Leto XVI., štev. I43
(Jpravništvo: LJubljana. Knafljeva ulica 5. — Telefon št. 3122, 3123. 3124. 3125, 3126.
Inseratm oddelek: Ljubljana, Selen-burgova UL S. - TeL 3492, 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica
št. IL — Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica St.
2. — Telefon št. 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: LJubljana št. 11.842, Praga čislo 78.180, Wien št. 105.241.
Nemirna Evropa
Mednarodni položaj v Evropi kaže vedno bolj razločne znake nemirnosti in neusfcaljenosti ter zaradi tega ne nudi ravno razveseljivih pogledov v bodočnost Najživahnejši in tudi najusodnejši pojav zadnjega časa je, da se vidno ter bolj in bolj krha osnova, na katero je bila postavljena povojna Evropa v mirovnih pogodbah, ne da bi se že videla kaka druga realna možnost za trajno ohranitev miru. Pred meseci je bila formalno proglašena solidarnost med Francijo, Anglijo in Italijo, ki je obetala postati trdna garancija za mir, ki. pa se je prav kmalu izkazala za slabo stavbo. Predvsem sta jo omajala abesinski konflikt ter pogodba med Francijo in Rusijo. Zaradi njih ali pa vsaj z izgovorom na nje se je Anglija zopet začela oddaljevati od svojih za-veaniikov in hoditi svoja pota.
Stališče Anglije v abesinskem konfliktu je dovolj znano. Anglija ima v Abesiniji velike gospodarske interese, saj priteka od tam Nil, ki s svojo vodo napaja sudanska bombažna polja. Vendar bi se to vprašanje dalo mirno urediti in v Rimu tudi glasno poudarjajo, da so za to vedno pripravljeni. Toda Angleži so proti italijanski ekspanziji v Afriki kmalu dobili druge pomisleke, ki pa se ne dado spraviti s sveta z nika-kin sporazumom. Skozi Suez in Rdeče morje teče glavna os angleškega imperija, najkrajša zveza med Anglijo in Indijo. Ustanovitev močne koloniialne posesti katerekoli druge države ob tej imperijski poti za Anglijo zaradi tega ni sprejemljiva. In čim se je pokazalo, da imajo v Rimu take načrte, je prišel iz Londona odločen: Ne!
To odklonilno stališče je vrglo celokupni sistem italijanske zunanje politike. V Rimu so svojim načrtom o razširjenju kolonij podredili vse druge želje. In ko je prišel nepričakovani odpor Anglije, so morali popustiti zlasti tudi v Srednji Evropi. Ugodni moment so dobro razumeli v Berlinu in hitlerjev&ka diplomacija je hitro začela odstranjevati ovire, ki so ležale na potu zbliža-nja. Iz Berlina so javili v Rim, da so zabranili vsako dobavo orožja Abesiniji in v nemških listih so se začeli pojavljati celo članki o italijanski kulturni misiji v Afriki. Sledili so sestanki med nemškim, in rimskim poslanikom in vodjo italijanskega zunanjega ministrstva' kasneje tudi z Mussolinijem samim. Posledica je bila, da je italijanska vlada izjavila, da noče več bati sama žandarm na Brenerju, marveč morata tudi Francija in Anglija prevzeti svoj del obveznosti in odgovornosti. Italija se je torej začela umikati od dosedanje srednje - evropske politike. Mnogi celo sodijo, da bi bila pripravljena na koncesije Nemčiji tudi v avstrijskem vprašanju, samo da si zagotovi nemško naklonjenost za čas, ko bo padala odločitev glede Afrike.
Napetost med Anglijo in Italijo pa je skušala nemška vlada izkoristiti tudi na drugo stran. Prilika se ji je zdela pripravna, da zopet enkrat poskusi ločiti Anglijo od ostale Evrope. Hitlerjev zaupnik Ribbentrop je odpotoval v London ter obnovil pogajanja za nemško oborožitev na morju. Kakor Italija bi si rada tudi Anglija pridobila Nemčijo v abesinskem konfliktu, vrh tega pa še kot protiutež rusko - francoski zvezi. In tako je, najbrž proti pričakovanju Berlina samega, ugodila skoro vsem nemškim željam. To je pomembno tem bolj, ker se da iz tega angleškega, popuščanja sklepati, da so se v Londonu po dolgem kolebanju med Nemčijo in Rusijo končno odločili za Nemčijo, v kateri vidijo za britski imperij bržčas manjšo nevarnost kakor v Rusiji.
Razumljivo je, da je oportunistična angleška politika izzvala v Parizu razočaranje in razburjenje. Francozi so kritizirali nele vsebino pomorske pogodbe, ki neposredno ograža francosko varnost na morju, marveč v enaki meri tudi način pogajanj, ker so Angleži prvič obravnavali važno skupno zadevo ob izključitvi Francije. Da bi pomirili francosko javno mnenje, so iz Londona poslali v Pariz ministra Edena> ki naj b: raztolmačil smoter pomorske pogodbe in prepričal Francijo, da ji z Nemčijo sklenjeni sporazum ni nevaren. Kakor kažejo najnovejša poročila, se ta angleška namera ni posrečila.
Vsaj za enkrat še ni utemeljena bojazen, da bi se poti Francije in Anglije ločili. Ne da pa se tajiti, da so se medsebojni odnošaji močno ohladili. In že to dejstvo samo je za politično ozračje Evrope neugodno do skrajnosti ter prinaša vanj element nemira in negotovosti.
Ljubljana, nedelja 23. jnnija 1935
Cena 2 Din
Naročnina znaša mesečno Din 25.— Za inozemstvo Din 40.—
Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Maribor, Gosposka ulica 11. Telefon št. 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1. Telefon št. 65.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifi.
- ANGLEŠKI NEUSPEH V PARIZU
Francija ne priznava angleško-ne mškega pomorskega dogovora za osnovo nadaljnjih pogajanj — Eden je odpotoval v Rim
Pariz, 22. junija AA. Laval in Eden sta imela danes le krajšo konferenco. Laval je ob tej priliki obširno obrazložil francosko tezo o neločljivosti vprašanj razorožitev in poudaril, da mora Francija ne glede na nemško pomorsko in letalsko oboroževanje, ki ee posebno tiče Velike Britanije, predvsem paziti na nemško oboroževanje na kopnem. Na tem polju pa nI najmanjše nade za ugodno pogodbeno ur» ditev vprašanja o omejevanju oborožitve. Z današnjim sestankom Lavala in Edena so ee angleško-francoski razgovori končali ter se bodo nadaljevali po vrnitvi Edena iz Rima.
Laval o poteku razgovorov
Pariz, 22. junija AA. Po končanih razgovorih z g. Ednom je dal Laval poročevalcem listov tole izjavo:
Izmenjal sem z g. Edenom misli o bri-ta ne ko-ne ruškem pomorskem dogovoru. Razpravljala sva tudi o evropskih vprašanjih, ki se porajajo iz sedanjega mednarodnega položaja, in govorila o tem, kako naj obe vladi sodelujeta v zvezi z londonsko izjavo 3. februarja. Smatrala 6va za potrebno, da poiščeva praktična sredstva za likvidacijo vseh vprašanj, o katerih je bilo govora v Londonu. G. Eden je poročal svoji vladi o najinih razgovorih. Po njegovem povratku iz Rima bom imel y njim ponoven sestanek.
G. Eden in jaz sva ei edina, da morata Francija in Velika Britanija ostati zvesti svoji skupni dolžnosti, da delata vzajemno za utrditev evropskega miru s povečanjem kolektivne varnosti.
Francoski komentarji
Pariz, 22. junija. AA. Glede na razgovore Lavala in Edena trdijo dobro poučeni krogi, da ni bilo govora o odhodu francoskih strokovnjakov v London, kjer naj bi stopili v stike z angleško admiral'.teto, pač pa se bodo udeležili pomorske konference ob koncu leta zaradi poteka wa-
shingtonske pomorske konvencije. Francoska vlada je vztrajala pri svojih pridržkih glede angleško-nemškega pomorskega sporazuma, pač pa sta obe stranki poudarili željo, naj bi se ohranilo sodelovanje za zaključitev letalskega, vzhodnega in po-dunavskega pakta.
»Journal« piše, da bi bil po francoskem mnenju najboljši izhod, če bi se sedanja nesoglasja odstranila s tesnim sodelovanjem na podlagi izjave od 3. februarja. Omejitve oboroževanja naj bi se vezale na predhodna jamstva glede varnosti.
»Oeuvre« poudarja glede na novi položaj. da še ni prišel čas, da bi se novo in še nezadostno ojačeno prijateljstvo med Francijo in Italijo obremenilo z vprašanjem pomorske paritete obeh držav. Po trditvi lista je Eden izjavil Lavalu, da po njegovih informacijah Italiia ne bo nasprotovala morebitnemu sklepu Francije, da poveča svojo vojno mornarico, čeprav b: se to zgodilo do 50 odst.
