enakopravno in zbor združe-nega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopoli-tični zbor na skupni seji oziroma skupnem zasedanju. Določene zadeve opiavljata zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti tudi samostojno. Družbeno-politični zbor sodeluje v postopku sprejemanja odlo-kov in drugih splošnih aktov skupščine z zborom zdru-ženega dela in zborom krajevnih skupnosti tudi tako, da sprejema stališča o zadevah, določenih s statutom občine.
O zadevah iz pristojnosti skupščine, o katerih ena-kopravno odločajo na podlagi veljavnih predpisov skupščine samoupravnih interesnih skupnosti za ob-močje občine, odločajo pristojni zbori enakopravno s skupščino ustrezne samoupravne   interesne skupnosti.
Priloga JT 5
45. člen
Vsak zbor lahko v okviru svojega delovnega pod-ročja:
—  sprejema odloke in druge splošne akte;
—  obravnava zadeve s svojega delovnega področja in spremlja stanje in razvoj posameznih področij;
—  zavzema stališča, sprejema sklepe in daje pobude za   izvajanje   določene   politike,   predpisov   in   drugih splošnih aktov skupščine;
—  obravnava in določa politiko izvrševanja občin-skih odlokov in  drugih splošnih aktov in obveznosti organov  in  organizacij  v zvezi  z njihovim izvrševa-njem;
—  razpravlja in daje stališča k zadevam, ki jih do-loča 92. člen statuta SML in sicer k:
—  srednjeročnemu in dolgoročnemu planu družbenega razvoja mesta;
—  srednjeročnemu in dolgoročnemu programu razvoja posameznih dejavnosti v mestu;
—  prostorskemu planu ljubljanske regije;
—  urbanističnemu  programu  mesta  in  urbanističnim načrtom;
—  predpisom   o   plačevanju   nadomestila   za   uporabo stavbnega zemljišča.
—  Obravnava in zavzema stališča do zadev, ki so na dnevnem redu sej zborov skupščine SRS;
—  Spodbuja  samoupravno  sporazumevanje  in  so-deluje pri družbenem dogovarjanju;
—  postavi vprašanje zaupnice v zvezi z delom iz-vršnega sveta na predlog najmanj 10 delegatov;
—  opravlja družbeno nadzorstvo;
—  opravlja politično nadzorstvo nad delom izvrš-nega sveta, občinskih upravnih organov  in skupščini odgovornih  nosilcev  samoupravnih,  javnih  in  drugih družbenih  funkcij   in  s  svojimi   smernicami  usmerja delo teh organov;
—  zahteva poročila od izvršnega sveta in mu po-stavlja vprašanja;
—  zahteva  poročila  in  pojasnila  od  predstojnikov upravnih organov;
—  obravnava stanje in potrebe po kadrih;
—  obravnava druge zadeve, ki jih določajo Ustava SR Slovenije, zakoni, statut in ta poslovnik.
:                           46. člen
Delovno področje zborov je opredeljeno v statutu cbčine Ljubljana-Šiška, in sicer v členih 187. do 202.
IV. ENAKOPRAVNO ODLOČANJE
SKUPŠČIN SAMOUPRAVNIH
INTERESNIH SKUPNOSTI ZA OBMOČJE
OBČINE S PRISTOJNIMI ZBOR!
SKUPŠČINE
47.  člen
Skupščina izobraževalne skupnosti občine enako-pravno z zborom združenega dela in zborom krajevnih skupnosti:
—  določa politiko na področju vzgoje in izobraže-vanja;
—  sprejema  razvojne  programe  izobraževalne  de-javnosti;
—  obravnava letni plan razvoja občinske izobraže-valne skupnosti;
—  sklepa o drugih vprašanjih s področja vzgoje in izobraževanja, ki se na podlagi ustave in zakona ure-jajo z odloki in z   drugimi   splošnimi   akti   občinske skupščine.
48.  člen
Skupščina raziskovalne skupnosti občine enako-pravno z zborom združenega dela in zborom krajevnih skupnosti:
—  oblikuje raziskovalno politiko v občini;      -*¦ ;•
—  sprejema razvojne in letne programe;            ¦   : .'
—  sklepa o drugih vprašanjih s področja razisko-valne dejavnosti, ki se na podlagi ustave in zakona . urejajo z odlpki in z drugimi akti občinske skupščine.
49.  člen
Skupščina kulturne skupnosti enakopravno z zbo-rom združenega dela in zborom krajevnih skupnosti občinske skupščine:
—  odloča o  splošni politiki na področju kulturne skupnosti;
—  odloča o politiki razvoja in pospeševanju kultur-ne  dejavnosti  ter  o  načrtih  in  programih njihovega razvoja;
—  obravnava letni clan razvoja kulturne skupno-sti;
—  odloča o drugih vprašanjih s področja kulturnih dejavnosti, ki se na podlagi ustave in zakona urejajo z odloki in drugimi splošnimi akti občinske skupščine.
50.  člen    •...-;.'               ;
Skupščina občinske zdravstvene skupnosti enako-pravno z zborom združenega dela in zborom krajevnih skupnosti:
—  odloča o splošni politiki na področju zdravstve-nega varstva;
—  odloča o politiki razvoja in pospeševanja zdrav-stvenih dejavnosti ter o načrtih in programih njenega razvoja;
—  odloča o minimalnih standardih za opravljanje posameznih oblik zdravstvenega varstva;
—  obravnava   letni  plan  razvoja  občinske  zdrav-stvene skupnosti;
—  odloča o drugih vprašanjih s področja zdravstve-nega varstva, ki se na podagi ustave in zakona urejajo z odloki in drugimi splošnimi akti občinske skupščine.
51.  člen
Skupščina občinske skupnosti socialnega varstva enakopravno z zborom združenega dela in zborom krajevnih skupnosti:
—  odloča o politiki socialnega varstva;
—  odloča  o  razvojnem  programu  socialnega  var-stva;
—  obravnava letni plan razvoja občinske skupnosti socialnega varstva;
—  odloča o drugih vprašanjih socialnega varstva, ki so  določena  z  zakoni,  drugimi predpisi in  splošnimi akti.
Skupščino občinske skupnosti socialnega varstva se-stavljajo delegatL, ki jih delegirajo skupščine občinske samoupravne interesne skupnosti: socialnega skrbstva, otroškega varstva, pokojninskega in invalidskega za-varovanja, zaposlovanja in stanovanjske skupnosti.
-                            52. člen
Skupščine samoupravnih interesnih skupnosti ne so-delujejo v postopku dajanja soglasij oziroma potrje-vanja samoupravnih in drugih aktov samoupravnih organizacij in skupnosti na sejah pristojnih zborov.
V. MEDSEBOJNA RAZMERJA ZBOROV SKUPŠČIN
-      1. Medsebojno sodelovanje zborov         -•..   -
53. člen
Zbori skupščin. sodelujejo med seboj.
Predsednik skupščine in predsedniki zborov uskla-jujejo delo zborov, tako da se dogovarjajo o sklicu seje zbora in o dnevnem redu, ki ga predlagajo za sejo. Predsedniki zborov se skupno sporazumejo o načinu in rokih za obravnavo posameznih zadev, o katerih zbori odločajo enakopravno, kot tudi o opravljanju drugih zadev, ki imajo pomen za zbore.
Priloga JT 6
54.  člen
Vsak zbor zaseda in odloča praviloma ločeno na svoji seji.
Zbori lahko sklenejo, da bodo skupaj poslušali eks-pozeje in poročila ali skupaj obravnavali vprašanja, ki so skupnega pomena.
Zbori, ki enakopravno sodelujejo pri sprejemanju posameznih aktov ali vprašanj, ki imajo zanje skupen pomen, lahko na predlog predsednikov zborov sklene-jo, da bodc posamezno vprašanje oziroma akt obrav-navali ali pa tudi sprejeli na skupnem zasedanju.
55.  člen
Zbore skličejo na skupno zasedanje po medseboj-nem sporazumu ali po sklepu zborov njih predsedniki ali predsednik skupščine.
Skupno zasedanje vseh zborov občinske skupščine vodi predsednik skupščine, posamezno zasedanje dveh zborov pa vodi eden izmed predstavnikov zborov po predhodnem dogovoru.
''-'.' '.'¦"             56. člen  •.
Ce zbori zasedajo skupaj, glasujejo delegati vsake-ga zbora posebej.
V zapisnik vsakega zbora, ki sodeluje na skupnem zasedanju dveh zborov, se zapiše potek skupnega zase-danja.
O skupnem zasedanju vseh treh zborov se vodi en zapisnik. >..-.*.
2. Obravnavanje zadev z delovnega področja drugega zbora
"                                   57. člen
Vsak zbor, ki ne sodeluje pri odločanju o posamez-nem vprašanju, ima pravico razpravljati o tem vpra-šanju, zavzemati stališča in dajati predloge pristojnim zborom, če gre za vprašanja, ki imajo poseben pomen za izvrševanje njegovih nalog.
58.  člen
Med postopki za izdajo akta lahko pristojni zbor zahteva, naj drugi zbor obravnava ta akt in mu da mnenje.
Zbor, ki je bil vprašan za mnenje, obravnava pred-loženi akt in pošlje svoje mnenje pristojnemu zboru.
59.  člen
Zbor na svoji seji najprej odloči, ali se da na dnev-ni red seje zbcra predloženi akt, za katerega sprejem rii pristojen.
Zbor lahko po obravnavi predloženega akta, za ka-terega sprejem ni pristojen, pošlje pristojnim zborom svoja stališča in predloge.
Pristojni zbor oziroma pristojni zbori lahko odlo-čajo o aktu šele, ko so zainteresirani zbori, ki niso pri-stojni za sprejem akta, o njem razpravljati.
60.  člen
Zbor, ki je dal pristojnemu zboru stališče ali pred-log k predloženemu aktu z njegovega delovnega pod-ročja, lahko določi svojega predstavnika oziroma de-legacijo, ki bo na seji pristojnega zbora obrazložil sta-lišča in predloge zbora.
61.  člen
Stališča in predloge za spremembe in dopolnitve predloga akta, ki jih je dal zainteresirani zbor, obrav-nava pristojni zbor in o njih z glasovanjem zavzema stališča.
62.  člen
Če pristojni zbor oziroma pristojni zbori ne sprej-mejo stališč ali predlogov zainteresiranega zbora za spremembe ali dopolnitve predloga akta, sklenejo v so-glasju z zborom, ki je dal predloge za spremembe ali
dopolnitve, da bodo imeli skupno zasedanje z zainte-resiranim zborom ali da se sestavi skupna komisija z nalogo, da prouči sporno vprašanje in da zborom poročilo s predlogom za njegovo rešitev. V primeru, če se sestavi skupna komisija za proučitev spornega vpra-šanja, sodelujejo predstavniki zainteresiranega zbora v tej komisiji kot člani
Pristojni zbor oziroma pristojni zbori odločijo po-tem, ko je bil izveden postopek v skladu z določbo prejšnjega odstavka tega člena, o predlogu zainteresi-ranega zbora za spremembe in dopolnitve predloga akta.
3.  Reševanje vprašanj glede pristojnosti zborov
63.  člen
Ce je vprašanje o pristojnosti zborov v posamezni zadevi sporno, daje predsedniku skupščine in predsed-nikom zborov mnenje o tem statutarna komisija.
4.  Skupščine samoupravnih interesnih skupnosti
za območje občine
64.  člen
Določbe tega poglavja o medsebojnem sodelovanju zborov, o obravnavanju zadev z delovnega področja drugega zbora in o reševanju vprašanj, ki se nanašajo na pristojnost zborov, se uporabljajo tudi za skupščine samoupravnih interesnih skupnosti z« območje občine, kadar enakopravno odločajo s pristojnimi zbori skup-ščine.
VI. SEJE ZBOROV
1. Prve seje zborov     .                ¦       ¦.
65.  člen
Prvo sejo vsakega zbora pripravi in skliče doteda-nji predsednik zbora najkasneje v 30 dneh po oprav-ljenih volitvah delegatov.
Ce prve seje zbora ne skliče V določenem roku do-tedanji predsednik zbora, je to nemudoma dolžan sto-riti predsednik skupščine.
Prvi seji predseduje do izvolitve predsednika zbora dotedanji predsednik zbora oziroma delegat zbcra, ki ga za to opravilo določi skupščinska komisija za volitve in imenovanja.
66.  člen
Predsedujoči na začetku seje ugotovi sklepčnost zbora in da na glasovanje dnevni red seje zbora.
Po sprejetju dnevnega reda izvolijo delegati vsa-kega zbora na predlog predsedujočega svojo 3-člansko komisijo za verifikacijo pooblastil in imunitetnega vprašanja mora sporočiti svojo odločitev zboru na prvi delegatov družbenopolitičnega zbora in pooblastila de-legatov zbora združenega dela in zbora krajevnih skup-nosti.
67.  člen
Komisija se takoj sestane in pregleda predložena potrdila oziroma pooblastila ter morebitne pritožbe, ugovore in opozorila, ki zadevajo postopek v zvezi z delegiranjem delegatov.
Takoj ko konča komisija svoje delo, predsednik ko-misije poroča zboru o ugotovitvah komisije.
68.  člen         •                 .
Zbor obravnava poročilo komisije in o njem glasu-je. Zbor določi ali se pooblastilo delegata potrdi ali razveljavi. O vsakem spornem pooblastilu odloča zbor posebej.
69.  člen
Če zbor združenega dela ali zbor krajevnih skup-nosti ni verificiral pooblastila posameznega delegata, mora predsednik zbora o tem obvestiti konferenco de-
Priloga JT 7
legacij oziroma delegacijo krajevne skupnosti, ki je delegata delegirala, in navesti razloge, zaradi katerih pooblastilo ni bilo verificirano.
70.  člen
Mandat članom komisije za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja družbenopolitičnega zbora traja do razpisa novih splošnih volitev za volitve de-legatov v ta zbor.
Mandat članov komisij za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti traja do naslednje seje zbora, ko se izvolijo novi člani komisije.
Mandat člajiov komisije za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja, ko so bili izvoljeni na zadnji seji zbora pred razpisom splošnih volitev delegacij, tra-ja do dneva volitev.
71.  člen
Po verifikaciji pooblastil delegatov nadaljuje zbor z delom in izvoli predsednika zbora in morebitnega namestnika predsednika zbora.
.',..••          72. člen
Takoj po prvih sejah zbora združenega dela, zbora krajevnih skupncsti in družbenopolitičnega zbora je skupno zasedanje vseh zborov, nato pa skupna seja vseh zborov občinske skupščine. Skupno zasedanje in skupno sejo skliče dotedanji predsednik skupščine in jo vodi do izvolitve predsedstva za izvedbo volitev predsednika in podpredsednikov skupščine. Nato prsd-sednik skupščine prevzame vodstvo seje.
73.  člen
Predsednik in podpredsedniki skupščine in pred-sedniki zborov dajo po izvolitvi predsednika in pod-predsednikov skupščine na skupnem zasedanju vseh zborov slovesno izjavo in jo podpišejo.
Slovesna izjava se glasi:
• »Izjavljam, da bom svojo dolžnost opravljal vestno in odgovorno, da bom delal po ustavi, zakonih in šta-tutu občine Ljubljana-Siška ter da bom varoval druž-beni red Socialistične federativne republike Jugoslavi-je. Z vsemi svojimi močmi se bom boril za razvoj so-cialističnih samoupravnih odnosov, za oblast delavske-ga razreda in uresničevanje skupnih interesov delov-nih ljudi in občanov ter za napredek in razvoj občine Ljubljana-Šiška, mesta Ljubljane, Socialistične repub-like Slovenije in Socialistične federativne republike Jugoslavije.«
2. Sklicanje seje                            _ :
74.  člen
Sejo zbora skliče predsednik zbora na lastno pobu-do, na pobudo delegacij, delegatov v zboru, ali na pod-lagi sklepa zbora.
Predsednik zbora je dolžan sklicati sejo zbora, če to zahteva predsednik skupščine, izvršni svet ali naj-manj ena petina delegatov v zboru.
Če predsednik zbora ne skliče seje, ko bi jo po prejšnjem odstavku tega člena moral sklicati, jo lahko skliče skupina ene tretjine delegatov v zboru, ali pa predsednik skupščine.
Predlagatelji, ki so zahtevali sklic seje zbora, pred-ložijo skupščini gradivo o zadevi, zaradi katere so zah-tevali, da se skliče seja.
3. Dnevni red seje
75.  člen
Zadeve, ki naj se uvrstijo v predlog dnevnega reda sej zborov, lahko predlagajo delegacije, delegati v zbo-ru, izvršni svet, občinski upravni organi, samouprav-ne interesne skupnosti, družbenopolitične organizacije v občini in drugi predlagatelji, določeni s tem poslov-nikom.
Dnevni red za sejo predlaga zboru predsednik zbora.
76.  člen
Gradivo o vprašanjih, ki so v predlogu dnevnega reda seje zbora in sklic seje morata biti poslana naj-manj 20 dni pred dnem, določenim za sejo zbora vsem prejemnikom, ki se jim pošilja gradivo v skladu z do-ločbami tega poslcvnika.
Izjemoma se gradivo lahko vroči delegatom tudi kasneje, vendar najmanj 7 dni pred sejo, če gre za nujne zadeve, katere nimajo za posledico materialnih in finančnih obveznosti.
Za dostavo gradiva  delegatom skrbi tajnik zbora.
Sklic seje s predlogom dnevnega reda se da v raz-pravo tako, da se hkrati objavi v sredstvih javnega obveščanja ali na drug način in se pošlje tudi družbe-ncpolitičnim organizacijam, samoupravnim interesnim skupnostim, IS in predstojnikom občinskih upravnih organov. S sklicem seje pošlje predsednik zbora tudi skrajšani zapisnik s prejšnje seje, če ni bil poslan že prej.
Predsednik zbora lahko izjemoma skliče sejo zbora v krajšem roku, kot je določen v drugem odstavku tega člena; razlogi za tak sklic morajo biti obrazloženi.