Angleži upajo na sporazum s Francijo
London, 22. junija AA. V zvezi z izjavo predsednika vlade Lavala, da sta z angleškim ministrom Edenom ugotovila potrebo tesnega sodelovanja med Veliko Britanijo in Francijo, naglašajo angleški politični krogi, da je bila že prej izražena želja glede sodelovanja med Londonom in Parizom zaradi ureditve vprašanj, ki jih navaja skupna izjava 3. februarja. To sodelovanje je potrebno ne glede na to, da je Velika Britanija sklenila poseben sporazum z Nemčijo.
Britanski listi poročajo, da se Edenu sicer ni posrečilo zlomiti francoskih pridržkov proti enostranskemu angleškemu pomorskemu dogovoru z Nemčijo, vendar pa je dal Eden Lavalu o splošnem bodočem sodelovanju zadovoljiv odgovor. »Times« misli, da je Laval zahteval od Velike Britanije jamstvo, da ne bo ponovila takšnega postopka pri drugih važnih političnih vprašanjih. Francoski ministrski predsed-
Italija In Abesinija se pripravljata na spopad
Na obeh straneh se mrzlično oborožujejo — Spopad je skoraj neizogiben in se pripravlja nanj tudi že
Anglija
Rim, 32. junija, k. Italijanski listi objavljajo daljša poročila o abesinskem vojnem letalstvu. Listi pravijo, da si je abesinski cesar na svojem zadnjem potovanju po deželi ogledal tudi celo vrsto normalnih in prisilnih letališč, ki so jih v zadnjem času zgradila posamezna plemena, zlasti v pokrajinah vzdolž meje italijanske Somalije in Eritreje. Cesar sam je potoval z letalom tipa »Junkers«, ki ga je pilotiral Dirki nemški letalski inženjer. Abesinija ima sedaj 15 normalnih letališč, izmed katerih so največja pri Addis Abebi, pri Adui, Harartu, Gig Giki v ogadanski pokrajini, pri Magalu pod aruškimi hribi in Alatu v balski pokrajini. Manjša letališča so zgradili v Džimi, pri Debri v godžanski pokrajini ter blizu Gondarja, ki ni daleč od Tsanskega jezera. Posebno letališče si je v Demebečiji zgradila neka angleška rudniška družba, ki eksploatira zlato iz aluvialnih mas, ki jih prinašajo vode z birskih gora.
Abesinija razpolaga tudi z večjim številom letal. Nekaj jih je starejšega tipa, m sicer »Ntvvport«, »Potez-i in »Breda«, večina pa je tipa »Junkers«. V abesinski letalski vojski je nameščenih več tujih mehanikov, monterjev in radio-telegrafistov, ki jim načelujejo trije inženjerji iz Švice ia Nemčije. Poleg tega ima abesinska vojska lasten kader letalskih oficirjev, ki so se izobrazili v francoskO in. drugih inozemskih letalskih šolah.
trirana cela fašistična divizija, ki bo z več parniki odpotovala v vzhodno Afriko. Divizijo sestavljajo 101., 104. in 215. legija fašistične milice.
Pariz, 22. junija, g. Iz Roubaixa je danes odpeljal poseben vlak 810 delavcev poljske narodnosti, ker jim ni bilo več podaljšano dovoljenje za zaposlitev v Franciji. Iz Lillea je odpeljal poseben vlak 360 poljskih delavcev. Za prihodnje dni je napovedanih še več transportov.
Nemško orožje za Abesinijo
Pariz, 22. junija g. »M>tin« poroča, da
je Nemčija poslala v Addis Abebo večje število letal. Razen tega sta na poti tjakaj drve nemški misiji. Po drugi informaciji, ki jo je dal guverner francoske Somalije, je prišlo v dobi od 1. januarja do 10. junija v pristanišče francoeke Somalije nič manj kakor 16.000 pušk, 600 strojnic, in 5 in pol milijona nrbojev in več protiletalskih topov nemškega izvora.
Angleži za varstvo svojih ljudi
London, 22. junija. AA. »News Chronic-le« poroča, da je angleška vlada odredila potrebno za primer hujših zapletljajev v Abesiniji, da čimprej, evakuira vse angleške državljane. V Egiptu se nahajajo velika vojaška letala, ki bo lahko vsako
prepeljalo po več družin in mnogo prt-
Veliki italijanski vojaški
Socialisti pripravljajo pro-
transporfri
Izpremembe v angleški diplomaciji
London, 22. junija AA. »Star« poroča, da bodo v zvezi z imenovanjem novega zunanjega ministra Samuela Hoarea izvršene večje izpremembe v angleški diplomaciji. Med drugim bo dosedanji stalni drž. podtajnik v zunanjem ministrstvu Robert Vansittard zamenjal svoje mesto z angleškim poslanikom v Parizu Clarkom.
Rim, 22. junija, k. Iz Cosenze je danes odpotoval oddelek strojnic tamkajšnje legije fašistične milice, iz Turina pa prvi avtomobilski center, ki obsega okrog 60 tovornih avtomobilov s 180 možmi. Tudi iz Te-rama je odpotoval proti Neapelju oddelek miličnikov tamkajšnje 135. legije. Iz Chie-tija je danes odpotovalo tisoč miličnikov. Vsi miličniki in oddelki vojaštva so namenjeni v Neapeli. *ier se bodo vkrcali na večje parnike, s katerimi bodo odpotovali v vzhodno Afriko. V Neapelju so sedaj zasidrani parniki »Principessa Giovanna«, >€onfidenza«, »Gianfranco« ter motorni ladji »Saturnia« in Italia«. na katere nato-varjajo vojni material, živež in vojaštvo. Parniki bodo jutri in pojutrišnjem zapustili luko. S parnikom »Francesco Crispi« se je vrnilo iz Eritreje 136 bolnih oficirjev in vojakov. Opoldne sta odplula proti Massau parnika »Praga« s 500 vojaki in »Ganges« z nad 2000 mož vojaštva in fašistične milice.
Acqtii!Ia, 22. junija, k. Včeraj popoldne sta odpotovala v Neapelj dva bataljona fašističnih miličnikov, ki sta se prostovoljno prijavila za vojaško ekspedicijo proti Abesiniji. Iz Sulmona je odpotovalo 300 prostovoljcev, bivših bojevnikov. Iz Avezzana se je odpeljala 229. kompanija miličniških strojničarjev.
Salerao. 22 junija, k Po poročilih tukai-šnjih listov bo 30. L m. v Salernu koncen-
testni kongres proti Italiji
Lausanne, 22. junija AA. »Gazette de Laueanne« poroča iz dobro poučenih krogov, da pripravljajo socialistične organizacije v raznih evropskih državah pro-testtestni kongres zoper Italijo zarad! njene akcije proti Abesiniji. List pravi, da hi imel biti ta kongres v gvici, priponi'nja pa, da bodo švicarske oblasti prepovedale vsakršno tako demonstracijo na švicarskih tleh.
Bolgarska princa v Beograda
Beograd, 22. junija. AA. Te dni sta bila ob povratku iz inozemstva v Sofijo v go-steh pri Nj. Vel. kraljici Mariji bolgarska princesa Evdoksija in princ KiriL
Tudi bolgarska vlada v krizi
Sofija, 22. junija, p. Danes je bil min. predsednik Tošev sprejet v avdijenci pri kralju. Glede na to in druge okoliščine so se v političnih krogih razširile govorice o latentni krizi vlade. Nekateri politiki napovedujejo ostavko celotnega kabineta, ki naj bi padel že v bližnjih dneh.
nik je pri tej priliki navedel, da francoski protesti zoper ponovno oboroževanje Nemčije ne temelje slepo na starih pogodbah, saj so že v Stresi odobrili misel o nekaterih izpremembah pod pogojem, da bodo države, ki so se sestale v Stresi, sodelovale vzajemno.
Eden ni bil mnenja, da je britansko -francosko sodelovanje resno ogroženo, ker ima priti britansko-nemški pomorski sporazum v širšo splošno pogodbo. Čeprav se Edenu ni posrečilo omajati francoskega prepričanja, da britanski postopek ni v skladu z načelom skupne fronte, je vendar a svojim taktom in razumevanjem napravil globo« vtis. Obstoji zato upanje, da bo. do nadaljnji razgovori vendarle imeli uspeh.
»Daily Telegraph« misli, da je uspeh prvih pariških razgovorov znatno izboljšanje razmerja med Veliko Britanijo in Franci' jo. Eden je zelo energično izjavil, da b.i-tanska vlada niti ne misli na kakšno samosvojo politiko v Evropi, toda sporazum Je z Lavalom doslej dosegel le o vsebini odgovora na nemško vprašanje glede posledic francosko-ruskega dogovora za locarn-ski pakt. Eden je pred vsem poudaril, da je britansko-nemški pomorski dogovor ne samo v interesu Velike Britanije, temveč tudi v interesu Francije in evropskega miru. O problemih, ki so v zvezi z londonskim protokolom in streškimi sklepi, sta državnika le malo govorila Verjetno je, da bo Francija odklonila sklenitev letalskega pakta, če ne bo Nemčija pristala na sistem varnosti, ki ga je predlagal Simon v Stresi.