Če je treba sklicati sejo zbora iz posebnih razlogov takoj, se seje udeležijo delegati, ki so imeli pooblastila za zadnjo sejo zbora.
Na sejo zbora ali k obravnavi posamezne zadeve se lahko povabijo predstavniki samoupravnih organi-zacij in skupnosti, družbenopolitičnih organizacij in društev, katerim se pošlje vabilo za sejo z ustreznim gradivom.
77.  člen
V nujnih primerih lahko predsednik skupščine, predsednik zbora, komisija skupščine, delovno telo zbo-ra, najmanj deset delegatov v zboru in izvršni svet na seji zbora predlagajo, da se da določeno vprašanje na dnevni red seje, pri tem pa morajo obrazložiti nujnost predloga.
Zbor odloča na seji najprej o nujnosti predloga.
78.  člen
O dnevnem redu glasujejo delegati na začetku seje, pri čemer upoštevajo zlasti nujnost odločanja o zadevi, čas, ki je bil na voljo za oblikovanje stališč in spora-zumevanje in ali je zadeva dovolj proučena za razpra-vo in odločitev v zboru.
4. Predsedovanje in udeležba na seji
79.  člen                                *
Seji zbora predseduje predsednik zbora. Če je pred-sednik zbora zadržan ali odsoten, vodi sejo zbora mo-rebitni namestnik predsednika zbora. Če je tudi ta za-držan ali odsoten. se na seji izvoli eden izmed delega-tov v zboru, da bi vodil sejo. V tem primeru začne sejo delegat, s katerim se dogovori tajnik zbora in jo vodi do izvolitve delegata, ki bo predsedoval seji.
80.  člen
Vsi delegati v zboru imajo pravico in dolžnost, da se udeležijo seje in da sodelujejo pri delu na seji zbora.
O udeležbi delegatov na seji zbora se vodi eviden-ca.
Predsednik zbora ugotovi na podlagi poročila komi-sije za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja, če je zbor sklepčen.
81.  člen
Na seji zbora ne sme nihče govoriti, preden mu predsednik ne da besede.
Govorniki se lahko prijavljajo vse do konca obrav-nave.
Govornika lahko opomni na red ali mu seže v be-sedo le predsednik.
Predsednik skrbi, da govornikov nihče ne moti pri govoru in da delegatu ni kršena svoboda govora.
Priloga JT 8
82.  člen
Predsednik daje delegatom v zboru besedo po vrsti, kakor so se prijavili.
Delegatu v zboru, ki želi govoriti o kršitvi poslov-nika ali o kršitvi dnevnega reda, da predsednik bese-do takoj, ko jo zahteva. Govor tega delegata ne sme trajati več kot pet minut. Predsednik da po tem govo-ru pojasnilo glede kršitve poslovnika oziroma dnev-nega reda. Če delegat ni zadovoljen s pojasnilom, cd-loči zbor o vprašanju.
Če zahteva delegat v zboru besedo, da bi popravil navedbo, ki po njegovem mnenju ni točna in je po-vzročila nesporazum ali potrebo po osebnem pojasnilu, mu da predsednik besedo takoj, ko konča govor tisti, ki je povzročil popravek. Delegat v zboru se mora v svojem govoru omejiti le na pojasnilo in njegov govor ne sme trajati več kot pet minut.
83.  člen
Govornik sme govoriti le o vprašanju, ki je na dnevnem redu.
Ce se govornik ne drži dnevnega reda, ga predsed-nik opomni.
Ce se govornik tudi po drugem opominu ne drži dnevnega reda, mu predsednik lahko vzame besedo. Zoper odvzem besede delegat lahko ugovarja. O ugo-voru odloči zbor brez obravnave.        .           .. . .
84.  člen
Razprave delegatov v zboru in drugih udeležencev na seji niso časovno omejene, razen če ni v tem po-slovniku drugače določeno.
Zbor lahko na predlog' predsednika ali na zahtevo delegata v zboru, katerega zahtevo podpre najmanj 9 delegatov, odloči, da lahko govornik o istem vprašanju govori le enkrat, lahko pa določi tudi trajanje govora.
85.  člen
Na seji sodelujejo brez pravice odločanja:
—  predsednik in člani izvršnega sveta;
—  člani delovnih teles skupščine oziroma zborov;
—  predsedniki  samoupravnih mteresnih  skupnosti, kadai' so povabljeni na sejo samo zato, da povedo svo-je mnenje o posameznih vprašanjih;
—  predsedniki  družbenopolitičnih  skupnosti,  druž-beno političnih organizacij, delovnih in drugih organi-zacij, strokovni, znanstveni in drugi javni delavci;
—  predstavniki upravnih organov.
*                     5. Vzdrževanje reda
86.  člen
Za red na seji zbora skrbi predsednik zbora, na skupnem zasedanju vseh zborov oziroma skupni seji pa predsednik skupščine.
Za kršitev reda se na seji smejo izrekati naslednji ukrepi, opomin, odvzem besede in odstranitev s seje.
87.  člen
Opomin se izreče delegatu v zbcru, če govori, če-prav mu predsednik zbora ni dal besede, če seže go-vorniku v besedo ali ki na drugačen način krši red na seji in določbe tega poslovnika.
Beseda se odvzame delegatu v zboru, ki s svojim govorom na seji krši red in določbe tega poslovnika, pa je bil na isti seji že dvakrat opominjen, naj spo-štuje red in določbe tega poslovnika.
Opomin in odvzem besede izreče predsednik zbora.
88.  člen
Delegat v zboru sme biti odstranjen le s seje, na kateri je prekršil red.
Odstranitev s seje se izreče delegatu v zboru, če se ne ravna po zahtevi predsednika, ki mu je vzel bese-do, če na drugačen način moti delo na seji, če na seji hudo žali skupščino ali delegate v zboru ali uporablja izraze, ki niso v skladu z dostojanstvom skupščine.
Odstranitev s seje se izreče delegatu v zboru na seji na predlog predsednika skupščine oziroma predsednika zbora ali delegata v zboru, katerega predlog podpre najmanj devet delegatov.
Delegat v zboru, za katerega se predlaga odstrani-tev s seje, ima pravico do besede. Njegov govor ne sme trajati dalj kot pet minut.
Odstranitev s seje izreče zbor brez cbravnave.
Delegat v zboru, ki je bil odstranjen s seje, mora takoj zapustiti sejno dvorano in ne sme biti več na-vzoč na tej seji.
89.  člen
Predsednik zbora obvesti konferenco delegacije ozi-roma delegacijo KS in občinsko konlerenco SZDL o delegatu, zoper katerega je bil izrečen ukrep, o izre-čenem ukrepu in o razlogih, zaradi katerih je bil ukrep izrečen.              .                                                        . .     .
90.  člen
Ce predsednik skupščine oziroma predsednik zbora z rednimi ukrepi ne more ohraniti reda na skupnem zasedanju, skupni seji oziroma seji zbora, odredi pre-kinitev seje.
91.  člen
Predsednik odredi, da se odstrani iz dvorane, v ka-teri je seja in iz poslopja skupščine vsak poslušalec in drug udeleženec ali navzoči, ki krši red na seji zbora.
Ce je red zelo kršen, lahko predsednik odredi, da se odstranijo vsi poslušalci.
'       "          92. člen
Vsi, ki so v poslopju, kjer zasedajo zbori skupščine, morajo upoštevati predpise o notranjem redu v skup-ščini.
't        .                     6. Potek seje
93.  člen
Ko predsednik zbora začne sejo, lahko da pojasnila v zvezi z delom na seji ter v zvezi z drugimi vprašanji.
Zbor  združenega dela in  zbor kraievnih skupnusti izvolita pred prehodom na dnevni red, na predlog pred-sednika zbora, 3- člansko komisijo za verifikacijo po-oblastil in imunitetna vprašanja. Pristojnost komisije -so določene z 67. in 70. členom poslovnika.
94.  člen
Na dnevnem redu vsake seje mora biti po ugotovit-vi sklepčnosti praviloma kot prva točka odobritev za-pisnika prejšnje seje in poročilo o izvršitvi sklepov te seje. Vsak delegat v zboru in predsednik IS ima pra-vico predlagati pri tej točki dnevnega reda pripombe k zapisniku in poiočilu.
O utemeljenosti pripomb odloči zbor na seji brez obravnave. Ce so pripombe sprejete, se zapišejo ustrez-ne spremembe.
95.  člen
Posamezne zadeve se obravnavajo po vrstnem redu, ki je določen v dnevnem redu.
Med sejo lahko zbor spremeni vrstni red za obrav-navo posameznih zadev, ki so na dnevnem redu.
96.  člen
Kdor predlaga obravnavo določene zadeve, ki je na dnevnem redu, lahko da na začetku obravnave dopol-nilno obrazložitev.
Zatem dobijo besedo delegati v zboru in drugi ude-leženci na seji zbora, ki so se prijavili k besedi.
Ko predsednik zbora ugotovi, da ni več govornikov, zaključi obravnavo.
97.  člen
Predsednik zbora lahko med sejo prekine sejo zbo-ra in določi kdaj se bo nadaljevala.
Predsednik prekine sejo zbora, če seja ni sklepčna, če so potrebna posvetovanja in usklajevanja in če je treba dobiti mnenje ter v drugih primerih, če to skle-ne zbor.
Priloga JT 9
Ce je seja prekinjena, ker ni sklepčna, sklepčnosti pa ni niti v nadaljevanju seje, predsednik sejo za-ključi.
.           98. člen      '                   .'.i
Če zbor o zadevi, ki jo je obravnaval, ni zaključil cbravnave ali če ne želi odločati na isti seji, se obrav-nava te zadeve preloži na eno izmed naslednjih sej.
Ko so izčrpane vse točke dnevnega reda, predsednik zbora zaključi sejo.
7. Odločanje
99.  člen
Vsak zbor veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina vseh delegatov v zboru. Predsednik zbora med sejo po potrebi ugotovi sklepčnost seje zbora s poimen-skim klicanjem delegatov.
Ko je poimensko klicanje končano, se zaradi pre-verjanja ponovno pokličejo delegati, za katere je ozna-čeno, da niso navzoči.
Poimensko klicanje na seji zbora opravlja tajnik žbora.
100.  člen
Delegat v zboru ima pravico obrazložiti svcj glas pred glasovanjem.
Njegova obrazložitev ne sme trajati dalj kot pet mi-nut.
101.  člen
Delegati v zboru imajo pravico in dolžnost, da gla-sujejo o vsakem predlogu, o katerem se odloča na seji zbora.
Glasovanje je javno, razen v primerih, ko je s tem poslovnikom določeno tajno glasovanje.
Delegati v zboru glasujejo tako, da se izjavijo za predlog ali proti predlogu ali pa se vzdržijo glasovanja.
Glasuje se hkrati, in sicer z dvigom roke ali s posa-mičnim izjavljanjem.
102.  člen
Glasovanje se opravi tako, da predsednik zbora po-kliče delegate v zboru naj se najprej izjavijo, kdo je za predlog, nato, kdo je proti predlogu in ali se kdo vzdrži glasovanja.
Posamično se izjavljajo delegati v zboru, če tako določi predsednik zbora, ker meni, da je to potrebno za natančno ugotovitev izida glasovanja, ali če to za-hteva delegat v zboru, katerega zahtevo podpre naj-manj še devet delegatov
Posamično se glasuje tako, da se vsak poklicani de-legat v zboru izjavi »za« ali »proti« ali pa da »se vzdr-ži« glasovanja. Po končanem glasovanju se zaradi pre-verjanja ponovno pokličejo delegati v zboru, za katere v seznamu ni zaznamovano, da so glasovali.
Klicanje delegatov v zboru opravlja tajnik zbora.
103.  člen
Zbor veljavno sprejme odlok ali splošni akt in dru-go končno odločitev z večino glasov vseh delegatov v zboru, če se s statutom občine ali drugim predpisom ne zahteva višja stopnja soglasja. Druge odločitve spre-jema zbor z večino glasov navzočih delegatov.
Po končanem glasovanju ugotovi predsednik zbora izid glasovanja in na podlagi izida razglasi, da je pred-lcg, o katerem je zbor glasoval, sprejet ali zavrnjen.
-•: .                8. Zapisnik ¦>¦' :•:¦   >    '¦'¦'¦'\    ¦
104.  člen       .
O delu na seji zbora se piše zapisnik.
Skrajšani zapisnik obsega glavne podatke o delu na seji, zlasti o predlogih, ki so bili dani in o sklepih, ki so bili na seji sprejeti.
V zapisnik se zapiše tudi izid glasovanja o posamez-nih zadevah.
V  zapisniku morajo biti navedeni delegati delegacij krajevnih skupnosti oziroma konferenc delegacij, ki se seje niso udeležili.
V  zapisniku družbenopolitičnega zbora pa se nave-de tudi delegate, ki so odsotnost opravičili, oziroma iz-ostali brez opravičila.
V   zapisniku morajo biti tudi poimensko navedeni vsi   delegati,   predstavniki   izvršnega   sveta   občinske skupščine in ostali udeleženci na seji, ki so sodelovali v razpravi in bistvo njihove razprave.
Za zapisnik seje zbora skrbi tajnik zbcra, za zapis-nik o skupnem zasedanju in skupni seji pa sekretar skupščine.
Sprejeti zapisnik podpišeta predsednik skupščine oziroma predsednik zbora in sekretar skupščine oziro-ma tajnik zbora.
Za hrambo izvirnih zapisnikov skrbi sekretar skup-ščine.
105.  člen
Skrajšani zapisnik je treba dostaviti vsem delega-tom, ki so bili na seji, predsednikom konferenc dele-gacij, vodjem delegacij KS, vodjem delegacij OZD in TOZD in vsem delegatom družbenopolitičnega zbora, člancm izvršnega sveta in predstavnikom družbenopo-litičnih organizacij v občini.
Zapisnik je treba dostaviti praviloma s sklicem na-slednje seje.
106.  člen
Potek seje se posname na magnetofonski trak; ta je sestavni del skrajšanega zap"isnika in se arhivira za ves čas mandatne dobe.
Vsak delegat v zboru lahko pred končno izdelavo sejnih zapiskov zahteva redakcijske popravke svojega izvajanja na seji zbora. Popravki ne smejo spremeniti smisla in bistva njegovega izvajanja.
V  dvomljivih primerih odloči o popravku zapisnikov predsednik zbora, oziroma predsednik skupščine.
9. Seje skupščin samoupravnih interesnih skupnosti —   ,  ¦                 za območje občine                .   .
107.  člen
Določbe VI. poglavja, ki se nanašajo na sklicanje seje in odločanje se uporabljajo tudi za skupščine sa-moupravnih interesnih skupnosti za območje občine, kadar enakopravno odločajo s pristojnimi zbori skup-ščine.
VII. SKUPNA SEJA VSEH ZBOROV m SKUPNO ZASEDANJE ZBOROV     , Z LOČENIR/1 GLASOVANJEM
108.  člen                   -'*- '
Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor na skupni seji obravnavajo za-deve, ki so navedene v 198. členu statuta občine.
Skupno sejo skliče predsednik skupščine in ji pred-seduje. Če je odsoten, ga nadomešča tisti podpredsed-nik, ki ga je določil predsednik skupščine.
109.  člen
Kadar zbori odločajo na skupni seji, veljavno skle-pajo z večino glasov vseh delegatov vseh zborov na seji, na kateri je navzoča večina vseh delegatov vsa-kega zbora.
Predsednik skupščine ugotovi sklepčnost skupne se-je po predhodnih poročilih komisij za verifikacijo po-oblastil in imunitetna vprašanja zborov, med sejo pa po potrebi s poimenskim klicanjem delegatov vsakega zbora.
Poimensko klicanje na skupni seji opravlja sekre-tar skupščine.
Priloga JT 10
¦                        "             110. člen
Prsdsednik skupščine lahko v sporazumu s pred-sedniki zborov skliče skupno zasedanje vseh zborov, na katerem zbori skupaj obravnavajo in sklepajo o za-devah, ki so skupnega pomena za zbore in o katerih enakopravno odločajo.
Na skupnem zasedanju zborov zbori glasujejo lo-čeno. Zbori veljavno sklepajo, če je na seji navzoča večir.a delegatov vsakega zbora.
Na skupnem zasedanju delegati glasujejo v skladu z doličili tega poslovnika.
111. člen
Določbe tega poslovnika o sejah zborov in o poslov-nem redu na sejah se smiselno uporabljajo tudi za skupno sejo in skupno zasedanje, kolikor ni s tem po-slovnikom drugače določeno.
VIII. PREDSEDMIK !W PODPREDSEDNSKI
SKUPŠČINE, PREDSEDNIKI ZBOROV
IN SEKRETAR SKUPŠČINE
112.  člen
Skupščina ima predsednika, ki ga izvoli izmed de-legatov v zborih skupščine.
Predsednik skupščine sklicuje in vodi skupno sejo in skupno zasedanje vseh zborov skupščine, daje po-budo za obravnavo posameznih vpi*ašanj s samostojne-ga oziroma enakopravnega delovnega področja zborov ter skrbi za usklajevanje njihovega dela.
Predsednik sklicuje tudi sejo zbora in posameznih delovnih teles, če tega ne store njihovi predsedniki.
Predsednik skrbi za izvajanje tega poslovnika, do-deljuje predsednikom pristojnih zbcrov v obravnavo odloke in druge predpise ter splošne akte skupščine, skrbi za javnost dela skupščine in za uveljavljanje pravic delegatov v zvezi z opravljanjem njihove funk-cije v skupščini; skupno s predsedniki zborov oziroma skupščin samoupravnih interesnih skupnosti usklajuje in programira delo zborov oziroma skupščin samou-upravnih interesnih skupnosti, kadar te enakopravno odločajo z zbori skupščine občine, skrbi za sodelovanje skupščine z skupščino mesta Ljubljane in skupščino SR Slovenije z delegati iz Socialistične republike Slo-venije v zveznem zboru skupščine SFRJ, skupščino skupnosti občin ljubljanske regije in skupnostjo ljub-ljanskih občin ter izpolnjuje druge pravice in dolžno-sti, ki jih določa statut občine, ta poslovnik in posebni predpisi.
V vojnih razmerah predsednik skupščine sprejema posamezne ukrepe, kadar se ne more sestati predsed-stvo skupščine.
Predsednik podpisuje odloke in druge akte, dolo-čene s tem poslovnikom.
113.  člen
Skupščina ima enega do tri podpredsednike, ki jih izvoli izmed delegatov v zborih skupščine.
Pcdpredsedniki skupščine pomagajo predsedniku pri delu in opravljajo v dogovoru z njim posamezne zade-ve iz njegovega delovnega področja. Predsednik skup-ščine določi enega od podpredsednikov, da ga nado-mešča v njegovi odsotnosti ali zadržanosti, v kolikor za posamezen primer ne določi drugače.
Če je tudi podpredsednik skupščine, ki je bil od predsednika skupščine določen, da ga nadomešča, od-soten ali zadržan, nadomešča predsednika skupščine eden od ostalih podpredsednikov.
114.  clen
Vsak zbor ima predsednika zbora, lahko pa zbor izvoli izmed delegatov zbora tudi namestnika predsed-nika zbora.
Predsednik zbora opravlja predvsem naslednje na-loge:
-!- predstavlja zbor;
—  sklicuje in vodi seje zbora;
—  podpisuje odloke, resolucije, deklaracije, pripo-ročila in sklepe, če jih je sprejel zbor samostojno;
—  skrbi, da zbor deluje po poslovniku skupščine;
—  skrbi za izvajanje odločitev in sklepov zbora;
—  skrbi, da so zagotovljeni pogoji za uresničevanje pravic in dolžnosti delegatov v zboru, ki jih imajo po ustavi, statutu občine in tem poslovniku;
—  skrbi za izvajanje delovnega programa zbora;
—  dodeljuje posamezne zadeve iz pristojnosti zbo-ra v proučitev pristojnim delovnim telesom skupščine oziroma zbora;
—   skrbi za  sodelovanje zbora z izvršnim svetom skupščine občine Ljubljana-Siška in drugimi občinski-mi organi in organizacijami in društvi, skupščin inte-resnih skupnosti in samoupravnimi organizacijami in skupnostmi;
—  sodeluje  s  skupino  za  delegiranje  delegatov v pristojni zbor skupščine SRS, predsednik zbora zdru-ženega dela pa tudi s skupino za delegiranje delegatov v zbor združenega delaSML;
—  skrbi za javnost dela zbora in njegovih delovnih teles;
—  daje tajniku zbora navodila za izvajanje nalog za potrebe zbora;
—• opravlja druge ijaloge, za katere ga zadolži zbor.
Namestnik predsednika zbora, kolikor je izvoljen, cpravlja vse dolžnosti predsednika, če je ta zadržan, ter dolžnosti, ki mu jih ta določi.
115.  člen
Predsednik in podpredsedniki, kakor tudi predsed-nik zbora in namestnik predsednika zbora, kolikor je izvoljen, se volijo za štiri leta.
Funkcionarjem navedenim v prejšnjem odstavku, preneha funkcija, če pred potekom časa, za katerega je bil izvoljen, preneha biti delegat v zboru.
116.  člen
Zaradi usklajevanja stališč in priprav za delo skup-ščine in njenih zborov, skliče predsednik skupščine se-stanek s podpredsedniki skupščine, s predsedniki zbo-rov, s predsednikom izvršnega sveta in sekretarjem skupščine. Kadar so v pripravah zadeveh, o katerih skupščina samoupravnih interesnih skupnosti enako-pravno odloča s pristojnimi zbori, sodeluje na tem se-stanku tudi predsednik samoupravne interesne skup-nosti.
Kadar predsednik skupščine meni, da je potrebno, lahko povabi za usklajevanje stališč in priprav za delo skupščine poleg predsednikov zborov še druge pred-stavnike delovnih teles in ostale funkcionarje v občini.
117.  člen
Predsednik skupščine oziroma predsedniki zborov imajo pravico predlagati delovnim telesom skupščine, da obravnavajo posamezne zadeve z njihovega delov-nega področja; funkcionarji skupščine pa lahko sode-lujejo pri razpravljanju o vseh zadevah, ki so na dnev-nem redu sej teh teles.
Če posamezen predlog akta, poročilo, dokumenta-cija, povzetek ali drugo gradivo, ki je predloženo skup-ščini, ni pripravljeno v skladu z določbami poslovnika, se lahko predsedniki dogovore, da tako gradivo zadr-žijo in zahtevajo od predlagatelja, da ga dopolni.
118.  člen
Sekretar skupščine organizira, vodi in usklajuje de-lo sekretariata skupščine pri opravljanju nalog in za-dev za potrebe delegatov, zborov skupin delegatov za delegiranje delegatov v zbore skupščine SRS in SML, delovnih teles in sestankov, ki jih predsednik skup-ščine skliče za skladnejše delo skupščine oziroma zbo-rov, ter skrbi za usklajeno delovanje sekretariata.
Sekretar skupščine usklajuje delo tajnikov zborov, skrbi za objavljanje predpisov in drugih aktov skup-ščine in njenih teles ter opravlja druge zadeve, dolo-čene s predpisi in s tem poslovnikom.
Prlega JT 11
Sekretar skupščine pripravi predlog predračuna sredstev za deio skupščine in sekretariata.
Za svoje delo je sekretar skupščine odgovoren skup-ščini.                                                               :         ¦ .
119. člen
Vsak zbor ima tajnika zbora, ki ga sam imenuje na predlog komisije za volitve in imenovanja.
Tajnik zbora pomaga predsedniku zbora pri pri-pripravljanju sej zbora, pomaga predsedniku pri vo-denju sej, dolžan je poskrbeti strokovna mnenja o za-devah z delovnega področja zbora, skrbi za zapisnike sej zbora in sej odborov, za katere opravlja tajniška opravila, skrbi za ažurnost evidence delegatov zbora, skrbi, da je gradivo s sklicem dostavljeno vsem delega-tom zbora in opravlja druge naloge za zbor, ki mu jiti naloži zbor, prdsednik zbora ali sekretar skupščine v skladu z odlokom o brganizaciji in delovnem področju sekretariata skupščine.
Tajnik zbora opravlja tudi dolžnosti tajnika za man-datno-imunitetno komisijo zbora.              -  .   .
IX. DELOVNA TELESA SKUPŠČINE IN ZBOROV
120.  člen
Skupščina in njeni zbori oziroma posamezni zbor lahko ustanovijo komisije, odbore in druga delovna te-lesa (v nadaljnjem besedilu tega poglavja: delovno te-lo) v skladu z določili 214. do 218. člena statuta občine Lj ublj ana-Siška.
Stalna delovna telesa se ustanovijo za proučevanje zadev, ki so skupnega pomena za vse zbore skupščine. Ustanovijo se s posebnim odlokom skupščine.
Občasna delovna telesa se lahko ustanovijo za pro-učevanje sistemskih vprašanj, določenih skupnih vpra-šanj ali za proučevanje posameznih zadev.
Dva zbora ali pristojni zbori skupščine in skupšči-na samoupravnih interesnih skupnosti, ki enapopravno odločajo s pristojnimi zbori, lahko ustanovijo skupno delovno telo.
Občasna in skupna delcvna telesa se ustanovijo s sklepom.
Odlok oziroma sklep o ustanovitvi delovnih teles določa naloga, pooblastila in njihovo sestavo. Delovna telesa morajo biti sestavljena tako, da bodo opravila naloge, za katere so bila ustanovljena.
Ko občasno delovno telo opravi nalogo, za katero je bilo ustanovljeno, preneha delati.
121.  člen
Delovna telesa se ustanovijo z nalogo, da proučujejo sistemska vprašanja, ugotavljajo in obravnavajo po-bude, predloge, mnenja in pripombe, ki jih delovni ljudje in občani izražajo v temeljnih samoupravnih or-ganizacijah in skupnosti in se nanašajo na delo skup-ščine. Ugotavljajo in obravnavajo stališča in pobude delegacij in konferenc delegacij glede posameznih za-dev, o katerih odločajo zbori, razloge zanje in stopnjo doseženega soglasja. Proučujejo in obravnavajo osnut-ke oziroma predloge odlokov in drugih aktov, pri če-mer skrbijo zlasti, da so stališča delegacij temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti stališča druž-benopolitičnih organizacij in stališča, ki so se izobliko-vala v zborih, izražena v predloženih aktih oziroma predvidenih rešitvah; spremljajo izvajanje politike, ki jo je določila skupščina; ugotavljajo stanje na posa-meznih področjih družbenega življenja ter spremljajo izvrševanje odlokov in drugih splošnih aktov, dajejo pobude, in mnenja IS in občinskih upravnih organov, ter proučujejo druge zadeve in pristojnosti zborov.
122.  člen
V zvezi z zadevami, ki so na dnevnem redu seje zbora oziroma sej zborov in glede katerih so delovna telesa  dala svoja poročila,  se za poročanje na sejah
zborov določi poročevalec izmed članov delovnega te-lesa.
Poročevalec se na seji zbora izreče v imenu delov-nega telesa o stališčih, mnenjih, predlogih in pripom-bah o poročilu; brez pooblastila delovnega telesa pa ne more spremeniti ali umakniti poročila.
123.  člen
Če se med obravnavo pojavi vprašanje, katerega ni obravnavalo delovno telo, lahko zbor obravnavo o tem vprašanju odloži, da ga bo otaavnavalo delovno telo, lahko pa v takem primeru ustanovi delovno skupino izmed delegatov v zboru. V tej skupini sodeluje pred-lagatelj in predstavnik izvršnega sveta, če izvršni svet ni sam predlagatelj.
124.  člen
Delovno telo ima predsednika in določeno število članov.
Predsednik delovnega telesa organizira in vodi delo takega telesa.
Predsednik daje pobude za obravnavanje zadev, za katere je pristojno telo; sodeluje s predsednikom skup-ščine, s predsedniki zborov in s predsedniki drugih de-lovnih teles; s funkcionarji ki vodijo občinske upravne organe pri pripravljanju vprašani, ki jih bo delovno telo obravnavalo; pripravlja in sklicuje seje; predlaga dnevni red sej in jih predseduje; usmerja delo stro-kovne službe delovnega telesa; skrbi za izvajanje spre-jetih dogovorov in sklepov delovnega telesa in oprav-lja druge zadeve, ki jih določa ta poslovnik ali sklep o ustanovitvi delovnega telesa.
125.  člen
Predsednika in večino članov delovnega telesa skupščine imenuje skupščina oziroma njen zbor izmed delegatov, druge člane pa po predlogu družbenopolitič-nih in drugih organizacij.
Predsednik in člani delovnih teles, razen občasnih, se praviloma imenujejo za štiri leta, razen če ni z ak-tom o ustanovitvi delovnega telesa določeno, da se imenujejo za krajši čas.
Predsednik in vsi ali posamezni člani delovnih teles so lahko razrešeni še pred potekom časa, za katerega so bili imenovani.
126.  člen
Delovno telo dela na sejah.
Seje sklicuje predsednik na lastno pobudo, na po-bude delegacij, na pobudo članov delovnega telesa ozi-roma delegatov. Predsednik pa je dolžan sklicati sejo, če to zahtevajo predsednik skupščine, predsednik zbo-ra, če to predlaga tretjina članov delovnega telesa ali če to predlaga zbor.
Ce predsednik delovnega telesa ne skliče seje, ko jo je dolžan sklicati, jo skliče predsednik skupščine oziroma predsednik zbora.
127.  člen
Delovno telo ima pravico zahtevati od članov izvrš-nega sveta, izvršnega odbora samoupravne interesne skupnosti, krajevnih skupnosti, predstavnikov občin-skih upravnih organov oziroma organizacij obvestila in pojasnila, stališča ter druge podatke, ki jih potrebuje za delo.
128.  člen
Delovno telo lahko povabi na svojo sejo člane dele-gacij, predstavnike družbenopolitičnih organizacij in drugih organizacij ter tudi znanstvene. strokovne in javne delavce, da bi dali svoje mnenje o zadevah, ki se obravnavajo na seji.
129.  člen
Za zbiranje podatkov v zvezi z zadevami, ki jih ob-ravnava, lahko opravlja delovno telo ankete in poiz-vedbe ter v ta namen zahteva od državnih organov in organizacij potrebne podatke ter stališča in mnenja.
Priloga JT 12
130. člen              .
Delovna telesa sodelujejo med seboj v zadevah skupnega pomena in imajo lahko skupne seje.
,  131. člen
Strokovne in administrativno-tehnične zadeve za delovna telesa opravlja praviloma sekretariat skupšči-ne.
Strokovni delavec za opravljanje tajniških opravil delovnega telesa, ki ga določi sekretar skupščine oziro-ma pristojni predstavnik upravnega organa pomaga predsedniku delovnega telesa pri pripravljanju in skli-cevanju sej, daje strokovna mnenja, zagotavlja stro-kovne in dokumentirane obdelave vprašanj, skrbi za zapisnike sej in opravlja druge zadeve, ki mu jih na-loži delovno telo, njegov predsednik ali sekretar skup-ščine.
X. SODELOVANJE OBČINSKE
SKUPŠČINE V DELU SKUPŠČINE
MESTA LJUBUANE, SKUPŠČINE
SR SLOVENIJE IN SKUPŠČINE SFRJ
132.  člen
Občinska skupščina in njeni organi se dejavno in odgovorno vključujejo v vse faze predlaganja, obrav-nave in sprejemanje zakonov in drugih splošnih aktov ter v obravnave drugih vprašanj iz pristojnosti skup-ščine mesta Ljubljane, skupščine SR Slovenije in skup-ščine SFRJ ter sodelujejo s skupščino mesta Ljubljane, skupščino SR Slovenije in skupščino SFRJ na način, določen s tem poslovnikom in poslovnikom skupščine mesta Ljubljane, poslovnikom skupščine SR Slovenije ter "njenih zborov in poslovnika zborov skupščine SFRJ.
1. Občinska skupščina kot konferenca delegacij za skupščino mesta Ljubljana in skupščino SR Slovenije
133.  člen
Občinska skupščina obravnava kot konferenca de-legacij zadeve, ki so na dnevnem redu sej zborov skup-ščine mesta Ljubljane in skupščine SR Slovenije, usklajuje stališča, mnenja in predloge delegacij te-meljnih samoupravnih organizacij in skupnosti ter družbenopolitičnih organizacij in oblikuje stališča, pri-pombe, mnenja in predloge k posameznim vprašanjem, ki so na dnevnem redu sej zborov skupščine mesta Ljubljane in skupščine SR Slovenije.
134.  člen
Za obravnavanje vprašanj, ki so na dnevnem redu občinske skupščine iz pristojnosti skupščine mesta Ljubljane in skupščine SR Slovenije velja praviloma enak postopek kot za obravnavanje zadev iz pristojno-sti zborov občinske skupščine.
Pristojni zbori občinske skupščine se vključujejo v obravnavo zadev, ki so na dnevnem redu skupščine mesta Ljubljane in skupščine SR Slovenije, praviloma že v fazi predloga za izdajo akta z osnutkom akta.
135.  člen
Pristojni zbori občinske skupščine obravnavajo za-deve, ki so na dnevnem redu sej skupščine mesta Ljub-ljane in skupščine SR Slovenije na podlagi program?. dela občinske skupščine in njenih zborov, lahko pa obravnavajo tudi druga vprašanja iz pristojnosti skup-ščine mesta Ljubljane in skupščine SR Slovenije na lastno pobudo, na predlog temeljnih samoupravnih or-ganizacij in skupnosti, njihovih delegacij in konferenc delegacij ali na predlog družbenopolitičnih organizacij v občini oziroma na predlog skupščine mesta Ljublja-ne, skupščine SR Slovenije ali njenih zborov ali na predlog izvršnega sveta.
136.  člen
Predsednik skupščine s predsedniki zborov usklaju-je vprašanja v zvezi z obravnavo zadev, ki so na dnev-nem redu sej zborov skupščine mesta Ljubljane ali skupščine SR Slovenije.
Predsednik skupščine daje iniciativo za usklajeva-nje različnih stališč delegacij temeljnih samoupravnih crganizacij in skupnosti, njihovih konferenc in druž-benopolitičnih organizacij ob obravnavi gradiva iz prejšnjega odstavka. Tako iniciativo lahko dajo tudi zbori, delovna telesa skupščine in njenih zborov oziro-ma izvršni svet.
Predsednik skupščine in predsedniki zborov lahko zahtevajo od upravnih in drugih organov ter strokov-nih služb, da k posameznim zadevam iz pristojnosti skupščine mesta Ljubljane oziroma skupščine SR Slo-venije dajo svoja strokovna mnenja in stališča, da so-delujejo pri obravnavi teh zadev oziroma, da pripra-vijo ustrezne informacije o stanju v občini na določe-nem področju.
137.  člen
Izvršni svet skupščine sodeluje pri delu pristojnih zborov skupščine, ko ti kot konferenca delegacij obrav-navajo zadeve iz pristojnosti skupščine mesta Ljublja-ne oziroma skupščine SR Slovenije.
138.  člen
Po končani obravnavi o vprašanjih iz pristojnosti skupščine mesta Ljubljane oziroma skupščine SR Slo-venije, pristojni zbori skupščine kot konference dele-gacij določijo stališča, mnenja in predloge, ki jih po delegatu ali pismeno sporočijo pristojnim zborom skupščine mesta Ljubljane oziroma skupščine SR Slo-venije.
Razen stališč, ki so dobila najširšo podporo, je po-trebno posredovati skupščini mesta Ljubljane tudi dru-ga stališča, mnenja, pripombe in predloge, kadar dele-gacija temeljnih samoupravnih organizacij in skupno-sti, njihove konference delegacij oziroma temeljne sa-moupravne organizacije in skupnosti ter družbenopo-litične organizacije to zahtevajo.