Kaj pričakujejo od Edena v Rimu
Rim, 22. junija g. Rden je nocoj odpotoval iz Pariza v Rim. Razgovori z Mussolinijem se bodo pričeli v ponedeljek dopoldne in bodo trajali najbrž dva dni. Francoski poslanik v Rimu de Chambrun bo prispel v Rim še pred Edenovim prihodom in ga bo najbrž tudi pred njim sprejel ministrski predsednik Mussolini. Listi poudarjajo, da prihaja Eden v Rim v trenutku, ko mora italijansko-francoska solidar-
nost najbolj pokazati svojo odpornost i ropskih in afriških vprašanjih. Edenu pripisujejo namero, da hoče Mussolinija rri-dohiti za načrt, s katerim naj bi se rekonstruirala fronta iz Stresse. Pravijo, da hoče Eden šefa italijanske vlade pridobiti za okrepitev Društva narodov, tako da bi bila ženevska organizacija sama od sebe zmožna garantirati neodvisnost in nedotakljivost Avstrije.
Angleške obljube Franciji
London, 22. junija. AA. V političnih krogih govore, da je Eden pri poslednjem razgovoru z Lavalom izjavil, da Velika Britanija ne misli samo dati Franciji nekatera poroštva glede na morebitne bodoče letalske dogovore, temveč da tudi pristane na to, da morebitno francosko pomorsko oboroževanje ne sme imeti za posledico enakih ukrepov na britanski strani.
Nemško-angleška
pogajanja končana
London, 22. junija. AA. Popoldne je bila
poslednja seja nemško-angleških izvedencev, na kateri so razpravljali o hitrosti nemških pomorskih enot. Pričakujejo, da bosta sedaj vladi Velike Britanije in Nemčije sporočili rezultate svojih pogajanj državam, ki so podpisale londonsko in washingtonsko pomorsko pogodbo in ki jih bo angleška vlada skušala pridobTti za sklicanje splošne konference velikih pomorskih drž»v
Povabilo Rusiji
Moskva, 22. junija, č. Včeraj je angleški poslanik lord Chilston obvestil komisarja za zunanje zadeve Litvinova o rezultatih an-glesko-nemških pomorskih pogajanj. Sporočil mu je nadalje, da želi angleška vlada pričeti slična pogajanja tudi z Rusijo, da bi se dosegla ne le kvantitativna, nego tHdi kvalitativna omejitev v oboroževanju na morju. Poslanik je skušal prepričati Litvinova, da bo angleška vlada izčrpno obveščala rusko o razvoju pomorskih pogajanj v Londonu, ki jih bo imela z zastopniki vseh prizadetih pomorskih sil. Litvinov ie odgovoril, da bo obvestil rusko vlado o angleški ponudbi.
V poluradnih krogih trdijo, da je ruska vlada pozvala svoje poslanike v Rimu. Londonu in Parizu, naj informirajo vlade, pri katerih so akreditirani, o njenem stališ&n glede na vprašanje pomorskega sporazuma in letalskega pakta.
Reševanje vladne krize
Včeraj so se ves dan nadaljevale konsultacije na dvom
Beograd, 22. junija AA. Danes so se konzultacije na dvora nadaljevale. Nj. kr. Vis. knez-namestnik je sprejel v avdienci zaradi konzultacije danes ob 11.30 Nikolo Uzunovica, ob 12. Ljubo Davidoviča in ob 15.30 Aco Stanojevica.
Izjava dr. Vladka Mačka
Zivkovicem sem odkrito in iskreno pojasnil svoje mnenje, kako naj se ustvari nova atmosfera in po njej nova situacija, v kateri bo mogoče reševati in de-finitivno rešiti naša notranja politična vprašanja, pred vsem pa hrvatsko vprašanje. Razgovori, ki sem jih imel s svojimi srbskimi prijatelj, kažejo, da > naše delo za vzajemno zbližan je in tesnejše sodelovanje na najboljši poti.«
Beograd, 23. junija M. Danes je dr. Maček dal poročevalcu francoske agencije Havas v Beogradu naslednjo izjavo:
»Pozvan od kneza namestnika Pavla sem prišel v Beograd in tu sem naletel na spontan in prisrčen sprejem tako pri prebivalstvu kakor pri mojih prijateljih in sotrudnikiih, s katerimi sem zelo zadovoljen. V razgovorih s knezom namestnikom Pavlom in generalom Petrom
Zunanja politika Madžarske
Gombosov ekspoze v gornji zbornici — Madžarska zahteva enakopravnost v oboroževanju, vrhu tega pa še novo mednarodno posojilo
Budimpešta, 22. junija, k. V teku proračunske razprave v zgornji zbornici je podal madžarski ministrski predsednik general Gonibos zunanjepolitičen ekspoze ter je med drugim izjavil:
Evropska situacija se je v poslednjem času vsak teden izpreminjala. Zato je madžarska vlada v zunanjem političnem pogledu zavzela docela rezervirano stališče. Podunavska konferenca je bila odgodena, ker ee nekatere države še niso odločile glede enakopravnosti v oboroževanju, ki jo zahtevajo Avstrija, Madžarska in Bolgarija. Madžarska vztraja še n-adalje pri svoji zahtevi, da se ji prizna uvedba splošne vojaške obveznosti, da ee ji priznajo vse vrste orožja, s katerim razpolagajo države Male antante. in tudi oborožitev v zraku. V ostalem bo Madžanska alej ko prej še ved-
no manj oborožena kot sleherna izmed njenih sosedov.
G6mbos je govoril tudi o položaju madžarskih narodnih manjšin v sosednih državah, glede katerih je skušal dokazovati, da ee jim gode krivice. Končno je napovedal, da bo skušala vlada informirati mednarodne politične in finančne faktorje o nevzdržnem finančnem položaju Madžarske in izpoelovati novo posojilo za uravnoteženje državnega proračuna in obnovo narodnega gospodarstva.
Nazadnje je govoril še o lanskih rimskih sporazumih, o katerih je dejal, da ao zgrajeni med veemi mednarodnimi pogodbami na najbolj realni podlagi in so zaradi tega izrednega pomena, da se pa lani kljub temu niso mogli realizirati v vsem svojeiv obsegu.
Smrt uglednega bolgarskega generala
Sofija, 22. junija p. Po kratkem boleha-nju je preminil general Viktor Najdenov, ki je bil ob priliki nedavne vladne krize kandidat za predsednika viade. Pokojni general Najdenov je bil sin bolgarskega vojskovodje Najdenova ter je igral v bolgarskem političnem življenju veliko vlogo. Na pogrebu maršala Pilsudskega je zastopal bolgarsko vojsko. Takrat se je prehladi! in od tedaj bolehal ter nazadnje podlegel pljučnici. Pogreb ee bo vršil z velikimi častmi na državne stroške.
Višinski rekord italijanske letalke
Rim, 22. Junija AA. Agencija Štefani poroča, da je letalka Negrone dosegla z letalom »Capronic višino 12.244 m. S tem je prekosila §e nepotrjeni rekord francoske letalke Hiliz, ki ee je dvignila 9731 m
Dve tekmi za srednjeevropski pokal
V drugo kolo pojdeta — Sparta in
Ferenczvaros Praga, 22. junija, g. Pred 12.000 gledalci se je danes vršila izločilna tekma za sred-nje-evropski pokal med domačo Sparto in dunajsko Vienno, v kateri so domačini zmagali s 5:3 (2:1). Gole so zabili Zajček 2, Braine, Nejedly in Hruška po enega, za Vienno pa Pollak 2 in Fischer 1. Tekmo je sodil Majorsky (Budimpešta). V drugem kolu bo igrala torej Sparta, ki ima po prvi neodločeni tekmi tri točke.
Budimpešta, 22. junija, g. Z veliko senzacijo se je končala danes tekma za sred-nje-evropski pokal med Ferenczvarosom in Romo. Madžari so zmagali kar z 8:0 (S:0). Kljub temu, da je Ferenczvaros prvo tekmo v Rimu izgubil z 1:3, bo sedaj vstopil v drugo kolo. Sodnik je bil čehoslovak Pfitz-ner.