Predlogi, sprejeti v obliki amandmajev, ki se dajejo k predlogom posameznih aktov, se posredujejo pristoj-nim zborom skupščine mesta Ljubljane oziroma skup-ščine SR Slovenije prek delegata, lahko pa jih pred-loži skupščina kot pooblaščeni predlagatelj.
2.  Oblikovanje stališč in pošiljanje delegatov v zbor
združenega dela in zbor občin skupščine mesta
Ljubljane
139.  člen
Zbori občinske skupščine lahko obravnavajo in ob-likujejo stališča, predloge in mnenja kot konferenca delegacij k vsem zadevam, ki so na dnevnem redu sej zborov skupščine mesta Ljubljane. V skladu s 189. členom statuta občine pa morajo vsi trije zbori raz-pravljati in dajati stališča:
—  k srednjeročnemu in dolgoročnemu planu druž-benega razvoja mesta;
—  k   srednjeročnemu   in   dolgoročnemu   programu razvoja posameznih dejavnosti v mestu;
—  k regionalnemu prostorskemu planu ljubljanske regije;
—  k urbanističnemu programu in urbanističnim na-črtom.
Zaradi usklajevanja stališč posameznih zborov o gornjih zadevjjh razpravljajo vsi trije zbori enakoprav-no na skupnem zasedanju.
Sprejeta stališča in predloge je sekretariat skupšči-ne dolžan takoj pismeno dostaviti tistim delegatom, ki so delegirani na sejo zborov skupščine mesta Ljublja-ne, in sekretarju skupščine mesta Ljubljane.
140.  člen
Kadar posamezno gradivo skupščine mesta Ljub-ljane ni obravnavano na  seji občinske  skupščine,  se
Priloga JT 13
pismene pripombe, mnenja in stališča delegacij in kon-ferenc delegacij nepcsredno posredujejo skupščini me-sta Ljubljane. Ob točki dnevnega reda: »obravnava gradiva in določitev delegatov za sejo skupščine mesta Ljubljane« pa imajo delegati pravico ustno posredovati pripombe, mnenja in stališča svojih delegacij oziroma konferenc delegacij, in so jih delegirani delegati dolžni pcvedati na seji zbora občin skupščine mesta Ljub-ljane.
Delegirani delegat lahko zahteva od delegata, ki je posredoval stališča, mnenja oziroma pripombe ustno, da le-te posreduje pismeno še pred sejo skupščine me-sta Ljubljane.
141.  člen
Občinska skupščina pošilja delegate v zbor občin skupščine mesta Ljubljane izmed članov delegacij te-meljnih samoupravnih organizacij in skupnosti, ki de-legirajo delegate v zbor združenega dela in zbor kra-jevnih skupnosti ter izmed delegatov družbenopolitič-nega zbora.
Način delegiranja delegatov v zbor občin skupščine mesta Ljubljane se določa na osnovi statuta skupščine mesta Ljubljane z odlokom o načinu delegiranja dele-gatov občine Ljubljana-Siška v zbor občin,
142.  člen
Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti enakopravno določata stališča in smernice za delegate, ki jih občinska skupščina delegira v zbor občin skup-ščine mesta Ljubljane, predvsem k osnutkom oziroma predlogom:
—   predpisov  o  urejanju  in   oddajanju  stavbnega zemljišča
—  predpisov o urejanju prispevkov, ki jih v mestu plačujejo   temeljne   organizacije   združenega   dela   in druge delovne skupnosti ter občani mesta Ljubljane
—  predpisov, ki neposredno posegajo v pravice in dolžnosti delavcev, delovnih ljudi in občanov ter njiho-vih samoupravnih organizacij in skupnosti.
O ostalih vprašanjih, ki jih obravnava in o katerih sklepa zbor občin skupščine mesta Ljubljane, določa smernice in daje stališča delegatom zbor krajevnih skupnosti samostojno.
143.  člen
Delegati, ki so delegirani na sejo zbora občin oziro-ma združenega dela skupščine mesta Ljubljane so dolž-ni na tej seji posredovati smernice in stališča občinske skupščine oziroma delegacij ter konferenc delegacij. O svojem delu ter o sprejetih stališčih in sklepih zbora občin in zbora združenega dela so delegati dolžni po-ročati zborom občinske skupščine in svojim delegaci-jam oziroma konferencam delegacij.
'...¦¦                 .                    144. člen                    _ ¦ - .
Kadar občinska skupščina oziroma zbor krajevnih skupnosti ne obravnava zadev, ki so na dnevnem redu zbora občin in ne določi delegate, se delegatom, ki so že bili določeni za sejo zbora občin, podaljša mandat. V tem primeru ti tdelegati na seji zbora občin posre-dujejo stališča svojih delegacij oziroma konferenc de-legacij.
145. člen
Zbor združenega dela lahko vnaprej z odlokom do-loči izmed delegatov zbora združenega dela skupino de-legatov, ki bodo delegirale delegate v zbor združenega dela skupščine mesta Ljubljane v skladu s statutom SML, in sicer za:
—  področje gospodarstva
—  področje prosvete in kulture   •-•¦¦'¦
—  področje zdravstva in sociale
Za področje obrti opravlja funkcijo skupine dele-gatov delegacija za področje obrti.
Za področje kmetijstva, državnih organov in obo-roženih sil pa imenuje zbor združenega dela v skladu s samoupravnim sporazumom določeno število delega-
tov kot člane skupin, ki so organizirane v skladu z od-lokom skupščine mesta Ljubljane za območje več ob-čin na območju skupščine mesta Ljubljane.
146.  člen                          "         ¦
Kadar zbor združenega dela kot konferenca dele-gacij ne razpravlja o gradivu za sejo zbora združenega dela skupščine mesta Ljubljane in ne sprejme toza-devnih stališč do posameznih zadev, ki so na dnev-nem redu seje zbora združenega dela skupščine mesta Ljubljane in tudi ne določi delegacij, se sestanejo v prejšniem členu citirane skupine in obravnavajo gra-divo za sejo zbora združenega dela skupščine mesta Ljubljane in oblikujejo stališča k posameznim zade-vam.
Člani skupine so se dolžni predhodno seznaniti s stališči temeljnih samoupravnih organizacij in skupno-sti, s temeljnimi stališči konlerenc delegacij in smer-nicami družbenopolitičnih organizacij. Na osnovi dob-ljenih smernic in stališč skupina oblikuje stališča in delegira delegate v zbor združenega dela skupščine me-sta Ljubljane.                                - -   . -
147.  člen
Skupina sprejme poslovnik o svojem delu s kate-rim podrobneje določi način dela skupine, način po-zovanja skupine in opredelitve medsebojnih odnosov, pravic in dolžnosti delegatov skupine, način delegira-nja delegatov, način informiranja in podobno.
3. Oblikovanje stališč in pošiljanje delegatov v zbor združenega dela skupščine SR Slovenije
148.  člen
Zbor združenega dela kot konferenca delegacij za zbor združenega dela skupščine SR Slovenlje obrav-nava in sprejema stališča, mnenja in predloge k osnut-kom oziroma predlogom družbenega plana, sistemskih zakonov, za katere se na podlagi programa dela pred-hodno sam odloči, k osnutkom oziroma predlogom predpisov, ki neposredno posegajo v pravice in dolžno-sti delavcev, delovnih ljudi in občanov, njihovih samo-upravnih organizacij in skupnosti oziroma k predpi-som, ki urejajo obveznosti občinskih skupščin.
Zbor združenega dela pošilja na sejo zbora združe-nega dela skupščine SR Slovenije v primerih, navede-nih v prejšnjem odstavku, delegate, glede na vpraša-nja, ki so na dnevnem redu zbora. Ti delegati so dolž-ni poročati na zboru združenega dela skupščine SR Slovenije o sprejetih stališčih in predlogih na zboru združenega dela občinske skupščine. * *.. -                                                                      .
149.  člen
Zbor združenega dela lahko oblikuje izmed članov delegacij temeljnih samoupravnih organizacij in skup-nosti skupino delegatov za delegiranje delegatov na sejo zbora združenega dela skupščine SR Slovenije za področje gospodarstva po določilih zakona.
Za področje kulture, socialnega zdravstva, kmetij-ske dejavnosti, obrti in podobnih dejavnosti in delovne skupnosti državnih organov, družbenopolitičnih orga-nizacij in društev se občina Ljubljana-Šiška za dele-giranje delegatov v zbor združenega dela skupščine SR Slovenije po zakonu združuje v okoliš z drugimi ob-činami.
Zbor združenega dela zato imenuje le delegate, iz-med članov delegacij temeljnih samoupravnih organi-zacij in skupnosti, kot člane teh skupin.
150.  člen               •
Tista vprašanja s področja gospodarstva, ki so na dnevnem redu seje zbora združenega dela skupščine SR Slovenije, o katerih pa zbor združenega dela ni raz-pravljal, obravnava in obJikuje stališča, predloge in mnenja skupina delegatov citirana v prvem odstavku prejšnjega člena.
Priloga JT 14
Za ostala področja se sestajajo in oblikujejo stališča in predloge skupine, ki združujejo okoliše z drugimi občinami.
151.  člen
Clani skupine delegatov se morajo glede na vpra-šanja, ki so na dnevnem redu zbora združenega dela skupščine SR Slovenije seznaniti s smernicami temelj-nih samoupravnih organizacij in skupnosti, s temeljni-mi stališči konferenc delegacij in političnimi stališči sindikata in socialistične zveze delovnega ljudstva. Na osnovi teh smernic oziroma stališč, skupina delegatov usklajuje oziroma sprejema stališča in jih posreduje na seji zbora združenega dela skupščine SR Slovenije.
152.  člen
Skupina lahko povabi k sodelovanju pri oblikova-nju in odločanju o stališčih k posamezni zadevi, ki jo ima zbor združenega dela skupščine SR Slovenije na dnevnem redu, tudi druge delegate-strokovnj ake s te-ga področja. Skupina se za strokovno mnenje lahko obrača na člane izvršnega sveta občinske skupščine, na predstojnike in na strokovne delavce občinske uprave oziroma sekretarja skupščine,
153.  člen
Delegati, ki so delegirani v zbor združenega dela skupščine SR Slovenije, so dolžni poročati o svojem delu v tem zboru, zboru združenega dela skupščine ozi-roma skupini delegatov, če jih je ta delegirala.
Skupine delegatov so dolžne poročati o svojem delu zboru, oziroma zborom združenega dela občinskih skupščin.
154.  člen
Zbor združenega dela skupščine se sporazume z zbori združenega dela tistih občinskih skupščin, s ka-terimi skupno pošiljajo delegate v zbor združenega de-la skupščine SR Slovenije, o načinu usklajevanja sta-lišč in pošiljaniu delegatov v zbor združenega dela skupščine SR Slovenije.       - ,.                                   ¦ -
155.  clen
Skupina delegatov za delegiranje delegatov v zbor združenega dela skupščine SR Slovenije sprejme po-slovnik o svojem delu, s katerim podrobneje določa način dela skupine.
4. Oblikovanje stališč in pošiljanje delegatov v zbor občinske skupščine SR Slovenije
156.  člen
Zbori občinske skupščine kot konferenca delegacij na osnovi programa dela neposredno obravnavajo in zavzemajo stališča oziroma predloge glede zadev, ki so na dnevnem redu seje zbora občin skupščine SR Slo-venije, predvsem pa obravnavajo in sprejemajo stali-šča k osnutkom oziroma predlogom sistemskih zako-nov, oziroma predpisov, ki neposredno posegajo v pra-vice in dolžnosti delovnih ljudi in občanov oziroma, ki urejajo obveznosti občine.
157.  člen
Zbori občinske skupščine pošiljajo delegata na za-sedanje zbora občin skupščine SR Slovenije glede na vprašanja, ki se bodo obravnavala, izmed članov dele-gacij temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti oziroma delegatov družbenopolitičnega zbora občinske skupščine.
:- -   -             -   158. člen         *               -      .
Zbori občinske skupščine lahko oblikujejo skupino delegatov za delegiranje delegatov v zbor občin skup-ščine SR Slovenije (v nadaljnjem besedilu skupina de-legatov) izmed delegatov temeljnih samoupravnih or-ganizacij in skupnosti, ki delegirajo delegate v zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti, ter izmed delegatov družbenopolitičnega zbora.             _. .   .
159.  člen
Skupina delegatov obravnava in sprejema stališča in predloge do vprašanj, ki so na dnevnem redu zbora občin skupščine SR Slovenije in jih zbori občinskih skupščin niso obravnavali, delegira delegata v zbor ob-čin skupščine SR Slovenije, poroča zborom občinske skupščine o svojem delu in o delu delegatov v zboru občin in opravlja druge naloge,- za katere jo pooblasti občinska skupščina.
Za delo skupine delegatov za zbor občin skupščiqe SR Slovenije, se smiselno uporablja določba tega po-slovnika, ki veljajo za skupino delegatov zbora zdru-ženega dela občinske skupščine za delegiranje delega-tov v zbor združenega dela skupščine SR Sloenije.
160.  člen
Tajniška opravila za delo skupine delegatov, ki de-legira delegate v zbor občin skupščine SR Slovenije in za delo skupine, ki delegira delegate v zbor združenega dela skupščine SR Slovenije opravlja sekretariat ob-činske skupščine.                   ..    -
5.  Predlaganje predlogov zakonov in drugih splošnih
aktov skupščine SR Slovenije
161.  člen
Občinska skupščina daje na podlagi pobud, mnenj in stališč, ki se oblikujejo v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter v družbenopolitičnih organizacijah in njihovih delegacijah ter po lastni ini-ciativi skupščini SR Slovenije predloge za obravnava-nje posameznih zadev iz pristojnosti skupščine SR Slo-venije in kot pooblaščeni predlagatelj predlaga skup-ščini SR Slovenije sprejem zakonov in drugih splošnih aktov ter amandmajev k predlogom zakonov in drugih splošnih aktov. Za oblikovanje predlogov za obravna-vanje posameznih zadev iz pristojnosti skupščine SR Slovenije, predlogov zakonov, drugih splošnih aktov in amandmajev velja v celoti postopek, kot za obravnavo zadev iz pristojnosti zborov občinske skupščine.
162.  člen
Predloge za obravnavo posameznih zadev iz pristoj-nosti zborov skupščine SR Slovenije oziroma osnutkov zakonov in drugih splošnih aktov in amandmajev, ki jih predlaga občinska skupščina, pošlje predsednik ob-činske skupščine predsedniku skupščine SR Slovenije.
Pri pripravi predlogov za izdajo zakonov, osnutkom in predlogov zakonov in drugih splošnih aktov ter amandmajev, ki jih predlaga občinska skupščina, se upoštevajo ustrezne določbe poslovnika skupščine SR Slovenije.
163.  člen
Kadar se v skupščini SR Slovenije na pobudo ob-činske skupščine obravnava določeno vprašanje, pred-log zakona oziroma drugega splošnega akta ali amand-ma, določi občinska skupščina svoje predstavnike, ki sodelujejo na sejah zborov in delovnih teles skupščine SR Slovenije.
6.  Sodelovanje skupščine občine v delu zveznega zbora
skupščine SFRJ            _
164.  člen
Pristojni zbori občinske skupščine sodelujejo v delu zveznega zbora skupščine SFRJ s tem, da obravnavajo kot konferenca delegacij zadeve, ki so na dnevnem re-du zveznega zbora skupščine SFRJ.
Pristojni zbori občinske skupščine lahko oblikujejo skupine delegatov za proučevanje in spremljanje si-stemskih vprašanj, določenih skupnih vprašanj ali za proučevanje in spremljanje posameznih zadev iz pri-stojnosti zveznega zbora skupščine SFRJ.
Naloge iz prejšnjega odstavka tega člena lahko pri-stojni zbori občinske skupščine poverijo skupini dele-gatov za proučevanje in spremljanje sistemskih vpra-
Priloga JT 15
šanj oziroma za proučevanje posameznih zadev iz pri-Stojnosti zveznega zbora skupščine SFRJ.
Občinska skupščina in njeni zbori oblikujejo svoje stališča, mnenja, pripombe in predloge k delovnemu programu zveznega zbora skupščine SFRJ ter uskla-jujejo svoje delovne programe z delovnimi programi zveznega zbora skupščine SFRJ, tako, da v svoje de-lovne programe vključujejo vse pomembnejše zadeve iz programa zveznega zbora skupščine SFRJ, od kate-rih je odvisen družbenoekonomski in družbenopolitični položaj delovnih ljudi in občanov v občini, urejanje njihovih samoupravnih pravic in dolžnosti ter rvjihovih življenjskih in delovnih pogojev.
165.  člen
Pristojni zbori občinske skupščine obravnavajo vprašanja iz pristojnosti zveznega zbora skupščine SFRJ na podlagi programa dela zborov občinske skup-ščine, lahko pa vključujejo v dnevne rede tudi druga vprašanja iz pristojnosti zveznega zbora skupščine SFRJ na lastno pobudo, na predlog predsednika ob-činske skupščine, izvršnega sveta, delegata v zveznem zboru skupščine SFRJ in delegacij temeljnih samo-upravnih organizacij in skupnosti.                   •;
166.  člen
Stališča, mnenja in predlogi za obravnavanje dolo-čenega vprašanja in delegatskega vprašanja, ki so ob-likovana v pristojnih zborih občinske skupščine, se posredujejo zveznemu zboru skupščine SFRJ po dele-gatih iz SR Slovenije v zveznem zboru skupščine SFRJ.
Za obravnavanje vprašanj, ki so na dnevnem redu sej zveznega zbora skupščine SFRJ, velja enak posto-pek kot za obravnavanje zadev iz pristojnosti zborov cbčinske skupščine.
167.  člen
V delu pristojnih zborov občinske skupščine kot konference delegacij za zvezni zbor skupščine SFRJ sodelujejo delegati iz SR Slovenije v zveznem zboru skupščine SFRJ po dogovoru med njimi in občinsko skupščino.