Devetindevetdeseta vlada francoske republike
na delu — Glavna naloga: ureditev državnih financ — Kje vse bo država štedila
Pariz, 20. junija
V neki učeni knjigi, ki s posebno kritičnim očesom motri francoske finance vseh časov, beremo, da je v času vladanja solnčnega kralja Ludovika XIV. državni proračun samo enkrat dosegel ravnovesje. Tisto leto je bil vrhovni upravnik financ Colbert. Deficit v državnem proračunu je torej v Franciji že tradicionalen. Vleče se skozi vse dobre in slabe čase vseh stoletij, zanimivo nasprotje na eni strani tako ukoreninjene in trdovratne lastnosti varčevanja, ki je ne more omajati noben pretres, in na drugi strani zastopnikov istih varčnih Francozov — parlamenta in vlade, ki nikoli nista zmožna spraviti proračuna v ravnovesje in uveljaviti v njem toli poudarjano narodno lastnost varčevanja
Nikoli v zadnjih letih pa ni deficit v državnem proračunu tako zaskrbel francoskih finančnih in političnih krogov kakor letos. Primanjkljaj 11 milijard frankov je ogromna vsota, ki grozi pretresti državne finance do temeljev, posebno ker se je pridružila še mednarodna špekulacija proti franku. V tem kritičnem času pa si je parlament dovolil kočljivo vladno krizo, vrgel Flandinovo in Buissonovo vlado, že vnaprej onemogočil prvo Lavalovo in potem Pietrijevo kombinacijo ter se naposled zedinil za popravljeno Lavalovo vlado. Iz ognja debat o Flandinovem polno-močju, o Buissonovih širokih in izrednih pooblastilih so končno ostala Lavalu okrnjena pooblastila, s katerimi se je po dnevih krize in neizvestnosti predstavil parlamentu. Pri tem je Laval v zgodovini francoskega parlamentarizma dosegel nov rekord v hitrosti: zjutraj je sestavil vlado, popoldne pa se je že z njo pokazal v parlamentu in tako spretno omejil čas, da kritiki in užaljeni politiki, ki pri kombinaciji niso prišli v poštev, niso niti mogli začeti z bojem proti novi vladi.
Sicer pa je bilo že v naprej gotovo, da bo Lavalova vlada prodrla. Parlament ai-kakor ni mogel in ni smel prevzeti odgovornosti za novo krizo. Po štirih nočeh, prečutih v neprestanih pogajanjih in sejah posameznih klubov, se je nekako resigni-rano odločil za zaupnico s 324 : 160 glasovom, med tem ko se je 107 poslancev z Daladierjem na čelu vzdržalo glasovanja.
V	pariških kinematografih zdaj vrtijo diagram vseh 98 vlad v dobi tretje republike. Diagram konča z Buissonovo tridnevno vlado, črta sedanje Lavalove vlade, 99. po številu, pa je potegnjena do novembra, zakaj preroki ji obetajo samo 6 mesecev življenja, to je do jesenskega zasedanja parlamenta. Takrat bo sestavljena jubilejna stota vlada, parlament pa se bo pripravil na volitve, ki bodo v začetku leta 1936. Filmski trak predstavlja publiki novega finančnega ministra g. Regnierja, ki govori v mikrofon svojo trdno voljo braniti frank proti špekulaciji in uredi finance.
L"rediti francoske državne finance! l"o je zdaj vprašanje, okrog katerega se sučejo najvažnejše debate. Korporacije, sindikati, bojevniki itd. pošiljajo na vlado spomenice in predloge. Vsak se boji, da bi bil z novimi določbami vlade, ki bodo imele moč zakona, prikrajšan. Lavalova vla da se je takoj vrgla na delo, da bi v mejah težko priborjenih pooblastil določila glavne smernice za ureditev financ in zaščito franka, na katere z razumljivo pozornostjo čaka vsa Franci ia.
V	nelahki nalogi, ki jo čaka, je Lavalova vlada najprej napravila bojni načrt, kako bo napadla trdnjavo, ki ji pravijo
Volilcem v celjskem srezu!
Celje, 22. junija.
Soglasnemu sklepu in pozivu delegatov občinskih organizacij JNS iz celjskega sre-za sem sledil, ko sem prevzel dne 19. februarja 1935. na sreski skupščini v Celju kandidaturo na listi g. predsednika kralj, vlade. Delegati in župani so mi izrekli zahvalo in zaupnico za moje dotedanje delo za potrebe sreza, ki sem ga zastopal v bivši Narodni skupščini.
Prvo izvolitev v Narodno skupščino sem izvojeval po lepem in dostojnem boju dne 8. novembra 1931., ko sva si v častni borbi in lepem tekmovanju stala nasproti kandidata, izbrana po volji in želji naroda celjskega sreza.
Po izvolitvi za narodnega poslanca sem v politično organizatornem pogledu posvetil vse moči delu za združitev vseh pozitivnih sil v srezu brez ozira na nekdanjo strankarsko podeljenost in kvarno slovensko razcepljenost. Nikogar nisem odbijal, nikogar preganjal. Bil sem vsakomur po svojih sKromnih močeh na razpolago v trdni veri, da pridejo tudi zaslepljeni in zapeljani za nami, da s skupnimi močmi dosežemo in damo domovini in narodu najboljše, kar znamo. To moje prizadevanje je rodilo tudi uspehe, ki me jih ni sram in ki mi jih še tako ogabne in drzne klevete politikov od Včeraj iz računa odvetniških pisarn, maski-ranih z demagoštvom lažikmetske gospode, niso mogle pred narodom poneveriti.
Za letošnje petomajske volitve so se znašli proti meni razni odpadniki iz naših vrst, z nenasičenimi bolnimi ambicijami, in se povezali v družbo brez programa z ljudmi poklicnega zabavljanja in nerganja v zmotnem računu, da je narod v trpljenju in bedi izgubil že vso voljo samostojne odločitve, svojo čast in svoj ponos ter da bo iz slovenske ponižnosti in strahu pred samozvanimi in imenovanimi političnimi generali kar v procesijah drl za tistim neznanim junakom, ki so ga v Celju po trudapolnem iskanju končno našli, ko je njim samim upadel glasni pogum, da bi se v odkritem in ravnem boju z menoj pomerili, kakor se to v javnem življenju za može, ki imajo kaj značaja, tudi spodobi.
Borba je končana. Vodil sem jo, zavedajoč se polne odgovornosti za zmago ali propast vladne liste v celjskem srezu, ki je bil nad leto dni izpostavljen sistematskemu hujskanju in rušenju s strani bojevniških organizacij, ki so uživale vso oporo v Ljubljani. Borbo sem vodil, naslanjajoč se na organizacijo JNS in značajne može v srezu, po poštenih potih s poštenimi sredstvi, mirno in dostojno.
Zmagali smo in doprinesli dokaz, da sta
budžet. Signal za začetek finančne ofenzive bo dal Laval šele potem, ko bo poslal na počitnice parlament, to bo najbrž zadnji teden junija. Do takrat pa bo predsednik vlade, ki je znan kot pristaš reda in metode, pripravljal teren, prisluškujoč obenem javnemu mnenju. Predvsem pa bodo zdaj ministri izdelali vsak za svoj re-sor načrt štednje in, kakor pravijo, poiskali zlorabe in nepotrebne izdatke, ki obtežujejo proračun. Tu bo baje možno prihraniti velike vsote.
Čeprav načrti vlade še oficielno niso znani, je vendar že prodrlo izza kulis toliko podrobnosti, da je javnost vsaj v glavnem poučena, v kakšnih merah se bo izvedla štednja, ki naj dovede do uravno-vesenja proračuna. To bo šlo težko, kajti pri proračunu 47 milijard pokriti 11 milijard izgube ne gre kar z enim udarcem. Prevladuje mnenje, da bo najboljše s postopnimi uredbami najprej zmanjšati izdatke za 5 milijard, kar baje ni nemogoče realizirati.
Predvsem pri železnicah Tu naj bi se prihranili 2 milijardi z ukinjenjem postranskih, vzporednih in nerentabilnih prog in pa s črtanjem visokih dnevnic. Tudi z uvedbo motornih vlakov bi se znatno zmanjšali stroški. Francoske državne železnice imajo namreč 4 milijarde frankov deficita.
Okrog 1 milijardo naj bi prihranili s temeljito redukcijo nepotrebnega uradništva v državni upravi, s črtanjem visokih dnevnic, raznih subvencij nekaterim družbam itd.
Kar se tiče bivših bojevnikov, je Laval že izjavil, da ne bo vlada nikoli kratil« zakonitih pravic vojnih žrtev. Pač pa bo stopila na prste vsem zlorabam, ki niso nikjer izražene v tako veliki meri. V Franciji jc 2,600.000 vojnih upokojencev, ki obremenjujejo državni proračun za 6 milijard. V tem številu je vštetih 1.136.000 unokojencev-invalidov, 682.000 pokojnin, ki se izplačujejo vdovam in sirotam, 782 tisoč pokojnin pa odpade na sorodnike vojnih žrtev. Med vsemi temi kategorijami vojnih upokojencev je baje ogromen procent takih, ki sploh niso bili v vojni ali pa so bili mobilizirani samo par tednov v zaledju in si ne morejo pridobiti niti legitimacije bivših bojevnikov. Zdaj pa vlečejo penzijo in imajo mogoče še službo. Z revizijo bojevniških pokojnin in z odtegnitvijo pokojnin vnovič poročenim vdovam vojnih žrtev bi bilo možno prihraniti poldrugo milijardo frankov.
To so zaenkrat načrti Lavalove vlade, ki prodirajo v javnost in seveda povzročajo pri prizadetih veliko razburjenje. Čeprav so sami na sebi dobri in predstavljajo edino možni izhod za zmanjšanje izdatkov, če noče vlada uvajati novih dajatev, bodo seveda vrgli na Lavalovo vlado senco nepritjubljenosti, ki jo bodo stranke v bodočih parlamentarnih volitvah do skrajnosti izrabile. Toda parlamentarne počitnice bodo zdaj mnogo pripomogle k pomirjenju, saj ozdravljenje finančne krize ni možno s samimi volilnimi in demagoškimi borbami. Za bodočnost pa se že vidi taktika poslancev, ki pred volitvami nočejo prevzeti nase odgovornosti in skušajo valiti iniciativo na druge, da bodo potem lažje izrabili krizo za volilne manevre. V nezadovoljstvu in naraščajoči brezposelnosti bedo seveda našli več ali manj ugoden odmev med širokimi množicami. V dela proti ekonomski krizi pa ima vlada najboljša in najuspešnejša gesla proti demagogiji. — I. Z.
solidpo delo in idejna povezanost jačja od laži in klevete, jačja od centov sramotilnih lepakov in letakov, jačja od vseh avtomobilov in motorjev, pa bili to registrirani na ime sreskega kmetijskega odbora ali sreskega cestnega odbora z znano prikolico vred.
Umazani papir je potrgan, junaki, ki so iz skritih brlogov lagali proti meni in me dolžili poneverb in najostudnejših goljufij, se spretno izmikajo sodbi zakona. Jaz pa sem tu v Celju, v središču celjskega sreza, v katerem živim in delam že 30 let, zvest sebi in svojim idealom mladosti, podprt z izkušnjami težkega in trdega življenja, povezan na to našo slovensko zemljo, veliko v svojem trpljenju ln ponosno po svojem narodu, ki ga niso mogli zavesti frazerji in špekulirati s poti trezne in samostojne odločitve. Jaz nisem zbežal pred razjarjenim narodom z milijoni čez mejo, nisem zbežal pred odgovornostjo za svoje dosedanje delo in nisem zatajil stranke, katere član sem bil in sem še danes, dasi v njenem vrhovnem vodstvu nisem imel mesta in besede, kakor so jo imeli skozi vsa leta mnogi izmed onih, ki se skušajo danes otresti vsake sence odgovornosti za delo v JNS in za delo bivših vlad, dasi so leta in leta v teh vladah sodelovali. Narod se da hipno za-, vesti in nahujskati, je pa vendarle v jedru prezdrav in prepošten, da bi take ogabne igre ne spregledal.
Ne domišljam si, da nimam protivnikov. človek sem, obremenjen kakor drugi smrtniki z napakami in grehi, ne znam drugače govoriti, kakor mislim, spoštujem vsakogar v poštenem delu in njegovem poštenem prepričanju, ker političnega žonglerstva po raznih skakalnicah za moč in položaj nisem poznal. Nisem v službi ne domačega, ne tujega kapitala, v službi sem narodu in domovini.
%>sem volilcem, ki so mi kljub ogabni kle-vetniški gonji ostali zvesti in mi izkazali svoje zaupanje, moja iskrena zahvala. Mnogi so me zapustili iz strahu za službe in kruh. Težki so časi in razumel sem jih, četudi me je bolelo, da niso imeli poguma, da bi bili to prvo preizkušnjo prestali kot možje in značaji. Za izbeglicami pa, ki so jih pri tem vodili drugi računi, ne plakam in ne žalujem, pa makar sem zanje osebno še toliko storil, ker je v tej gnilobi bilo raz-čiščenje potrebno in zdravo.
IVAN PREKORŠEK,
narodni poslanec za celjski srez.
Naročite — čitafte »LJUBLJANSKI ZVON"
Papežev zastopnik v Sloveniji
Mariborski škofijski odbor za Evhari-stični kongres nas naproša za objavo oklica, v katerem m. dr. pravi:
Na prošnjo pripravljalnega odbora je sv. Oče, kakor je že znano, določil za svojega posebnega zastopnika na II. evhari-stičnem kongresu za Jugoslavijo v Ljubljani kardinala Avg. Hlonda, nadškofa gne-zenjsko-poznanjskega, primasa Poljske.
Sprejem papeževega zastopnika ob nje-gov-ni prihodu na naša tla naj bo čim slo-vesnejši in čim prisrčnejši. Kardinal Hlond se pripelje v Maribor z brzim vlakom r-b 13.38 v petek, dne 28. junija. 2e prej, pri prihodu vlaka v Št. Uj, ga bo sprejelo obmejno prebivalstvo. Posebno slovesen pa Ho sprejem pri prihodu v Maribor. Tu ga bodo pričakovali in pozdravili škof lavan-tinski dr. I. Tomažič, nadalje zastopnik pripravljalnega odbora iz Liubliane. zastopnik vlade in predstavnik dravske banovine ban dr. Puc, predstavniki vojske in mestne občine mariborske, predstavniki oblasti, zastopniki duhovščine, cerkvenih redov in organizacij, gasilcev in raznih društev ter ljudstvo iz Maribora in okolice.
Ko bo privozil vlak na kolodvor, ki bo slavnostno okrašen bo igrala godba državno in papeško himno. Na peronu bodo pričakali legata samo predstavniki in zastopniki oblastev ter posameznih organizacij, vsi ostali pa bodo čakali pred kolodvorom. Tam bo postavljen oder, s katerega bo dal papežev zastopnik svoj prvi blagoslov pri prihodu k nam.
Najprej bo uradni pozdrav v sprejem-nici na kolodvoru. Nato bo odšel legat pred kolodvor k ljudstvu, ki ga bo pozdravilo z Živio-klici ter z mahanjem belimi robčki. Društvene zastave, ki se bodo udeležile sprejema, bodo stale ob podiju pri steni kolodvora. Po blagoslovu se bo vrnil legat spet v sprejemnico, ljudstvo pa bo šlo med tem po raznih vhodih na peron, kjer bo igrala godba, ko bo odhajal kardinal v posebni vlak.
Sprejema papeževega zastopnika naj se udeleži čim več ljudstva in po možnosti predstavniki ter zastopniki vseh društev. Vendar pa morajo vsa društva javiti pismeno pripravljalnemu odboru v Mariboru na Koroški cesti 5, da se želijo udeležiti sprejema, in tudi javiti imena zastopnikov, ki bodo nri sprejemu nu kolodvoru, najkasneje do 26. junija.
Do Maribora se pripelje legat z brzim vlakom, naprej do Ljubljane pa s posebnim vlakom. Skozi postaje bo vozil vlak počasi, ustavil pa se bo samo v Celju in na Zidanem mostu, kjer bo tudi sprejem. Na vseh postajah ob progi, kjer bo vozil vlak, naj se zbere čim več ljudstva ter naj pozdravlja legata z Živijo-klici ter mahanjem z belimi robci. Zlasti naj se tega pozdrava udeleži čim več šolske mladine. Po župnijah ob progi bo povsod javljen prihod legata s slovesnim zvonjenjem Posebni vlak vozi iz Maribora ob 14.26; posamezni kraji morejo iz tega izračunati približno, kdaj bo vozil vlak skozi njihovo postajo.
JNS v prevaljskem srezu
Prevzlje, 20. junija
V petek 14. t. m. je bila na Prevaljah 6. seja širšega sreskega odbora JNS. Na dnevnem redu sta bila poročilo o zadnjih dogodkih in razgovor o delu v bodočnosti. Sejo je vodil predsednik sreske organizacije J,N;S g. Sedej, navzoči pa so bili skoro vsi člani širšega odbora, med njimi bivši poslanec inž. Pahernik ter banovinski svetnik Mravljak. Sreski tajnik g. Janko Gač> nik je podal poročilo o politični situaciji v «rezu. O poročilu se je razvila živahna debata, ki sta se je med drugimi udeležila gg. Vrhovnik in Pernuš. Nato je g. inž. Pahernik podal kratek pregled svojega udejstvovanja kot poslanec. Predsednik g. Sedej se mu je v imenu vseh članov JNS v srezu zahvalil za vsa njegova prizadevanja.
Sledila je splošna debata o političnih, gospodarskih in socialnih vprašanjih pre-valjskega sreza. Govorniki so poudarjali, da sta vzporedni kandidaturi na listi g. Jevtiča povzročili razcepljenost, ki je pri volitah mnogo škodovala. Če bi se sporazumno postavila le ena kandidatura, bi bil rezultat petomajskih volitev vse lepši, širši sreski odbor je nato sklenil, da povabi novega poslanca g. Doberška v sreski odbor, ker je g. Doberšek član JNS in mu torej po statutu pripada mesto v sreskem odboru.
Delegati iz Črne in Mežice so obširno poročali o težkem položaju delavstva, zlasti delavcev upokojencev. Govora je bilo tudi o eni najvažnejših gospodarskih panog pre-valjskega sreza, to je o lesni industriji, v kateri se čuti močan zastoj. Podatki, ki so jih poedini odborniki iznašali, so se pied-ložili novemu poslancu g. Doberšku s prošnjo, da na merodajnih 'mestih posreduje. Končno je bil v organizacijskem pogledu napravljen sklep, da se skliče izredna srbska skupščina v'teku meseca avgusta, ko se bo poljžaj v srezu razčistil.