168.  člen
Predsednik občinske skupščine oziroma tisti, ki ga on zadolži skrbi, da je zagotovljeno sodelovanje ob-činske Fkupščine z delegati iz SR Slovenije v zveznem zboru skupščine SFRJ in da so tem delegatom zago-tovljeni pogoji za opravljanje njihove delegatske funk-cije.
Predsednik skupščine in predsedniki zborov lahko zahtevajo od upravnih in drugih organov ter strokov-nih služb, da k posameznim zadevam iz pristojnosti zveznega zbora skupščine SFRJ dajo svoja strokovna mnenja in stališča, da sodelujejo pri obravnavi teh vprašanj oziroma, da pripravijo potrebno informacijo o stanju v občini na določenih področjih.
7. Sodelovanje občinske skupščine v delu zbora republik in pokrajin skupščine SFRJ
169.  člen
Pristojni zbori občinske skupščine obravnavajo vprašanja, osnutke zakonov in drugih splošnih aktov, ki jih sprejema zbor republik in pokrajin skupščine SFRJ na podlagi soglasja skupščine SR Slovenije po enakem postopku kakor vprašanja, zakone in splošne akte iz pristojnosti skupščine SR Slovenije.
XI. VKUUČEVANJE IZVRŠNEGA SVETA
IN OBČINSKIH UPRAVNIH ORGANOV
V DELO SKUPŠČINE
1. Izvršni svet a) Sodelovanje izvršnega sveta pri delu skupščine
170.  člen
Z namenom, da se zagotovi čim popolnejše sodelo-vanje izvršnega  sveta  z  občinsko  skupščino,  njenimi
zbori in delovnimi telesi je dolžan sekretariat skup-ščine obveščati predsednika in člane IS o sejah, pred-sedniki zborov in delovnih teles pa o sprejetih sklepih ter jim pošiljati sklice z gradivom.
Izvršni svet je dolžan obveščati predsednika skup-ščine in predsednike zborov ter sekretariat skupščine o svojih sejah tako, da mu dostavlja vabila za seje in s tem omogoča navedenim funkcionarjem in delovnim telesom občinske skupščine, sodelovati že v pripravah za izdajo odlokov in drugih splošnih aktov kakor tudi ob pripravah za sestavo poročil, analiz in podobno.
171.  člen
Izvršni svet občinske skupščine sodeluje po svojem predstavniku pri delu komisij in odborov skupščine in drugih delovnih teles skupščine in njenih zborov, ka-dar ti obravnavajo osnutek oziroma predlog odloka ali drugega splošnega akta ali vprašanje, ki je na dnev-nem redu zborov skupščine, pa bi delovno telo želelo imeti podrobnejšo razlago o tem. Predstavnik izvršne-ga sveta se je dolžan vabilu odzvati in na seji delov-nega telesa skupščinepojasniti stališča izvršnega sveta.
172.  člen
Pri izvrševanju svojih z ustavo in statutom občine določenih funkcij izvršni svet:
—  predlaga skupščini  določanje politike in izdajo odlokov in drugih splošnih aktov iz pristojnosti občin-ske skupščine;
—  daje skupščini mnenje k predlogom odlokov in drugih splošnih aktov, ki jih skupščini pošljejo poob-laščeni predlagatelji;
—   predlaga  skupščnii  oziroma  pristojnim  zborom obravnavanje poročil o stanju, pojavov in problemov v zvezi z izvajanjem politike in izvrševanjem zakonov, odlokov in drugih splošnih aktov;
—  ima pravico in dolžnost sodelovatina sejah skup-ščine, zborov in delovnih teles ter prek svojih pred-stavnikov  pojasnjevati  svoja  stališča  do  posameznih vprašanj, ki so na dnevnem redu sej;
—  daje odgovore na delegatska vprašanja in pojas-nila na druga vprašanja iz svoje pristojnosti, ki mu jih postavljajo posamezni zbori, delovna telesa skup-ščine in zborov ter delegati zborov;
—  lahko zahteva, da skupščina oziroma zbor pro-uči določena vprašanja in glede njih sprejme stališča.
173.  člen
Izvršni svet lahko predlaga pristojnim zborom skupščine, da se odloži obravnavanje predloga odloka ali drugega splošnega akta skupščine ali da- se zaradi obravnave določenega vprašanja oblikuje komisija, se-stavljena iz delegatov pristojnih zborov skupščine, na katerih bi izvršni svet razložil svoje stališče.
174.  člen
Izvršni svet seznanja skupščino z aktualnimi pro-blemi izvajanja politike in izvrševanja predpisov in z drugimi vprašanji iz svoje pristojnosti.
b) Predstavljanje izvršnega sveta v skupščini
175.  člen
Na sejah skupščine in njenih zborov predstavlja izvršni svet praviloma predsednik izvršnega sveta.
Za svoje predstavnike na sejah skupščine in njenih zborov lahko določi izvršni svet člane izvršnega sveta in strokovne sodelavce občinskih upravnih organov.
176.  člen
Izvršni svet sporoči hkrati z vsakim predlogom za izdajo odloka ali drugega splošnega akta, ki ga pred-loži skupščini, tudi imena svojih predstavnikov, ki jih je določil za sejo skupščine oziroma posameznega zbo-ra in za sejo delovnega telesa.                      ..      .-•-,
Priloga JT 16    -
177.  člen
Pred obravnavo posamezne zadeve na seji ali za-sedanju skupščine ali na sejah zborov skupščine lahko predstavnik izvršnega sveta poda uvodno obrazložitev, v kateri pojasni vsebino predlagane zadeve in stališča izvršnega sveta do obravnavanih vprašanj.
c) Poročanje izvršnega sveta v skupščini
178.  člen
Izvršni svet poroča skupščini na lastno pobudo ali na zahtevo zborov skupščine o svojem delu, o izvaja-nju politike, o stanju, razvoju in o družbenoekonom-skih odnosih na posameznih področjih družbenega živ-ljenja, o izvrševanju odlokov in drugih zadevah, s ka-terimi se je ukvarjal, ter o problemih, ki jih je pri tem ugotovil.
Predsednik skupščine oziroma predsednik posamez-nega zbora lahko zahteva, naj izvršni svet poroča na zasedanju skupščine oziroma seji zbora o vseh ali po-sameznih zadevah iz prejšnjega odstavka tega člena.
Izvršni svet poroča skupščini o svojem delu na skupnem zasedanju ali na seji zbora, v čigar delovno področje zadeva sodi.
Po obravnavi poročila zavzemajo pristojni zbori sta-lišča o delu izvršnega sveta in o drugih vprašanjih, ki so jih obravnavali ter mu določijo obveznosti za izva-janje politike, izvrševanje predpisov in drugih sploš-nih aktov ter daje smernice za nadaljnje delo.
č) Odgovornost izvršnega sveta
179.  člen
Izvršni svet je odgovoren skupščini v okviru pravic in dolžnosti občine za stanje na vseh področjih družbe-nega življenja, za uresničevanje politike in izvrševa-nje odlokov in drugih splošnih aktov, kakor tudi za usmerjanje in usklajevanje dela občinskih upravnih organov.
Vsak zbor lahko s svojega delovnega področ.ia ob-ravnava vprašanja, ki se nanašajo na delo izvršnega sveta.
Razprava o teh vprašanjih se lahko začne pri ob-ravnavanju osnutkov ali predlogov skupčinskih aktov, poročil o delu izvršnega sveta, predlagane interpelaci-je in tudi pri obravnavanju drugih zadev, o katerih razpravlja zbor.
180.  člen
Po obravnavi lahko zbor sprejme stališča o delu iz-vršnega sveta in o njegovi odgovornosti, sprejme skle-pe, s katerimi se določijo obveznosti IS in mu dajo smernice v zvezi z izvajanjem politike in izvrševanjem zakonov, odlokov in družbenih dogovorov, določi s sklepi obveznosti IS za sprejem določenih ukrepov in za predložitev poročil, nadalje razveljavi ali odpravi svoj odlok ali drugi splošni akt, če je le-ta v nasprot-ju z ustavo, zakoni in statutom občine.
181.  člen
Vsak zbor skupščine lahko postavi na predlog naj-manj desetih delegatov v zboru vprašanje zaupnice iz-vršnemu svetu. Predlog zaupnice mora biti obrazložen.
Zbor najprej odloči o tem, ali se uvede postopek o vprašanju zaupnice.
Ce je v zboru sprejeta odločitev, da se začne posto-pek o vprašanju zaupnice. obvesti predsednik zbora o tem predsednika drugih dveh zborov in navede v ob-vestilu razloge, zaradi katerih je bilo predlagano vpra-šanje zaupnice izvršnemu svetu.
182.  člen
Po razpravi na skupnem zasedanju glasujejo zbori o vprašanju zaupnice.
Če je na skupnem zasedanju izglasovana nezaupni-ca izvršnemu svetu, je izvršni svet dolžan odstopiti.
183.  člen
O odstopu predsednika izvršnega sveta, posamezne-ga člana ali večine članov izvršnega sveta obvesti pred-sednik izvršnega sveta predsednika skupščine, ki o tem. obvesti predsednike zborov. Predsedniki zborov dajo odstop predsednika izvršnega sveta, posameznega člana ali večine članov izvršnega sveta na dnevni red skup-nega zasedanja vseh zborov.
184.  člen
Odstop predsednika, posameznega člana ali večine članov izvršnega sveta obravnavajo zbori na skupnem zasedanju.
Izvršni svet, predsednik izvršnega sveta oziroma njegov član ima pravico, da svoj odstop obrazloži.
Ce izvršni svet kolektivno odstopi, ali mu je bila iz-glasovana nezaupnica, ostane v svoji funkciji do izvo-litve novega izvršnega sveta.
d) Postopek obravnave interpelacije
185.  člen
Najmanj deset delegatov v kateremkoli zboru lah-ko vloži v svojem zboru interpelacijo, naj se obravna-vajo posamezna politična vprašanja v zvezi z delom iz-vršnega sveta.
Interpelacijo vložijo pismeno. V njej morajo obraz-ložiti vprašanje, ki naj se obravnava na seji zbora. In-terpelacijo podpišejo delege.ti v zboru, ki so jo vložili. Delegati v zboru pošljejo interpelacijo predsedniku zbora.
Predsednik zbora pošlje interpelacijo takoj pred-sedniku izvršnega sveta, delegatom v zboru in predsed-niku skupščine.
186.  člen
Izvršni svet mora poslati predsedniku pristojnega zbora pismeno poročilo s svojimi mnenji in stališči v roku 15 dni po prejemu sporočila, da bo zbor obrav-naval interpelacijo.
Interpelacija in poročilo izvršnega sveta se da na dnevni red prve prihodnje seje zbora kot posebna toč-ka dnevnega reda. Če izvršni svet ne pošlje poročila v roku iz prvega odstavka tega člena, se da interpela-cija na dnevni red prve seje po preteku tega roka, tu-di če ni dano poročilo izvršnega sveta v zvezi z inter-pelacijo.
187.  člen
Predstavnik delegatov, ki so vložili interpelacijo, ima pravico in dolžnost na seji zbora obrazložiti inter-pelacijo.
Predstavnik izvršnega šveta lahko na seji zbora ob-razloži stališče izvršnega sveta oziroma lahko da na sejl zbora poročilo v zvezi z interpelacijo.              ¦.   .
188.  člen
Razpravo o interpelaciji lahko zbor konča s skle-pom o stališčih glede obravnavanega vprašanja, s ka-terim lahko tudi naloži izvršnemu svetu obveznosti za izvajanje politike in izvrševanje odlokov in drugih splošnih aktov ter druge naloge in smernice za na-daljnje delo.
Predlog sklapa iz prejšnjaga odstavka tega člena lahko dajo predlagatelji interpelacije ali skupina de-legatov v zboru, ki jo za pripravo sklepa imenuje zbor. Zbor lahko sklene, da bo o predlogu tega akta sklepal na naslednji seji.
189.  člen
Delegati v zboru, ki so vložili interpelacijo, jo lah-ko umaknejo vse do konca obravnave.
2. Občinski upravni organi
190. člen
Skupščina in njeni zbori lahko v okviru svoje pri-stojnosti oziroma delovnega področja zahtevajo od ob-činskih upravnih organov in organizacij:
Priloga JT 17
—  da proučijo posamezr.a vprašanja s svojega de-lovnega področja in da o tem poročajo;
—  da jih obvestijo o stanju in pojavih s svojega de-lovnega področja;
—  da opravijo strokovna in druga opravila za po-trebe skupščine, zborov in njihovih delovnih teles;
—  da jim poročajo o izvajanju politike, ki jo je do-; ločila skupščina o izvrševanju odlokov in drugih pred-
pisov  ter  splošnih aktov skupščine in  o  posameznih vprašanjih s svojega delovnega področja;
—  da jim posredujejo podatke, s katerimi razpola-gajo, ali ki so jih glede na svoje delo dolžni zbirati in evidentirati ter spise in druga gradiva, ki so potrebna za delo skupščine oziroma zborov in njihovih delovnih teles.
-        ;    s.     191. člen                       ' >¦     .
Predstojniki občinskih upravnih organov imajo pra-vico in dolžnost sodelovati na seji skupščine oziroma njenega zbora, kakor tudi na seji delovnega telesa skupščine oziroma zbora, kadar ta razpravlja o pred-logu akta, s katerim se urejajo vprašanja iz delovnega 1    področja občinskega upravnega organa.
Na seji skupščine oziroma njenega zbora in na seji delovnega telesa skupščine dajejo predstojniki občin-skih upravnih organov obvestila in pojasnila o vpra-šanjih, ki se obravnavajo.
Ce se predstojnik upravnega organa seje ne more udeležiti, lahko določi, da se seje udeleži strokovni so-delavec iz tega upravnega organa.
192. člen
Predstojniki občinskih upravnih organov poročajo na zahtevo skupščine in njenih zborov oziroma delov-nih teles skupščine ali na lastno pobudo o stanju na ustreznem upravnem področju, o izvrševanju odlokov in drugih aktov skupščine, o delu upravnega organa, ki ga vodijo in o drugih vprašanjih iz svojega delov-nega področja.
Na zahtevo skupščine in njenega zbora so dolžni dati poročila iz prejšnjega odstavka tudi pismeno.
XII. PROGRAM DELA ZBOROV SKUPŠČINE
¦       "   193. glen                ' -•
Zbori skupščine sprejemajo za izvajanje nalog s svojega delovnega področja program dela za obdobje 1 koledarskega leta.
S programom dela zbori določijo naloge in zadeve, ki jih bodo obravnavali, ter roke obravnav.
Zadeve iz programov zborov, o katerih enakoprav-no odločajo skupščine samoupravnih interesnih skup-nosti za območje občine, so sestavni del programov ob-činske skupščine, kakor tudi skupščin samoupravne in-teresne skupnosti.
Komisije, odbori in druga delovna telesa sprejema-jo programe dela s svojega delovnega področja na osnovi programa dela zborov skupščine. V svoj pro-gram pa lahko vključijo tudi druge zadeve, ki se na-našajo na določanje in izvajanje politike z delovnega '    področja zbora.
Delovna telesa obvestijo o sprejetem delovnem pro-gramu predsednike zborov in predsednika skupščine.
194. člen               "                 ^
Pri sestavljanju delovnega programa se upoštevajo predlogi delegacij temeljnih organizacij združenega dela in drugih samoupravnih delovnih skupnosti, de-legacij krajevnih skupnosti, konferenc delegacij, sku-pin, ki delegirajo delegate v zbor združenega dela in zbor občin skupščine SR Slovenije program dela SML, program dela skupščine SR Slovenije in skupščine SFRJ, članov delegacije skupščine SR Slovenije v zveznem zboru skupščine SFRJ, članov delegacije skupščine SR Slovenije v zveznem zboru skupščine SFRJ, predlogi predsednika občinske skupščine in upravnih   organov,   družbenopolitičnih   organizacij   in
samoupravnih interesnih skupnosti, delovnih teles ob-činske skupščine in predlogi samoupravnih organov in skupnosti.
195.  člen
Predlog programa dela zbora pripravi sekretariat skupščine na osnovi predlogov, ki jih sekretariatu do-stavijo delegacije in drugi dejavniki, navedeni v 194. členu. O predlogu programa dela skupščine razpravlja predsednik skupščine s prsdsedniki zborov, s predsed-niki samoupravnih interesnih skupnosti, predstavniki družbenopolitičnih organizacij, vodji skupin za delegi-ranje delegatov v zbor združenega dela skupščine SRS in za delegiranje delegatov v zbor občin skupščine SRS, z vodjo skupine za delegiranje delegatov v zbor zdru-ženega dela skupščine mesta Ljubljane, predsednikom IS ter člani IS, ki jih ta določi.
196.  člen       -                ,
Delovni  program  sprejemajo  zbori  praviloma  v enofaznem postopku.
Pred začetkom obravnave predloga programa dela zborov, morajo biti zbori seznanjeni z izvršitvijo pro-grama prejšnjega obdobja.
Zbori sprejrnejo program dela praviloma v mesecu de-cembru za prihodnje leto.
Program dela zborov skupščine se objavi v občin-skem glasilu.                                                            ,
a   XIII. AKTI SKUPŠČINE
1. Splošne določbe o aktih
197.  člen
Skupščina oziroma zbori sprejmejo odloke, družbe-ni plan občine, občinski proračun in zakljueni račun o izvršitvi občinskega proračuna, odločbe, priporočila, sklepe in stališča in dajejo obvezne razlage odlokov.
Proračun in zaključni račun se sprejemata z odlo-kom.
Skupščina sodeluje pri sklepanju družbenih dogo-vorov in samoupravnih sporazumov.
198.  člen
Odloke in druge akte ter odločbe sprejemajo zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbe-nopolitični zbor enakopravno, zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti enakopravno, zbor združene-ga dela in zbor krajevnih skupnosti pa tudi samostoj-no. Družbenopolitični zbor v okviru svoje pristojnosti sodeluje pri sprejemanju odlokov in drugih splošnih aktov s pristojnim zborom tudi tako, da sprejme stali-šča.