Proces v Osijeku
Osijek, 22. junija, n. V nadaljevanju procesa zaradi našičke afere se je pričelo danes zasliševanje obtožencev glede na prestopke, ki jih navaja obtožnica pod poglavjem G. Prvi bi moral biti zaslišan obtoženi dr. Teodor Jelovac, šef davčne uprave v Na-šicah, ki pa je med preiskavo izvršil samomor. Bil je obtožen, da je v sporazumu z zastopniki Podravine d. d. uničil plačilni nalog, ki ga je odredil prejšnji šef davčne uprave v Našicah za plačilo prenosne taks«* v znesku 3,870.000 Din, in da je v nasprotju z zakonom na novo določil prenosno takso na 2 namesto na 6 odstotkov, s Cimjr je oškodoval državo za 2,600.000 Din. Za to so ga nagradili in je prejel 3ua000 Din. Danes je bil glede teh prestopkov zaslišan Pavel Schlesinger, glavni direktor Podravine d. d., ki je bil obtožen, da je Jclovca nagovarjal k tem dejanjem. Obtoženec je zatrjeval, da ni kriv. Priznal pa Je. da je izplačal dr. Jelovcu 150.000 Din, toda kot nagrado za razne njegove davčne nasvete. SchlesLi-ger je bil obtožen tudi zaradi tega, ker j« skupno z drugimi interesenti podjetja dal tudi uradniku Aleksandru Božiču v Zagrebu 240.000 Din, da bi pregovoril neke uradnike v finančnem ministrstvu za odobritev Jelovcu določene prenosne takse za skupni znesek 1,305.000 Din. Schlesinger se bran«, češ da je to storil po nalogu Lacija Oulman-na v svrho neke zakonite intervencije v li nančnem ministrstvu.

G S t f
ZlTfJtil SLATINSKE TABLETE
sa hu}s€tnie
sestavljene iz naravnih mineralnih soli in rastlinskih ekstraktov. Proizvaja: apoteka
MR. R AH O VE C, LJUBLJANA
V vseh lekarnah 100 tabL — Din 46.-, 200 tabl--Din 74.-.
Reg. No. 142/3 od 10. VH. 34.
Starši in šola
Eden izmed glasov iz roditeljskih vrst
Povodom zaključka šolskega leta, posebno pa še v odgovor na nedavno v »Jutru« objavljeni članek g. Kreutzerja »Iztaoljšajmo šolo«, smo prejeli celo vrsto člankov in dopisov. Za danes objavljamo naslednji članek očeta, ki ima svoje otroke v srednjih šolah.
Kadar in kjer se govori ali piše o mladinski vzgoji, se vedno ponavlja potreba sodelovanja obeh glavnih vzgojnih činiie-ljev, rodbine in šole. Geslo o vzajemnosti šole in doma se poudarja z obeh strani kot neosporjen aksijom, zaradi česar se menda o njem mnogo ne razmišlja, jiti si nikdo prav ne ogleda, kako je z izvajanjem tega načela v praksi, kaj šele, da bi poskušal s svoje strani storiti vse potrebno, da do te vzajemnosti šole in doma, ki je v resnici skoro nikjer ni, zares kdaj pride. Vsaj pri nas je tako.
Poskus z organizacijo :Sola in dom« se zdi, da p; bil prav srečen. Zamisel je bila gotovo zdrava in program organizacije je mnogvj obetal. Toda komaj so se pojavile prve težkoče, se je zamah ustavil in društvo je obrnilo svojo pozornost na druga polja, katerih pomena sicer ne gre podcenjevali, ki pa vendar s prvotnim programom nimajo prave zveze. Od tega programa je ostalo samo ime, šola in dom pa si stojita še vedno nasproti, reči bi se dalo, brez pravega razumevanja drug za drugega in zaradi tega brez onih tesnih stikov, ki bi jih bilo želeti.
Ko se je društvo ustanovilo, se je mnogo govorilo o roditeljskih sestankih. Do realizacije ni prišlo, če se odšteje par poskusov, ki so pa imeli bolj značaj shodov ali predavanj, kakor pa neprisiljenih razgovorov, ki bi omogočali medsebojno spoznavanje in izmenjavo misli med nastavniki in starši. Priznati je treba, da se nekateri učni zavodi sami skušali poklicati v življenje nekake roditeljske večere, toda shajanje v šolskih sobah se ni prav obneslo in starši, ki so prihajali na te večere, se niso mogli ubraniti vtisu, da so klicani nekako »ad audiendum verbum«, kakor pa, da tudi .sami kaj doprinesejo k medsebojnemu razumevanju, tem bolj, ker se je nudila taka prilika k mačjemu enkrat v šolskem letu, da se pač formalno ustreže želji učne uprave.
Res je seveda, da starši le prevečkrat imajo na srcu posebne želje, ki z vzgojo samo nimajo mnogo opravka, da se zanimajo bolj za materialno stran, za olajšanje gmotnih bremen, za dosegljive ugod nosti in za čim najugodnejšo oceno svojih miljenčkov, ne pa v enaki meri za dosego učnega in vzgojnega cilja. Vendar pa bi se že našla vprašanja, ki so skupna za obojestranske interese in pri nekoliko dobre volje bi se preko teh vprašanj mogli navezati tesnejši stiki med šolo in domom, ki bi rodili koristne sadove. Morala bi pač nekoliko tudi na drugi strani popustiti tista ekskluzivnost in dostopnost, ki jo ii» žalost tolikokrat srečavamo, če prestopimo šolski prag.
Slučajno sem baš te dni prečital v starem letniku slovenske revije zanimiv članek, v katerem razpravlja slovenski profesor o šolskem absolutizmu in njega kvarnih posledicah. Besede, napisane dolgo pTed vojno, bi se mogle z isto pravico ponoviti še danes. Avtoriteta učiteljskega zbora je prav tako važna stvar, kakor disciplina učencev, ni pa vedno v korist eni kakor drugi, če je vsaka pritožba dijaka ali njegovih staršev že v naprej zavržena, če mora
vedno imeti organ šole za vsako ceno prav, pa naj se tudi zaduši v mladini vsaka vera v pravičnost. Tako se trgajo vezi, kjer bi se rr^orale navezavati. Starši in njih otroci — dijaki — imajo svoje dolžnosti do šole, ki jih morajo brezpogojno vršiti, imajo pa tudi svoje pravice, ki se jim ne smerjo kratiti.
Eno najbolj kočljivih poglavij je ono o ocenah, mnogokrat izvor pritožb, ki niso vedno neosnovane. Prav gotovo se na primer ne bi smeli dogajati primeri, da se učenec vpraša samo enkrat v semestru al> J»tu, in da je ta primer podlaga za končno oceno. To tudi ne odgovarja niti predpisom niti intencijam učne uprave. Taki in podobni slučaji so sicer redki, niso pa tako neizogibni, da bi se ne mogli odpravili. Kajti izgovor prezaposlenosti pač ne more veljati, dokler ogromna večina učiteljev tudi v tej smeri pod enakimi pogoji najde dovolj časa za enakomerno ocenjevanje. Morda bi moglo v takih primerih poseči vmes šolsko vodstvo in šolsko nadzorstvo. Pomagalo bi lahko odstraniti velik del nezaupljivosti mladine in staršev na-piam šoli in odpraviti povod mnogim ne-všečnim kritikam, ki vzgoji niso v korist.
V krogih staršev se mnogokrat toži e preobremenjenosti učencev. V splošnem se sme reči, da po krivici, vsaj kar ee tiče učne snovi. Morda bi ee dali domači pismeni izdelki tu ali tam bolj ekonomično razporediti, toda v celem »breme« učenja za normalno razvitega dijaka ni preveliko. Prej bi se moglo reči, da je treba doseči še več, zlasti v jezikoslovnem pouku, čigar rezultati gotovo ne zadovoljujejo. Toda to je bolj vprašanje učnega načrta i.n vpeljanih učnih metod, ki bi morale biti sodobnejše. Prav gotovo bi moral biti rezultat srednje šole popolno ovladanje vsaj enega svetovnega jezika in poznanje njegove literature; — samo pasivno znanje, in še to pomanjkljivo, je vsekakor premalo. Nov učni načrt 6e nam že dol$ro obeta, upaH je, da vendar enkrat postane dejstvo.
Nevšečnost, zaradi katere trpijo pouk in učenci, je menjavanje učnih moči sredi šolskega leta. Dodaja se, da se v istem predmetu po tri do štirikrat v letu menja profesor. Zavoda ali njegovega vodstva seveda ne zadene krivda. Stvar učne uprave pa bi bila, da izvrši imenovanja in premestitve pred začetkom šolskega leta, ali vsaj ob začetku in koncu semestrov. Po sedanji praksi pa se te spremembe vršijo brez sistema, in mnogokrat ee sačne šola, ravnateljstvo pa še ne ve, kako bo razdelilo predmete in sestavilo nrnik. Posledice za pouk, za učitelje in za učence so na dlani. Vsi, ki imajo na šoli in mladinski vzgoji interes, po pravici zahtevajo, da se vzpostavi red vsaj tu, kjer ni za to treba drugega, kakor dobre volje in vestnega poslovanja.
To je nekaj misli, ki se vrrtrajajo sčar-šem v trenutku, ko se je pravkar konča,k> šolsko leto. Dalo bi se še mnogo povedati, toda če bo v jeseni našlo upoštevanje vsaj to, kar smo danes iznesli borno že veseli napredka in se bomo za velik korak približali večji vzajemnosti šole doma.
Sokolske tekme za prvenstvo SSKJ
Odlična udeležba — Dobra pripravljenost posameznih
tekmovalcev
Ljubljana, 22. junija
Davi ob 8. so se začele na telovadišču Ljubljanskega Sokola tekme za prvenstvo SSKJ. Tekmovali bodo dva dni. Danes so končali tekme na orodju, v nedeljo zjutraj od 8. dalje pa bodo na vrsti še proste panoge. Vodstvo članskih tekem je v rokah načelnika SKJ br. dr. Pihlerja, ki mu pomagajo še podnačelnika br. Vojino-vič in profesor br. Jeras, v prizivni komisiji poleg teh še br. dr. Murnik in br. šul-ce, za članice pa načelnica s. Elza Ska-larjeva ob sodelovanju podnačelnic ss. Trdinove in Brozovičeve. Kot poseben zastopnik glavne uprave saveza prisostvuje tekmam prvi podstarosta SKJ br. Gangl.
S primernim kratkim pozdravom je otvoril zjutraj tekme načelnik br. dr. Pi-hler, ki je v nagovoru tekmovalcem in tekmovalkam posebej poudaril, naj se bore kot Sokoli dostojno, disciplinirano in mirno. Tekem se udeležuje 27 bratov iz vseh večjih krajev države in 10 članic. Udeležba je največja na doslej sličnih prireditvah. Tekme se vrše sicer kot prvenstvene, vendar obenem služijo pregledu telovadnega materiala kot priprave za olimpiado, ki se je bodo jugoslovenski Sokoli udeležili drugo leto v Berlinu.
Med tekmovalci je opaziti zlasti stare znane obraze, tako svetovnega prvaka br. Primožiča, ki je moral danes žal zaradi bolezni odstopiti od nadaljnjega tekmovanja, dalje brate Gregorko, Antosiewicza, Prišteva, Vadnova, ki je zavoljo blesure na nogi delno izgubil pri nekaterih točkah, in4 Grilca, ki tekmuje za Maribor. Med ostalimi mlajšimi močmi, ki jih 10 nastopa prvikrat na težavnejši tekmi, je posebej zbudil pozornost br. Merzlikar Dimitrij iz Beograda ki je posebno elegantno izvajal poleg br. Antosiewicza vaje na drogu. Članice so orodne tekme končale že dopoldne, člani pa šele pozno na večer, zato podrobnih številk danes ne navajamo.
Člani tekmujejo na vseh glavnih orodjih, kjer izvajajo po dve poljubni vaji, odnosno dva preskoka pri konju vzdolž in po dve prosti vaji. eno poljubno in eno izžrebano V lahkofitlptskih panogah bodo tekmovali v nedeljo dopoldne, in sicer v
teku 100 m, v metu krogle, v skokih v višino in daljino ter v plezanju po vrvi 7 m. Točke za posamezne vaje štejejo 100 za izvedbo, 100 za težkočo. Največje število dosegljivih točk posameznika je 2800. Člii-nice tekmujejo na dvovišinski bradlji, na nizkem ali visokem drogu po izbiri, na konju na šir z ročaji, gredi in v dveh prostih vajah enako kakor člani. Skupno lahko doseže posamezna tekmovalka največ 1800 točk. Od lahkoatletskih panog so določene zanje tek 60 m, skok v višino in met diska.
Med člani je opaziti zlasti številno in močno udeležbo članov Ljubljanskega Sokola, dalje poleg br. Pristova z Jesenic nekaj novih moči iz Kranja, stara znanca Primožič in Grilc iz MariPora. številno so zastopani tekmovalci iz Zagreba in Beograda. Enako je tudi pri članicah udeležba tekmovalk z juga močna in ni nastopila nobena slovenska tekmovalka, kar je zbudilo posebno pozornost.
Z doslej doseženimi uspehi je vodstvo v splošnem zadovoljno, posebej še, ker mnogi tekmovalci še niso mnogo vadili. Gledalcev ni mnogo, vendar vsi, ki so nar vzočni, z napetim zanimanjem spremljajo Uvedbe posameznih tekmovalcev. Podroben izid tekem objavimo kasneje, ker bodo še danes dopoldne proste panoge .	M.
Napredovanje
Beograd, 22. junija p. Z odlokom prosvetnega ministra sta imenovana za oro-fesorja dosedanja s-uplenta Sofija šinuc in Angela Mujcin na realni gimnaziji v Mariboru. — V višjo skupino sta napredovala profesorja državne trgovske akademije v Mariboru Josip Sivic in Vladimir Kralj.
Vremenska nauoved
Zagrebška vremenska napoved za danes: Vetrovno in zmerno hladno vreme.
Dunajska vremenska napoved za nedeljo: Pretežno jasno in bolj toplo.
Maši kraji
Dom poštarjev v Ljubljani bo danes ob 14. slovesno otvorjen. Dom stoji na vogalu Tyrseve in Smoletove nlice, graditi so ga začeli lani 17. avgusta, stroški so znašali 1 milijon Din. Gradila je tvrdka Mavric in tudi notranjo opremo so
oskrbeli domači obrtniki.
Fran Milanski
Ob njegovi posmrtni knjigi »Humoreske in groteske"
V založbi Tiskovne zadruge je te dni izšla posmrtna zbirka listkov in črtic Frana Milčinskega »Humoreske in groteske«, ki jih je iz obsežne zapuščine zbrala in pripravila za knjižno izdajo pisateljeva hčerka ga profesorica Breda. Prvi ciklus knjige nosi za Milčinskega značilno za-glavje »Rodbinske in mladinske«. O največjem našem humoristu, čigar življenjsko delo razodeva v slednji potezi izredno plemenitega človeka, predvsem pa najboljšega očeta in moža, nam njegova vdova gospa Marija na našo prošnjo pripovedu-j-e, kakšen je bil kot oče in mož:
Spoznala sem ga, ko mi je bflo 17 let, vzela sva se pa šele, ko mi je bilo že 30. Prvikrat sva se srečala pri Zajčevih, ko je^ prišel iz Idrije, kjer je bil takrat v službi, v Ljubljano na nekakšen sodniški tečaj. Celili 13 let sva se torej poznala, ne da bi bila kdaj padla med nama kakšna beseda o poroki. Tudi pozneje ga nisem nikoli vprašala, zakaj sva prav za prav tako dolgo odlašala, zdi se mi pa, da ga je zadrževala navezanost na mater, pri kateri je živel. Ko je bil nato premeščen v Ljubljano in mu je čez nekaj časa mati umrla, sem videla, kako resno je zanj vprašanje življenja v družini. Ko se mu je zdaj približala misel, da bi se vzela, je spet mnogo razmišljal o tem, kako bo preživel ženo in otroke, če jih Bog da. Nekoč mi je na lepem dejal, da se ne misli prej poročiti, dokler ne postane svetnik-Ko je 3. decembra 1908 avanziral, je prišel pome na dom in šla sva na sprehod. Brez kakšnega uvoda, brez kakšne druge razlage mi je rekel takrat:
—	Zdaj pa že lahko iščeš stanovanje.
Čeprav je pogostokrat prihajal k nam
na dom, tudi mojim staršem nikdar ni rekel besede o možitvi. A ko sem takrat povedala doma, da se najbrž v kratkem poročim, so moji starši dejali, da bi bilo vsekakor prav, če se pride tudi z njimi pomenit. Rekla sem mu ob najinem prvem svidenju in naslednji dan, ko je spet prišel pome, je spodaj v trgovini dejal:
—	Nekaj sem vam prišel povedat, Micka vam bo »kandala«.
Tako je bilo vse dogovorjeno. V maju 1910 sva se poročila in se preselila preko ceste v Oražnovo hišo. Ko so potem počasi prihajali otroci, je imel z njimi največje veselje. Človek bi mislil, da je živel samo z njimi in v njih, toliko so mu dajali zmerom opravka. Za debele knjige je popisal beležnic o njih — sledil je slednjemu vzgibu njihove rasti. Bredo, ki je prva prišla, je imel najrajši. Ob 6. popoldne se je rodila, ob 9. zvečer naslednjega dne pa je že stal z beležnico zraven moje postelje in zapi-
soval vse manifestacije njenega življenja. A ko so polagoma doraščali, so se zmerom na kupu gnetli okrog njega, da jim je kaj bral iz knjig, jim kazal slike ali jim razlagal pota zvezd iz debelega astronomskega atlasa. Zato pa so ga imeli tudi otroci zmerom strašno radi. Kadar smo se skupaj odpravljali na sprehod, je bila med njimi zmerom huda tekma, kdo bo hodil najbliže pri njem.
—	Zapikana leva roka zame, zapika-na desna roka zame, so si mali hiteli po stopnicah zagotavljat pravico do njegove desnice in levice, a kdor je bil prepočasen, se je moral zadovoljiti z menoj.