Skupščine samoupravnih interesnih skupnosti ena-kopravno s pristojnim zborom sprejmejo akte, ki jih na podlagi ustave SR Slovenije in zakonov določi sta-tut občine.                                       ¦ •
199.  člen
S priporočilom opozarja skupščina oziroma zbor na pomen posameznih vprašanj, ki se nanašajo na izva-janje predpisov ali na razvoj samoupravljanja in. sa-moupravnih odnosov na določenem področju.
S priporočilom se izraža stališče skupščine oziroma zbora glede usklajevanja samoupravnih odnosov in razvijanja medsebojnega sodelovanja organizacij zdru-ženega dela, krajevnih skupnosti, samoupravnih inte-resnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti glede vprašanj splošnega pomena. S pri-poročilom skupščina tudi spodbuja samoupravno spo-razumevanje in družbeno dogovarjanje. S priporoči-lom se predlagajo ukrepi, ki naj bi jih sprejele orga-nizacije združenega dela, krajevne skupnosti, samo-upravne interesne skupnosti in druge samoupravne or-ganizacije in skupnosti ter državni organi za reševanje vprašanj v skladu z njihovimi nalogami in interesi. Organizacije združenega dela, krajevne skupnosti, sa-moupravne interesne skupnosti in druge samoupravne
Prtioga JT 18
organizacije in skupnosti ter državni organi, katerim je priporočilo naslovljeno, zavzemajo stališča k vpraša-njem, na katera se priporočilo nanaša.
200.  člen                 •    ' ¦
Sklepe sprejema skiipščina oziroma zbor kot akte, s katerimi izvršuje svoje pravice, ali kot akte, s kate-rimi ureja notranjo organizacijo in odnose v skupščini.
S sklepom kot aktom, s katerim skupščina izvršuje svoje pravice, odločajo pristojni zbori o izvolitvi, ime-novanju ali razrešitvi, o potrditvi ustreznih aktov sa-moupravnih organizacij in skupnosti ali o soglasju k takim aktom ter o drugih pravicah, ki jih ima skupšči-na po zakonu, statutu ali odloku.
Sklepe oziroma odloke, s katerimi urejajo svojo no-tranjo organizacijo in odnose v skupščini, in sklepe o svcjem delu sprejemajo zbori in delovna telesa skup-ščine in zborov.
Skupščina s sklepi nalaga obveznosti izvršnemu svetu in občinskim upravnim organom in organizaci-jam glede priprave osnutkov oziroma predlogov za spremembe odlokov in drugih aktov ali opravljanja drugih zadev z njihovega delovnega področja.
201.  člen
S stališči skupščina oziroma njeni zbori opredeljujejo politiko do obravnavanih zadev in dajejo pobudo za izvajanje politike in izvrševanje cdlokcv in drugih ak-tov skupščine.
202.  člen
Priporočila, sklepe in stališča sprejemajo v okviru svojih pristojnosti zbori enakopravno oziroma samo-stojno.
203.  člen
Skupščina sodeiuje pri sklepanju družbenega dogo-vcra ali samoupravnega sporazuma, če je to z zakonom ali odlokom določeno ali če to sklenejo zbori skupšči-ne, v katerih enakopravno ali samostojno pristojnost spada zadeva, ki je predmet družbenega dogovarjanja.
Družbeni dogovor ali samoupravni sporazum podpi-še v imenu skupščine predsednik skupščine ali funk-cionar skupščine po pooblastilu predsednika skupščine.
Izvršni svet občinske skupščine lahko sklepa druž-bene dogovore, s katerimi se izvaja v odlokih, družbe-nem planu ali na drug način izražena politika, ki jo je določila skupščina in druge družbene dogovore, za ka-tere ga pooblasti občinska skupščina.
204.  člen
Odloke, sklepe jn druge akte, ki jih sprejema skup-ščina, podpisuje predsednik skupščine.
Odloke oziroma akte, ki jih sprejema posamezen zbor, podpisuje predsednik zbora.
Sklepe delovnih teles skupščine in zborov, ki jih sprejemajo o svojem delu, podpisujejo predsedniki teh teles.
205.  člen
Na izvirnike odlokov in drugih aktov skupščine ter obveznih razlag odlokov in drugih aktov se da pečat skupščine.
Izvirnike odlokov in drugih aktov skupščine ter ob-veznih razlag hrani sekretariat skupščine. Za pripravo izvirnikov, za pečat na njih, za njihovo hrambo in za evidenco o njih skrbi sekretar skupščine.
Za izdajo prečiščenega besedila odlokov in drtigih aktov skupščine lahko skupščina pooblasti normativno-pravno komisijo.
206.  člen
Odloki in drugi akti skupščine ter obvezne razlage odlokov kot tudi popravki morebitnih napak v objav-ljenih besedilih le-teh se objavljajo v Uradnem listu SRS. Za objavo je dolžan skrbeti sekretar skupščine.
Sekretar skupščine daje na podlagi izvirnega bese-dila, sprejetega odloka ali drugega akta skupščine ali obvezne razlage odloka popravke morebitnih napak v objavljenem besedilu odloka, drugega akta oziroma obvezne razlage odloka.
Akti skupščine, za katere je določeno, da so tajni, se objavljajo na način, ki je določen v teh aktih.
2. Splošne določbe v postopku za izdajo odloka   .
207.  člen
Odlok se sprejema praviloma v dveh fazah, in sicer kot osnutek odloka in kot predlog odloka.
V dvofaznem postopku sprejema skupščina odloke in druge akte, kadar le-ti neposredno posegajo v pra-vice in dolžnosti delavcev, delovnih ljudi in občanov, oziroma samoupravnih organizacij in skupnosti, ali če jim nalagajo nove materialne obveznosti.
208.  člen
Pobudo za sprejem odloka ali drugega splošnega akta lahko dajo: vsak delegat ali delegacija oziroma skupina delegatov v svojem zboru, vsak zbor s svoje-ga delovnega področja, izvršni svet skupščine, skup-ščina samoupravne interesne skupnosti za območje ob-čine, ki sodeluje v delu skupščine in delovna telesa skupščine oziroma zbora (v nadaljnjem besedilu: pred-lagatelj). Vsak zbor lahko predlaga izdajo odloka tudi o zadevah delovnega področja drugega zbora.
209.  člen
Pobuda za sprejem osnutka odloka oziroma predlog odloka se pošlje predsedniku skupščine občine in predsednikom pristojnih zborov.
Pobudo za sprejem osnutka odloka oziroma pred-loga odloka prejmejo poleg predsednikov pristojnih zborov tudi predsedniki drugih zborov. Predsedniki teh zborov lahko predlagajo na lastno pobudo, na predlog predsednika skupščine, izvršnega sveta ali četrtine delegatov v zboru, da se pobuda za sprejem odloka osnutek oziroma predlog odloka uvrsti na dnevni red sej teh zborov. Ce se pobuda, osnutek oziroma predlog odloka nanaša tudi na vprašanja, ki imajo poseben po-men za izvrševanje nalog teh zborov.
Predsednik oziroma predsedniki pristojnih zborov, ki prejmejo te pobude za izdajo akta, jo predlože zboru na prvi naslednji seji v odločitev, če je pobuda tako sestavljena in obrazložena, da je mogoče na nieni osnovi o zadevi odločati. Sicer pa 30 pošljejo pristoj-nemu odboru in normativno-pravni komisiji, da jo predhodno proučita in pripravita ustrezen osnutek ozi-roma predlog pristojnim zborom oziroma pristojnemu zboru.
Tako zbori oziroma zbor, kakor tudi delovno telo občinske skupščine, ki razpravlja o pobudi za izdajo odloka, povabi na sejo prdlagatelja, da da svojo cb-razložitev k osnutku oziroma predlogu.
Ce pristojni zbori oziroma zbor sprejme pobudo za izdajo odloka, določi s sklepom način, kako naj se v smislu te pobude izdela osnutek odloka. Sestavljalec osnutka odloka se v nadaljnjem postopku šteje kot predlagatelj odloka.
Pristojni zbor mora obvestiti predlagatelja pobude za sprejern odloka o stališču, ki ga je sprejel v zvezi s pobudo.
Osnutek odloka oziroma predlog odloka se pošlje delegacijam, delegatom v zboru in drugim prejemni-kom, ki se jim pošiljajo gradiva za seje zborov skup-ščine, najmanj 20 dni pred dnem, določenim za sejo zbora.
Če osnutka odloka oziroma predloga odloka ni pred-lagal izvršni svet, pošlje predsednik skupščine osnutek odloka oziroma predlog odloka tudi njemu, da da mne-nje o njem. Izvršni svet da mnenje pred obravnavo v zboru.
210.  člen
Osnutek oziroma predlog odloka obravnavajo komi-sije in delovna telesa skupščine in zborov, ki so pri-stojna za področje, v katero sodi osnutek oziroma pred-log odloka.
Ko delovna telesa skupščine ugotovijo na podlagi vseh pripomb, kako so usklajena različna stališča gle-de osnutka oziroma predloga odloka, ki je na dnevnem
Priloga JT 19
redu seje zborov, poročajo o tem zborom s ppročilom, v katerega vključijo tudi svoja stališča, mnenja, pri-pombe oziroma amandmaje.
Predlog odloka obravnava v okviru svoje pristojno-sti tudi normativno-pravna komisija.
Pismena poročila delovnih teles skupščine oziroma zborov se pošiljajo predsednikom zborov in predlaga-telju osnutka oziroma predloga odloka pred dnem, do-ločenim za sejo zbora, na kateri bo obravnavan osnu-tek oziroma predlog odloka.
211.  člen
Predlagatelj osnutka oziroma predloga odloka mo-ra biti povabljen na sejo zbora. Za to skrbi sekretar skupščine.
Predstavnik predlagatelja lahko da na začetku ob-ravnave dopolnilno obrazložitev osnutka oziroma pred-loga odloka. Poleg tega ima pravico in dolžnost sode-lovati med vso obravnavo, dajati pojasnila, mnenja in predloge.
Predstavnik izvršnega sveta sodeluje med vso ob-ravnavo osnutka oziroma predloga odloka, čeprav iz-vršni svet ni predlagatelj odloka.
3. Zahteva za izdajo odloka
212.  člen
Samoupravne organizacije in skupnosti, družbeno-politične organizacije, društva in občani se lahko obra-čajo z zahtevo za izdajo odloka na skupščino ali na kateregakoli predlagatelja.
213.  člen
Zahteva za izdajo odloka se pošlje neposredno predsednikom pristojnih zborov.
Določila tega poslovnika o postopku potem, ko sprejme predsednik zbora pobudo za sprejem odloka, se primerno uporabljajo tudi za postopek pri zahtevi za izdajo zakona.
4. Osnutek odloka
214.  člen
Postopek za izdajo odloka se začne praviloma z osnutkom odloka. Osnutek odloka se lahko predlaga v obliki členov odloka ali tez. Osnutek mora biti ob-razložen.
Obrazložitev praviloma vsebuje oceno stanja na po-dročju, ki ga je treba urediti z odlokom; razloge, ki utemeljujejo potrebo po novem odloku oziroma po nje-govi spremembi in probleme, ki jih bo odlok reševal; načela, s katerimi naj bodo urejena razmerja na ustreznem področju, cilje, ki se želijo doseči, pogla-vitne rešitve z različnimi alternativami in posledice, ki bodo nastale za delovne ljudi na posameznih pod-ročjih združenega dela in za občane na podlagi pred-laganih rešitev; finančna sredstva, ki so potrebna za izvedbo odloka ter vire in način zagotovitve teh sred-stev, materiaine obveznosti, ki bodo nastale za občino, organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti ter za občane; nove naloge, ki jih bodo imeli občinski upravni organi, samoupravni organi organizacij združenega dela in drugih samo-upravnih organizacij in skupnosti v občini; druge po-membne okoiiščine v zvezi z vprašanji, ki jih ureja odlok.
Osnutku odloka mora biti priložen tudi povzetek obrazložitve.
215.  člcn
Na podlagi stališč, ki so se oblikovala v delegacijah in konferencah delegacij ter družbenopolitičnih organi-zacijah in družbenopolitičnemu zboru k osnutku odlo-ka, odločijo pristojni zbori skupščine, da je odlok po-treben, ali pa osnutek odloka s sklepom zavrnejo in obvestijo predlagatelja o tem sklepu.
Če pristojni zbori spoznajo, da je predlagani odlok potreben, preidejo praviloma na splošno obravnavo od-loka, nato pa na obravnavo posameznih členov ali tez.
216.  člen
Po končani obravnavi zbor s sklepom določi stali-šča, mnenja in predloge k osnutku odloka in ga pošlje predlagatelju odloka, da pripravi predlog odloka. Hkrati lahko zbor v sklepu določi, ali je treba za obravnavanje in proučevanje predloga odloka ustano-viti posebno delovno telo zbora in rok, v katerem mo-ra predlagatelj osnutka odloka poslati zboru predlog odloka.
Zbor lahko tudi odloči, da se osnutek odloka da v javno obravnavo in določi rok za javno obravnavo.
"¦ '   ;   •''¦'¦    '     ,     5. Fredlog odloka         ...
217.  člen
Predlog odloka se predlaga v obliki pravnih določb in mora biti obrazložen. Obrazložitev mora vsebovati zlasti: kako so upoštevana stališča, mnenja, pripombe in predlogi, ki so bili dani k osnutku odloka; katerih stališč, mnenj, pripomb in predlogov predlagatelj ni sprejel in zakaj jih ni sprajel in rešitve, ki odstopajo od osnutka odloka; finančna sredstva, ki so potrebna za izVedbo odloka ter vire in način zagotovitve teh sredstev.
Predlog odloka obravnava tudi normativno-pravna komisija in pristojni odbor skupščine.
6. Obravnava predloga odloka v zboru
218.  člen
Obravnava predloga odloka na sejah pristojnih zborov obsega načelno obravnavo predloga in obrav-navo njegovega besedila.
Predno zbor preide na načelno obravnavo, pred-stavnik predlagatelja odloka in poročevalci iz delovnih teles skupščine in zborov obrazložijo stališča, mnenja, pripombe, predloge in amandmaje.
Med načelno obravnavo predloga odloka se lahko izražajo tudi mnenja, zahtevajo pojasnila in načenja vsa vprašanja glede rešitev, ki jih vsebuje predlog.
Med obravnavo besedila se razpravlja o predlogu odloka po delih, poglavjih oziroma oddelkih, če zbor lako sklene, pa tudi po členih.
219.  člen
Po končani načelni obravnavi zbor odloča pravilo-ma o vsakem amandmaju posebej. Med odločanjem o amandmajih se lahko začne obravnava le o predlože-nih amandmaiih.
Po končanem glasovanju o amandmajih odloča zbor o predlogu odloka v celoti.
220.  člen
Zbor lahko med obravnavo o predlogu odloka ozi-roma posameznih amandmajih ugotavlja stopnjo so-glasja s predhodnimi izjavljanji in sklene, da se ob-ravnava odloži, če ugotovi, da ni doseženo potrebno soglasje, oziroma če ugotovi, da je potrebno proučiti posamezna vprašanja, ki so se pojavila ob' obravnavi predloga odloka; zbor pa lahko tudi odloči, da se pred-log odloka ponovno obravnava kot osnutek odloka.
Če zbor sklene, da se obravnava in sklepanje o predlogu odloka odloži, sprejme sklep o tem, kaj je potrebno v zvezi s predlogom odloka opraviti in kdo naj to opravi ter določi rok za ponovno obravnavo.
Ce zbor sklene, da se predlog odloka ponovno ob-ravnava kot osnutek, sprejme sklep o tem, kako naj se pripravi predlog odloka ter določi rok za njegovo obravnavo.
221.  člen
Zbor, ki ne odloča o odloku, je pa predlog odloka obravnaval in dal pristojnemu zboru svoje mnenje ozi-roma stališče ali predlagal amandma, lahko po svoiem predstavniku na sejah pristojnih zborov obrazloži svo-je stališče.
Priloga JT 20
7. Amandmaji
222.  člen                                 '
Predlog za dopolnitev ali sprememho predloga od-loka (v nadaljnjem besedilu. amandma) mora biti predložen v pismeni obliki in obrazložen.
Amandma lahko predlagajo tisti, ki imajo po do-ločbah tega poslovnika pravico predlagati odlok.
223.  člen
Če vsebuje amandma določbo, ki zahteva finančna sredstva, predlagatelj amandmaja hkrati opozori na možnosti za zagotovitev teh sredstev. Zbor lahko skle-ne, naj se pred odločitvijo o amandmaju prouči vpliv teh določb na razpoložljiva sredstva in zagotovitev sredstev za financiranje predlagane rešitve. Do amand-maja se mora opredeliti tudi izvršni svet.
224.  člen
Amandma k predlogu odloka je treba praviloma po-slati predsedniku zbora najmanj 3 dni pred dnem, do-ločenim za sejo, na kateri bo zbor obravnaval predlog odloka.
Arnandmaje k predlogu odloka pošljejo predsedni-ku pristojnih zborov predsednikom pristojnih delovnih teles skupščine in zborov, predlagatelju predloga odlo-ka, izvršnemu svetu in normativno-pravni komisiji Le-ti poslani amandma čimprej proučijo in predložijo zborom svoje mnenje.
Predlagatelj amandmaja je lahko vabljen na sejo organov iz prejšnjega odstavka, mora pa biti povab-ljen na sejo zbora.
Delegat. ki njegov predlog podpre še najmanj 9 de-legatoy v zboru, sme izjemoma predlagati amandma k predlogu odloka na seji zbora med obravnavo. Tudi tak amandma mora biti pismen in obrazložen. Pred-lagatelj predloga odloka lahko daje amandmaje, do-kler ni končana obravnava predloga.
Predlagatelj amandmaja ima pravico na seji zbora do konca obravnave spremeniti, dopolniti oziroma umakniti amandma.
Zbor lahko na obrazložen predlog predlagatelja sklene, da bo obravnaval amandma kot sestavni del predlcga odloka.
Izvršni svet lahko daje amandmaje tudi k predlogu odloka, ki ga ni sam predlagal, vse dokler ni končana obravnava predloga.
Ce amandma ni vložen v 3 dneh pred dnem, dolo-čenim za sejo, na kateri bo zbor obravnaval predlog odloka, se šteje, da je bil dan na seji zbora.
225.  člen
Predlagatelj odloka pove svoje mnenje o amand-maju k predlogu odloka. Izvršni svet lahko pove svo-je mnenje o amandmaju tudi, če ni predlagatelj od-loka.
226.  člen
Ce pride v zvezi z amandmajem na seji zbora do različnih stališe, lahko zbor imenuje posebno skupino za proučitev amandmaja. Skupino sestavlja določeno število delegatov v zboru, ki poznajo problematiko v zvezi z amandmajem, predstavnik predlagatelja amandmaja in predstavnik predlagatelja odloka. V skupini sodeluje predstavnik izvršnega sveta tudi, če izvršni svet ni predlagatelj odloka.
Če skupina ugotovi, da amandma iz prvega odstav-ka tega člena sodi v pristojnost družbenopolitičnega zbora glede sprejemanja stališč, predlaga zboru, da se odloži obravnava v zboru, dokler ne da k amandmaju stališča družbenopolitični zbor.
227.  člen
O amandmajih se glasuje po vrstnem redu členov predloga predpisa, na katere se nanašajo.
Ce je h kakšnemu členu predloga predpisa danih več amandmajev, se najprej glasuje o amandmaju, ki
najbolj odstopa od predlagane rešitve. Ce je ta amand-ma sprejet, se o ostalih amandmajih ne glasuje, če pa amandma, ki je bil dan prvi na glasovanje, ni sprejet, se glasuje o ostalih amandmajih po vrstnem redu, do-ločenem po istem kriteriju.
Ce je dan amandma k amandmaju, se najprej gla-suje o poznejšem amandmaju.
Ce ni noben od amandmajev sprejet, se šteje, kot bi ne bilo nobenega amandmaja.
8, Odločanje pri sprejemanju odlokov
228.  člen
Vsak zbor lahko odloča o osnutku oziroma predlo-gu odloka le, če je na seji navzoča večina vseh dele-gatov v zboru.
O tem, kdaj se da osnutek oziroma predlog odloka na končno glasovanje, odloči predsednik zbora.
Da se da osnutek oziroma predlog odloka na konč-no glasovanje, lahko predlagajo tudi delovna telesa skupščine in zborov. izvršni svet ali tretjina navzočih delegatov v zboru. Če se predsednik zbora s predlogom ne strin.ia, odloči o tem zbor brez razprave.
229.  člen
Da bi za odločitev o osnutku oziroma predlogu od-loka dosegli delegati v zboru soglasje, lahko po potrebi preverjajo stopnjo soglasja s predhodnimi izjavljanji. Delegati lahko preverijo stopnjo soglasja s predhodni-mi izjavljanji tudi o amandmajih, predloženih k pred-logu odloka. O tem, da naj se preveri stopnja soglasja s predhodnimi izjavljanji, odloči predsednik zbora, lah-ko pa to predlagajo vsi tisti, ki imajo pravico predla-gati, da se preide na končno glasovanje. Takšen pred-log je predsednik zbora dolžan upoštevati.
230.  člen
Zbor odloča o amandmaju in sprejema odlok z ve-čino glasov vseh delegatov v zboru, če se s statutom občine ne zahteva višja stopnja soglasja.
Sklep o sprejemu osnutka odloka in vse druge vmesne odločitve pri sprejemanju odloka sprejme zbor z večino glasov navzočih delegatov.
9.   Skrajšanje   rokov  in   združevanje  faz  v  postopku .     .                       za izdajo odloka
231.  člen
Na obrazložen predlog predlagatelja ali delovnega telesa skupščine ali zbora ali na pobudo predsednika skupščine oziroma predsednika zbora zbor lahko skraj-ša roke v posameznih fazah postopka za izdajo odloka oziroma obravnava in dokončno odloča o odloku, tako da združi obe fazi sprejemanja odloka, razen v prime-rih, ko statut občine določa, da mora biti odlok sprejet v dvofaznem postopku.
10. Hitri postopek za izdajo odloka           ...    .
232.  člen
Odlok se lahko izjemoma izda po hitrem postopku.
Po hitrem postopku se lahko izda odlok samo ta-krat, kadar je to nujno zaradi preprečevanja in od-pravljanja večjih motenj v gospodarstvu, kadar to zah-tevajo interesi ljudske obrambe, državne varnosti, na-ravne nesreče in druge izredne potrebe.
233.  člen
Predlog, naj se odlok izda po hitrem postopku, mo-ra biti posebej obrazložen. V obrazložitvi predloga mora predlagatelj navesti razloge, zaradi katerih pred-laga izdajo odloka po hitrem postopku, in opozoriti na posledice, ki bi lahko nastale, če odlok ne bi bil izdan po tem postopku.
Prfloga JT 21
Skupaj s predlogom, naj se odlok izda po hitrem postopku, se da tudi predlog tega odloka z obrazložit-vijO.   .                                                               .            ¦
" • "                             234. člen                                    '
Ob določanju dnevnega reda odloča zbor o pred-logu, naj bo odlok izdan po hitrem postopku; zbor pa lahko pred obravnavo ali med obravnavo zahteva od normativno-pravne komisije, naj mu da svoje mnenje.
Ce predloga odloka ni predlagal izvršni svet, zahte-va zbor pred odločanjem od izvršnega sveta mnenje o tem predlogu.                                       ¦   .
235.  člen
K predlogu odloka, ki naj bo izdan po hitrem po-stopku, je mogoče predlagati amandmaje do konca obravnave.
Ce zbor ne sprejme predloga, naj se odlok izda po hitrem postopku, se uporabljajo določbe tega poslov-nika o postopku, o razpravi, o pobudi za sprejem odlo-ka oziroma o sprejemanju osnutka oziroma predloga odloka.
1     11. Sprejem odloka
236.  eien
Odlok, pri katerega sprejemanju enakopravno so-delujejo zbori oziroma pristojna zbora ali zbora in skupščina samoupravne interesne skupnosti oziroma h kateremu po statutu občine družbenopolitični zbor daje stališča, je sprejet, če so ga zbori oziroma zbora ali zbora in skupščina samoupravne interesne skupno-sti sprejeli v enakem besedilu oziroma v skladu s sta-lišči družbenopolitičnega zbora.
Predlog odloka je sprejet, če zanj glasuje večina vseh delegatov zbora.
237.  člen
Potem, ko je zbor sprejel predlog odloka, obvesti predsednik zbora predsednika tistega zbora, ki enako-pravno sodeluje pri sprejemanju odloka.
Predsedniki pristojnih zborov ugotovijo, ali je bil odlok izglasovan v zborih v enakem besedilu.
238.  člen
če predsednika pristojnih zborov ugotovita, da je bil predlog odloka izglasovan v pristojnih zborih v enaketn besedilu in v skladu s stališči družbenopoli-tičnega zbora, če je družbenopolitični zbor takšna sta-lišča po statutu dolžan dati, obvestijo o tem zbor na isti ali na prvi prihodnji seji.
.                          239. člen
če predsednika zborov ugotovita, da besedilo, v ka-terem je bil predlog odloka izglasovan v enem zboru, ni enako besedilu, v katerem je bil izglasovan v dru-gera zboru, ali če besedilo, v katerem je bil predlog iz-glasovan, ni v skladu s stališči družbenopolitičnega zbora, če je ta zbor stališča po statutu in tem poslov-niku dolžan dati, obvestijo o tem svoj zbor.
Da bi se uskladilo besedilo predloga odloka med zbori oziroma s stališči družbenopolitičnega zbora, zbo-ri ali skupščina samoupravne interesne skupnosti na-daljujejo obravnavo predloga odloka in znova glasu-jejo o spornih vprašanjih.
240. člen
Ponovna obravnava se prične po možnosti že na isti, sicer pa na prihodnji seji zporov po obvestilu predsed-nika zbora, ki je sprejel predlog odloka v drugačnem besedilu, kot je predlog predlagatelja. Obvestilo mora vsebovati točno formulacijo tistega dela besedila, ki je sprejeto drugače od predloga ter navedbe razlogov, zaradi katerih se je zbor odločil drugače.
Ponovno obravnavo po sprejetem obvestilu prične drugi pristojni zbor (ali oba zbora oz. skupščina SIS) z namero, da se ugotovi, če je možno spremeniti prvot-no odločitev in sprejeti odlok v takem besedilu, kot
je vsebovano v obvestilu po prejšnjem odstavku. O tem, kako se je zbor ponovno odločil, predsednik zbora z navedbo razlogov obvesti predsednike ostalih pristoj-nih zborov.
Če predsednik zbora iz prvega odstavka tega člena prejme obvestilo, da drugi pristojni zbori niso spre-jeli spremembe besedila v smislu njegovega obvestila, obravnava tudi ta zbor zadevo ponovno z namero, da ugotovi, če je možno spremeniti njegovo prvotno od-ločitev in s tem doseči izglasovanje v enakem bese-dilu z drugimi pristojnimi zbori. Po sprejetju odločit-ve predsednik zbora o tem obvesti predsednike ostalih pristojnih zborov.
241.  člen
Če se zbori ali zbori in skupščina SIS po dveh za-porednih obravnavah spornega vprašanja ne sporazu-mejo o besedilu predloga odloka, določijo skupno ko-misijo, v katero izvoli vsak zbor in skupščina SIS ena-ko število članov.
242.  člen
Komisija obravnava sporna vprašanja z namenom, da bi se uskladila stališča in sestavil sporazumen pred-log, ki ga predloži v sprejem zborom,
Če se v skupni komisiji ne doseže soglasje večine predstavnikov vsakega zbora oziroma skupščine samo-upravne interesne skupnosti aii če zbori in skupščina samoupravne interesne skupnosti ne sprejmejo njenega sporazumnega predloga, se predlog odloži z dnevnega reda. Predlog se lahko ponovno da na dnevni red na predlog enega zbora, skupščine SIS ali izvršnega sveta.
12. Postopek za sprejem drugih aktov
243.  člen
Drugi akti skupščine, ki niso odloki, se obravnava-jo in sprejemajo praviloma po določbah tega poslov-nika, ki veljajo za obravnavo predloga za sprejem od-loka.
Po istem postopku se obravnavajo akti, ki jih ena-kopravno sprejemata pristojna zbora skupščine in skupščina samoupravne interesne skupnosti.
Pristojni zbori lahko sklenejo, da bodo posamezne take akte obravnavali najprej kot osnutek nato pa kot predlog.                                                            ¦         .   '
13. Postopek za obvezno razlago odloka
244.  člen
Predlog za obvezno razlago odloka lahko dajo pred-lagatelji odloka, določeni s tem poslovnikom.
Pobudo za obvezno razlago odloka lahko dajo skup-ščini samoupravne organizacije in skupnosti, društva in občani.
245.  člen
Predlog oziroma pobudo za obvezno razlago odloka obravnava normativno-pravna komisija. Preden začne obravnavo, lahko zahteva mnenje ustreznih teles skupščine in predlagatelja.
Ce normativno-pravna komisija ugotovi, da je predlog oziroma pobuda za obvezno razlago odloka utemeljena, pripravi predlog za obvezno razlago in ga predlaga pristojnim zborom v sprejem.
Ce normativno-pravna komisija ugotovi, da pobuda oziroma predlog za obvezno razlago odloka ni uteme-ljen, predlaga zboru, da ga ne sprejme ter obvesti ti-stega, ki ga je dal.
246.  člen
Predlog za obvezno razlago odloka obravnavajo in sprejmejo zbori po postopku, ki je določen v tem po-slovniku za obravnavanje predloga odloka.             -     ¦,
14.  Potrjevanje  in  dajanje  soglasij  k samoupravnim in drngim aktom
":                    247. člen
Samoupravne in druge akte samoupravnih organi-zacij  in skupnosti, za katere je z zakonom določeno,
Priloga JT 22
da jih potrjuje oziroma, da da k njim svoje soglasje skupščina, pregleda normativno-pravna komisija in pristojni odbori. Normativno-pravna komisija pripravi o tem poročilo jn predlog sklepa, da se da soglasje k samoupravnemu aktu, oziroma da se ga potrdi.
248.  člen
Delegacijam in delegatom pristojnega zbora se z va-bilom za sejo dostavi samo poročilo normativno-prav-ne komisije in predlog sklepa.
Delegati lahko, če želijo, pregledajo predloženi sa-moupravni akt v sekretariatu skupščine, kar mora biti v vabilu na sejo izrecno navedeno.
249.  člen
Pristojna zbora razpravljata o poročilu, ki ga je zborom dostavila normativno-pravna komisija, kakor tudi o pripombah pristojnih cdborov in morebitnih pripombah, ki bi jih podali delegati, ki so samoupravni akt, o katerem teče razprava, pregledali, nato pa skle-pata o soglasju oziroma potrditvi tega akta.
O odločitvi zborov predsednik skupščine obvesti sa-moupravno organizacijo oziroma skupnost.
Ce sta pristojna zbora zavrnila samoupravni ali drug akt samoupravne organizacije oziroma skupnosti, se v obrazložitvi navedejo razlogi za zavrnitev soglas-ja oziroma potrditve.
Tudi če zbor da soglasje k aktu oziroma ga potrdi, lahko sklene, da je samoupravna organizacija ali skup-nost dclžna v določenem roku akt uskladiti, dopolniti, oziroma spremeniti.
15. Javna obravnava odloka
250.  elen
Pristojrri zbor lahko sklene, da se da osnutek oziro-ma predlog odloka v javno obravnavo.
Ce zbor da odlok v javno obravnavo, s sklepom do-loči:
—  besedilo odloka, ki se da v javno obravnavo;
—  delovno telo, ki bo spremljalo javno obravnavo in poročalo zboru o javni obravnavi;
—  rok, v katerem je treba opraviti javno obrav-navo.
Delovno telo poroča zboru o rezultatih javne obrav-nave.
Poročilo vsebuje mnenje in predloge iz javne obrav-nave in stališča delovnega telesa o teh mnenjih jn predlogih.
Ko sprejme porcčilo delovnega telesa o rezultatih javne obravnave, zavzame zbor stališče o mnenjih in predlogih iz javne obravnave.
XIV. DOLOČBE O POSTOPKU PRI VOLITVAH, IMENOVANJIK   J RAZREŠITVAH !N ODPOKLICU
1. Splošne določbe            _   ¦•       *    ¦
251.   člen
Glasovanje pri volitvah in imenovanjih ali razre-šitvah oziroma odpoklicu funkcionarjev, ki se volijo ali imenujejo na skupnem zasedanju vseh zborov, na skupni seji vseh zborov oziroma na seji posameznega zbora, je praviloma iavno. Tajno se glasuje, 5e to do-loča zakon ali statut, če to sklenejo zbori ali posame-zen zbor ali na zahtevo enega delegata v zboru, ki ga pcdpre še najmanj devet delegatov.
Volitve se lahko opravijo, če je na seji posamezne-ga zbora navzoča večina vseh delegatov v zboru.
252.  člen
Če so volitve tajne, se glasuje z glasovnicami.
Glasovanje vodi predsedstvo, ki je izvoljeno na seji. Sestavljajo ga predsedujoči in 2 člana, ki jih iz-volijo delegati izmed sebe.
'     -   ,      <       253. člen
Delegat glasuje za predlaganega kandidata tako, da obkroži tekočo števiiko pred imenom kandidata, proti pa tako, da prečrta ime in priimek kandidata.
Pri volitvah glede kandidatne liste delegat glasuje tako, da obkroži besedi »glasujem za« oziroma ;-glasu-jem prcti«. Proti lahko glasuje tudi tako, da prečrta vso kandidatno listo.
Neveljavna je glasovnica, iz katere se odločitev de-legata ne da ugotoviti.
254.  člen
Po glasovanju vseh navzočih delegatov predsedu-joči objavi, da je glasovanje končano.
RezuHat glasovanja se ugotovi na podlagi oddanih glasovnic.
Rezultat glasovanja ugotavlja predsedujoči ob po-moči obeh članov predsedstva za izvedbo volitev in sekretarja ali tajnika zbora, ter objavi za vsak zbor skupščine posebej število vseh delegatov v zboru, ko-liko je bilo delegatov navzočih, koliko delegatov je glasovnice oddalo, koliko jih je glasovalo za kandidata, koliko jih je glasovalo proti in koliko glasovnic je ne-veljavnih. Glasovnice, ki niso bile oddane, veljajo kot neveljavne.
255.  člen
Določbe tega poslovnika, kj se nanašajo na posto-pek pri volitvah oziroma imenovanjih, se primerno upcrabljajo tudi v postopku za razrešitev oziroma za odpoklic.
Pri odločanju o razrešitvi funkcionarjev občinskih organov lahko zbori določijo osebo, ki bo nadomesto-vala funkcionarje do izvolitve novih.
256.  člen
Če noben kandidat oziroma kandidatna lista pri glascvanju ne dobi potrebne večine, se ponovi kandi-dacijski postopek, potem ko se predloži nov predlog kandidature.
2. Posebne določbe o postopku pri volitvah a) Volitve predsednika in podpredsednika skupščine
257.  člen
Kandidata za predsednika skupščine predlaga ob-činska konferenca SZDL po opravljenem kandidacij-skem postopku. Kandidat mora biti delegat enega iz-med zborov občinske skupščine.
Predlog kandidature predsednika skupščine mora biti pismen in obrazložen. Iz obrazložitve mora biti razviden zlasti potek opravljenega kandidacijskega po-stopka.
Predlog kandidature se javno objavi.
Predlog kandidature se pošlje delegacijam temelj-nih samcupravnih organizacij oziroma konferencam delegacij, ki pošljejo delegate v zbor združenega dela in v zbor krajevnih skupncsti ter delegatcm družbeno-političnega zbora hkrati s sklicem seje. Predstavnik občinske konference SZDL ima pravico na seji pred-log kandidature še ustno obrazložiti.
258.  člen
Za predlaganje kandidata za podpredsednika skup-ščine veljajo ustrezne določbe tega poslovnika o pred-laganju kandidata za predsednika skupščine.
259.  člen                \           '   . ; "
Volitve predsednika in podpredsednika skupščine se opravijo na skupnem zasedanju zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora. Volitve se lahko opravijo, če je na skupnem za-sedanju navzočih več kot 2/3 delegatov vsakega zbora.
Volitve predsednika in podpredsednika so tajne in se izvedejo z glasovnicami po posameznih zborih.
Priloga JT 23
Kandidati za predsednika in podpredsednike so iz-voljeni, če so dobili najmanj 2/3 glasov vseh delegatov vsakega zbora.
260.  člen
Volitve se izvedejo z glasovnicami. Ena glasovnica velja za izvolitev predsednika, druga pa za izvolitev podpredsednikov skupščine.
Volitve vodi predsedujoči, pri delu mu pomaga se-kretar skupščins in trije na seji izvoljeni delegati.
261.  člen
Izid glasovanja se ugotovi po vrstnem redu:               i
1.  število delegatov vsakega izmed zborov skupšči-ne;
2.  koliko je bilo delegatov vsakega zbora navzočih;
3.  Kolikim  delegaiom vsakega  zbora  skupščine  so bile izročene glasovnice;
4.  koliko delegatov vsakega zbora skupščine je gla-sovnice oddalo;
5.  koliko od delegatov vsakega zbora skupščine je glasovalo za kandidata za predsednika oziroma za kan-didata za podpredsednika in koliko glasovnic je neve-Ijavnih.
Ce se pokaže razlika med številom glasovalcev po seznamih, ki so jim bile glasovnice vročene, in med številom oddanih glasovnic, velja izid glasovanja po glasovnicah.
262.  člen
Kandidat je izvoljen, če je dobil najmanj 2/3 glasov vseh delegatov vsakega zbora.
Po ugotovitvi izida glasovanja razglasi predsedu-joči, kateri kandidat je bil izvoljen za predsednika in kateri kandidat za podpredsednika skupščine.
263.  člen
Ce niso bili izvoljeni kandidati za predsednika ozi-roma podpredsednika skupščine, se opravijo nove vo-litve predsednika  oziroma  podpredsednika  skupščine.
Na ponovnih volitvah iz prejšnjega odstavka se po-novi celoten kandidacijski postopek in postopek glaso-vanja v skladu s tem poslcvnikom.
b) Volitve predsednika in namestnika predsednika zbora skupščine
264.  člen
Vsak zbor izvoli izmed delegatov zbora na svoji seji predsednika, lahko pa tudi namestnika predsednika zbora.
265.  člen             ¦               .      . '
Kandidata za predsednika zbora predlaga občinska konferenca SZDL. Predsednika zbora se izvoli izmed delegatov zbora.
Kandidata za namestnika predsednika zbora pred-laga občinska konferenca SZDL ali najmanj 10 dele-gatov ustreznega zbora.
Predlog kandidature mora biti pismen in obrazlo-žen. Iz obrazložitve mora biti razviden zlasti potek opravljenega kandidacijskega postopka.
266.  člen
Volitve za predsednika zbora in namestnika pred-sednika so javne, če zbor ne sklene, da so tajne. Pred-sednik oziroma namestnik je izvoljen, če je zanj gla-sovala večina vseh delegatov v zboru.
c) Imenovanje delovnih teles skupščine
-                                       267. člen
Predsednika in člane komisij in drugih delovnih teles skupščine imenuje zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor enako-pravno.
Imenovanje se opravi na skupnem zasedanju vseh treh zborov, če je na seji navzoča večina delegatov vsakega zbora.
Predsednika in člane komisij in drugih delovnih teles se imenuje s sklepora.
268.  člen
Kandidatno listo s kandidati za predsednika in čla-ne komisij, odborov in drugih delovnih teles skupščine predlaga komisija za volitve in imenovanja. Predlaga pa jo lahko tudi skupina najmanj petih delegatov v zbcru. Predstavnik komisije za volitve in imenovanja, kakor tudi pi-edstavnik skupine, ki je predlagala kan-didata, imata pravico obrazložiti predlog.
Predlog kandidatne liste oziroma predlogi posa-meznih kandidatur se izročijo predsedniku skupščine.
Predlogi se vlagajo pismeno najmanj tri dni pred sejo, na kateri naj bodo volitve. Vsi predlogi morajo biti delegatom na razpolago do začetka seje.
K predlogom za imenovanje predsednika in članov stalnih delovnih teles skupščine da svoje mnenje ob-činska konferenca SZDL.
č) Imenovanje sekretarja skupščine
269.  člen
Sekretarja skupščine imenuje zbor združenega de-la, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor na skupnem zasedanju, na predlog komisije za volitve in imencvanja. K predlogu da mneirje občinska kon-ferenca SZDL.
Sekretarja skupščine se imenuje za 4 leta in je lahko ponovno imenovan
3. Volitve in odpoklic delegatov v družbenopolitični zbor skupščine SR Slovenije, v zvezni zbor skupščine SFRJ ter volitve in odpoklic predsedstva SR Slovenije
270.  člen
Volitve in odpoklic delegatov v družbenopolitični zbor skupščine SR Slovenije, v zvezni zbor skupščine SFRJ ter volitve in odpoklic predsedstva SR Slovenije se izvedejo na skupni seji vseh zborov na način, ki ga določa zakon.
4. Volitve izvršnega sveta
271.  člen
Kandidata za predsednika izvršnega sveta predlaga občinska konferenca SZDL po poprejšnjem kandidacij-skem postopku.
Za predlaganje kandidata za predsednika izvršnega sveta skupščine veljajo ustrezne določbe tega poslov-nika o predlaganju kandidata za predsednika skup-ščine.
272.  člen
Glasovanje za kandidata za predsednika izvršnega sveta skupščine se opravi na skupnem zasedanju zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in druž-benopolitičnega zbora. To glasovanje je praviloma jav-no.
Glasovanje se lahko opravi, če je na skupnem zase-danju navzočih večina delegatov vsakega zbora.
273.  člen
Pri javnem glasovanju se izvede glasovanje po po-sameznih zborih. Najprej glasujejo delegati zbora združenega dela, nato delegati zbora krajevnih skup-nosti, nato delegati družbenopolitičnega zbora.
Po delegatskih mestih glasujejo delegati, če tako določi predsedujoči, ker je po njegovem mnenju to potrebno, da bi se natančno ugotovil izid glasovanja ali če to zahteva en delegat, ki ga podpre najmanj de-vet delegatov.
Priloga JT 24
274.  člen
Po končanem glasovanju v vseh zborih skupščine predsedujoči ugotovi izid glasovanja o predlaganem kandidatu za predsednika izvršnega sveta za vsak zbor posebej.
Kandidat za predsednika izvršnega sveta je izvo-ljen, če je zanj glasovala večina vseh delegatov vsa-kega zbora.
275.  člen
Listo kandidatov za podpredsednike in člane izvrš-nega sveta predlaga kandidat za predsednika izvršnega sveta po poprejšnjem mnenju občinske konference SZDL. Kandidati so izvoljeni, če je zanje glasovala ve-čina navzočih delegatov vsakega zbora. Volitve so pra-viloma javne.
Pred prevzemom dolžnosti dajo predsednik, pod-predsedniki in člani izvršnega sveta pred predsedni-kom skupščine slovesno izjavo.
276.  člen
Predsednik izvršnega sveta lahko predloži skupščini predlog za razrešitev podpredsednika in posameznih članov izvršnega sveta in izvolitev novih.
O predlogu za razrešitev predsednika, podpredsed-nikov in članov izvršnega sveta obvesti predsednik skupščine občinsko konferenco SZDL.
5.  Volitve  in  imenovanja  pravosodnih  organov
277.  člen
Volitve in imenovanja predsednika in sodnikov te-meljnega sodišča, sodnikov sodišča združenega dela, imenovanje javnega tožilca in njegovih namestnikov, družbenega pravobranilca samoupravljanja in njego-vih namestnikov, volitve sodnikov organa za kazno-vanje prekrškov in drugih funkcionarjev se opravijo skladno z zakoni, statutom občine in tem poslovni-kom. Če v navedenih predpisih ni določen predlaga-telj, se volitve in imenovanja opravijo po izvedenem razpisnem postopku, če je ta predpisan na predlog ko-misije za volitve in imenovanja po poprejšnjem mne-nju občinske konference SZDL.
6. Imenovanje predstavnikov širše družbene skupnosti
v   organe   upravljanja   samoupravnih   organizacij   in
skupnosti
278.  člen
Ce ustava, zakon ali akt občinske skupščine predpi-suje, da se imenujejo kot delegati v organ upravljanja samoupravnih organizacij in skupnosti predstavniki družbene skupnosti, se ti delegati imenujejo na pred-log komisije za volitve in imenovanja v soglasju s kcordinacijskim odborom za kadrovska vprašanja pri občinski konferenci SZDL.
Delegati organov upravljanja, ki jih imenuje skup-ščina, so za svoje delo v teh organih odgovorni skup-ščini in ji poročajo o svojem delu.
XV. SODELOVANJE SKUPŠČINE
Z ORGANIZACIJAMI ZDRUŽENEGA
DELA IN DRUGIMI SAMOUPRAVNIMI
ORGANIZACIJAMI IN SKUPNOSTMI
279. člen
Poleg s tem poslovnikom predvidenih oblik dela z delegati lahko pri uresničevanju delegatskega siste-ma sodelujejo skupščina in njena delovna telesa z or-ganizacijami združenega dela in z drugimi samouprav-nimi organizacijami in skupnostmi.
Sodelovanje z organizacijami združenega dela in drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi uresničuje skupščina zlasti: z izmenjavo mnenj in sta-
lišč, s sodelovanjem predstavnikov organizacij zdru-ženega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti na sejah delovnih teles, pri strokovni pri-pravi predlogov odlokov in drugih aktov oziroma gra-div, s skupnimi sestanki in z drugimi oblikami med-sebojnega sodelovanja.
XVI. SODELOVANJE SKUPŠČINE
Z DRUŽBENOPOLITIČNIMI
ORGANIZACIJAMI
280.  člen
Skupščina lahko razvija pri uresničevanju delegat-skega sistema poleg predvidenih oblik sodelovanja z delegati v zborih tudi druge oblike sodelovanja z druž-benopolitičnimi organizacijami.
Sodelovanje z družbenopolitičnimi organizacijami se uresničuje zlasti z izmenjavo mnenj in stališč, s so-delovanjem predstavnikov družbenopolitičnih organi-zacij na sejah delovnih teles, z izmenjavo informativ-nih in dokumentacijskih gradiv, z ustanovitvijo skup-nih delovnih teles za opravljanje zadev, ki so skupne-ga pomena, z organiziranjem skupnih sestankov in javnih razprav ter z drugimi oblikami medsebojnega sodelovanja.              - ,             .    .                  ^
XVIK JAVNOST DELA SKUPŠČINE
281.  člen
Skupščina obvešča javnost o svojem delu, o delu zborov in delovnih teles ter o odločitvah in stališčih glede zadev, ki jih obravnava.
Javnosti niso na razpolago dokumenti in gradiva skupščine, ki pomenijo uradno tajnost.
282.  člen
Delovni ljudje in občani so lahko navzoči na skup-nem zasedanju, na skupni seji zborov, na sejah zbo-rov in na sejah delovnih teles, če ni sklenjeno, da se bo določeno vprašanje obravnavalo brez navzočnosti javnosti.
283.  člen
Predstavniki sredstev javnega obveščanja imajo pravico biti navzoči na sejah zborov, na skupnih zase-danjih, na skupni seji zborov in na sejah delovnih te-les in obveščati javnost o njihovem delu. Sekretariat skupščine je dožan poskrbeti, da sklice z gradivom le-ti pravočasno prejmejo.
Na seji zbora, na skupni seji zborov, na skupnih zasedanjih oziroma na seji delovnega telesa se lahko sklene, da so lahko predstavniki sredstev javnega ob-veščanja na seji tudi, kadar na njej razpravljajo o kakšnem vprašanju brez navzočnosti javnosti. O ta-kem vprašanju pa smejo dajati za javnost le tista ob-vestila, za katera tako sklene skupščina oziroma delov-no telo ali zbor. Le-ti lahko sklenejo, da se smejo dati cbvestila o takem vprašanju šele po preteku določe-nega roka.
Skupščina oziroma zbori in delovna telesa lahko tudi sklenejo, da se o seji izda uradno poročilo za sred-stva javnega obveščanja.
284.  člen
Predstavnikom sredstev javnega obveščanja so na voljo informativna in dokumentacijska gradiva, pred-logi aktov skupščine in zborov, obvestila in poročila ter stenografski in magnetofonski zapisi o delu skup-ščine in zborov, delovnih teles in izvršnega sveta.
285.  člen
O delu občinske skupščine oziroma zborov obvešča-jo javnost predsednik občinske skupščine in predsed-niki zborov, o delu izvršnega sveta predsednik izvrš-
Priloga JT 25
nega sveta, o delu posameznih upravnih organov pa predstojniki teh organov.
Osebe iz prvega odstavka tega člena lahko poobla-stijo tudi druge osebe za obveščanje javnosti.
289. člen
Sekretar skupščine v slučaju svoje odsotnosti ime-nuje strokovnega delavca v sekretariatu, da ga v času njegove odsotnosti nadomešča.
XVII!. SEKRETARIAT SKUPŠČINE
XIX, PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
286.  člen
Sekretariat skupščine sestavljajo službe, ki oprav-ljajo strokovna, administrativna, organizacijsko teh-nična in druga opravila, ki so potrebna za delo skup-ščine, zborov in delovnih teles, skupin, skupine dele-gatov, ki delegirajo delegate v zbore skupščine SRS in zbor združenega dela skupščine mesta Ljubljane in za sodelovanje s konferencami delegacij, delegacij OZD in delegacij KS ter delegati.      :
287.  člen
Skupščina, zbori in delovna telesa lahko dajejo se-kretariatu skupščine posamezne naloge in navodila.
290.  člen
Spremembe in dopolnitve tega poslovnika obravna-vajo in sprejemajo zbori skupščine po enofaznem po-stopku, kadar gre za usklajevanje poslpvnika z zakoni in drugimi predpisi.
291.  člen
Z dnem uveljavitve tega poslovnika preneha veljati cdlok o začasnem poslovniku o delu skupščine občine Ljtibljana-Šiška z dne 28. 1. 1975.
292.  člen
Ta poslovnik začne veljati 8. dan po objavi v Urad-nem listu SRS.
288. člen
skupščine
vodi   sekretar   skup-
izdaja   navodila   delavcem   sekretariata
Delo   sekretariata ščine.
Sekretar skupščine.
Sekretar ima glede medsebojnih razmerij in samo-upravljanja delavcev v službah skupščine pravico in dolžnost, kot jih imajo predstojniki upravnih organov.
Št.: *
Datum:
PREDSEDNIK SKUPŠCINE
OBCINE LJUBLJANA-ŠIŠKA
DEJAK Franc 1. r.
Obrazložitev
Statutarna komisija je predložila osnutek poslovni-ka z obrazložitvijo že v juniju mesecu. 12. julija je skupščina na svojem skupnem zasedanju razpravljala o osnutku poslovnika in ob tem sprejela sklep, da se razprava o osnutku poslovnika podaljša vse do prve seje skupščine v septembru.
Dne 26. 9. 1978 so zbori skupščine poncvno razprav-Ijali o osnutku poslovnika in v zvezi s tem sprejeli na-slednje sklepe:
1.  Osnutek   poslovnika   o   delu   skupščine   občine Ljubljana-Šiška se sprejme.
2.  Statutarna komisija naj prouči pripombe konfe-renc   delegacij,   delegacij   KS,   predsedstva   občinskg konference SZDL, DPO, IS, odborov in komisij in jih upošteva pri sestavi predloga poslovnika. V kolikor pa posamezne pripombe statutarna komisija ne bo mogla upoštevati, pa je dolžna pismeno odgovoriti zakaj ne, in jih predložiti z gradivom v delegatsko bazo, ko se bo obravnaval predlog poslovnika.
Statutarna komisija je prejela pripombe in predlo-ge na osnutek od 7 delegacij KS in 5 konferenc delega-cij, od predsedstva občinske konference SZDL. Komi-sije za politični sistem samoupravljanja pri občinski
konferenci ZKS, Odbora za družbenopolitični sistem, izvršnega sveta občinske skupščine in iz razprave, ki je bila na skupnem zasedanju vseh zborov ob obrav-navi osnutka poslovnika.
Statutarna komisija je proučila vse sprejete predloge in pripombe in jih pri sestavi predloga poslovnika v večini tudi upoštevala. Upoštevala je tudi pripombe, da je osnutek poslovnika preobširen, zato je ob sestavi predloga poslovnika izločila vse tiste člene, katerih vsebina je zajeta že v določilih statuta občine Šiška oziroma v drugih predpisih, seveda če s tem ni vpli-valo na celovitost oziroma preglednost vsebine posa-meznega poglavja. Tako je npr. izločila posamezne člene iz poglavij: imunitetna pravica, izvršni svet, do-ločbe o postopku pri volitvah, razmerja skupščine do pravosodnih organov in sekretariat skupščine.
Pri členih, kjer so bile navedene tudi variante, se je komisija odločala za vsebino členov oziroma varian-te glede na število predlagateljev, ki se je opredelje- ' valo za člen oziroma varianto.
V kolikor pa statutarna komisija posameznih pred-logov oziroma pripomb pri sestavi predloga poslovnika ni mogla upoštevati, je pripravila pismeni odgovor in ga dostavila predlagatelju.
¦      "         ' ¦                           Statutarna komisi ja
' •:»,
Priloga JT 26