Tako smo živeli ves čas srečni in zadovoljni, dokler ni prišla bolezen v hišo. Najprej je obolel on, potem sem prišla jaz na vrsto, a on je zmerom bolehal po malem. Takrat mu je prišla tista neprestana skrb, kaj bo z otroki, kadar njega več ne bo, in v tej skrbi smo se še krepkeje stisnili med seboj. Zadnja leta je zmerom mnogo govoril o smrti. Ko sva nekaj mesecev, preden je za vedno šel od nas, bila na sprehodu, mi je mimogrede dejal:
—	Kako čudni so ljudje — vsi bi radi, naj jim pravde prevzamem, a jaz res ne zmorem več vsega! Človek bi skoraj še umreti ne smel nazadnje.
Ko je nekoč spet začel govoriti o smrti, sem mu rekla:
—	Ne smeš misliti na to, pomisli rajši, da imaš otroke in da moraš živeti.
—	Ah, je odvrnid, enkrat pride vsakdo na vrsto. Ti imaš pa tudi dobro podporo. — Mislil je na najino hčerko Bredo.
Najbolj bridko nama je bilo na zadnji Miklavžev večer, ki sva ga preživela skupaj. Takrat je napovedovalec v radiu pripovedoval nekakšno zgodbo o Miklavžu in tam je rekel Miklavž nekako tako, kakor da mora zdaj še k neki vdovi, ki je že tri leta sama z otroki. On je na lepem vstal in odšel na balkon. Stopila sem za njim in sem videla, da ima solze v očeh. Spomnil se je svoje smrti, ki ni bila več daleč, in spomnil se je nas. In potem sva skupaj jokala oba.
Ves je bil samo oče in mož. L. M.
Vprašanje velikega Ptuja
Ptuj, 22. junija Vprašanje združitve okoliških občin s Ptujem se vleče že nekaj mesecev in je še do danes odprto. Pretekli teden se ie vršil v Ptuju sestanek vseh prizadetih občin, katerega so se udeležili med drugimi ban g. dr. Dinko Puc, sreski načelnik g. dr. Bratina, mestni predsednik g. Jerše Ladislav in predsedniki občin Brega g. Vindiš Ignac, Grajene g. Svenšek in Rogoznice g. Rašl. V glavnem je šlo za to, da se med
ljudje
j zastopniki posameznih občin doseže spo-
f razum, da se priključi mestu del občin« Brega, to je do potoka Studenčnice s tvor-nico »Petovio«, dalje od občine Grajene ; del Vičave in od občine Rogoznice ljudski vrt. Zastopniki okoliških občin se nikakor niso mogli ogreti za ta načrt ter so navajali za vzrok prevelika davčna bremena. Ker ni prišlo do sporazuma, bo v vprašanju pač odločila banska uprava, odnosno ministrstvo za notranje zadeve.
Obupno dejanje carinskega blagajnika
Ljubljana, 22. junija V uradu glavne carinarnice na Vilhar-jevi cesti sta včeraj popoldne malo po 17. uri odjeknila dva strela, ki ju je sprožil v svoje prsi 391etni carinski uradnik Fran Dobrovič in se smrtno nevarno ranil, obenem pa je ž njima sprožil afero o poneverbi uradnega denarja, ki ji prvi hip še ne moremo označiti povsem točnega obsega. Dobrovič, ki je po rodu iz Obrenca v Dalmaciji, oženjen in oče treh majhnih otrok, je imel v carinarnici opravka z blagajno. Medtem ko je bil pretežni del denarnega prometa, ki je tekel skozi njegove roke, stalno pod kontrolo predpostavljenih, pa je vodil Dobrovič tudi posebno blagajno, v katero so se stekali dohodki iz
nekaterih specialnih taks, in nad to blagajno že nekaj let ni bilo revizije.
Včeraj popoldne je prišlo iznenada do katastrofe. Dobrovič je dobil nalog, da blagajno izroči drugemu uradniku. Ta odredba je na uradnika, ki svojih računov ni imel v redu in ki je uvidel, da bo prišla stvar neizogibno na dan, tako vrgla iz ravnovesja, da si je, tik preden bi moral blagajno predati, nameril revolver na prsi in se dvakrat ustrelil pod srce. Upravnik carinarnice je dal takoj poklicati reševalni avto, ki je samomorilca prepeljal v bolnišnico. Na kirurškem oddelku so Dobro-viča operirali in mu obe krogli vzeli iz ran, vendar pa njegovo stanje še ni izven nevarnosti. Takoj je bila obveščena o dogodku tudi osrednja carinska uprava in že danes je prispel v Ljubljano poseben odposlanec ministrstva, ki vodi preiskavo.
Danes se je pri ranjenem Dobroviču v bolnišnici zglasila posebna komisija, v kateri so bili poleg beograjskega odposlanca tudi zastopniki ljubljanske carinske uprave, sodišča in policije. Kakor se čuje, znaša poneverjena vsota okrog 350.000 Din, bo pa vsekakor šele ugotovljena z natančnim pregledom.
Kdorkoli je doslej poskusil
KAVO ali CIKORIJO
izjavlja, da ne bo nikdar več jemal druge. To zares nikakor ni čudno, kajti nazadnje ima vsakdo rad tisto, kar je najboljše. Florida-kava in ci-korija nimata kisline, sta zelo okusni, redilni, lahko prebavljivi in vsebujeta vse vitamine.
Zahtevajte v svoji specerijski trgovini izrecno
Florida-kavo ali Florida-cikorijo!
Q Smlmimi nmmin ■ i__i________..____■ *
rUCOmJL
je treba ravnati posebno previdno. LUX jih pere prizanesljivo 1
Uboj v beograjski markamki
Beograd, 22. junija
Štiri dni so beograjski listi objavljali na celih straneh poročila o razpravi proti delavki Rumici Soukupovi, ki je z nožem usmrtila svojo tovarišico Slavko Djukice-vo, ki je bila povzročiteljica njenega odpusta iz službe. Največja senzacija tega velikega procesa pa je bila snoči pred razglasitvijo sodbe, ko je mnogoštevilna publika iskreno ploskala državnemu tužite-lju. Niti najstarejši beograjski odvetniki ne pomnijo, da bi se bilo kaj takega zgodilo v prostorih sodišča za mesto Beograd. Državni tožitelj je sam izmenjal kvalifikacijo obtoženkinega dela.
Rumica Soukupova, rojena Piletičeva iz Črne gore, je bila že 15 let delavka mar-karnice. Pred tedni je bila odpuščena pod pretvezo, da je iz tovarne odnesla nekaj papirja. Vsem tovarišicam in tudi drugim uslužbencem je bilo znano, da je bila odpuščena samo zaradi tega, ker jo je vzela na piko Slavka Djukičeva, ki je bila v podjetju kot direktorjeva prijateljica v pravem pomenu besede vsemogočna. Ta ženska, ki je prihajala na delo nališpana kakor za bal in ki je lahko zapuščala posel, kadarkoli je hotela, je imela po izjavi mnogih prič kot direktorjeva prijateljica v rokah usodo vseh uslužbenk in uslužbencev. Njena vlada v tovarni je bila strašna. Kdor se ji je tudi nehote zameril, je izgubil službo. Tipograf, ki jo je srečal, a je ni — hote ali nehote — pozdravil, je bil ob službo. Vse prošnje so bile zaman, zameril se je Slavki in zanj ni bilo več službe. Slavka je bila pred leti sama revna delavka, kakor so druge, a ker je postala prijateljica direktorja, so v njej zamrli vsi občutki solidarnosti in postala je najhujši despot. Neke tovarišice so se ji v strahu klanjale do zemlje, v delavnici so ji manikirale nohte na nogah, tekmovale so, da bi ji napravile kakršnokoli uslugo, a vse druge, ki niso zmogle tol:ke ponižnosti, so bile od danes do jutri.
Šele proces je žitvam terorja odprl usta. Obtožena Rumica je preprosto izjavila, da je po krivičnem odpustu iz službe zgrabila za nož in udarila z njim Slavko, ker j© njen škodoželjni smeh bil za njo obeležje strašnega nasilja, ki je leta in leta tlačilo in trpinčilo njo in vse druge uslužbence. Pričevali so skoraj vsi delavci in delavke markarnice. Le nekaj jih je bilo, ki niso upali ničesar točnega povedati o odnošajih Slavke z direktorjem in o njeni strahovladi, vsi ostali pa so senatu pogumno izpovedali in orisali vse, kar jih je tlačilo, kakor najhujša mora. Svojim pretresljivim izpovedbam so dodali tudi resignirano prepričanje, da bodo zaradi resničnih izpovedi gotovo odpuščeni iz službe, če v podjetju ne bo izvedena najosnovnejša zaščita delovnih moči.
Obtožena Rumica je imela tri zagovornike in je eden od njih, ki pozna njeno rodbino, navedel med drugim, da je njen oče padel v bitki na Pivi, njen stric na Drini, eden brat na Romaniji, drugega brata so pa Avstrijci razmesarili, ko so ga zajeli kot ranjenega srbskega četnika. čo bi ti junaški ljudje vedeli, kako je v mar-karnici živela sirota Rumica, bi njih kosti vstajale v grobu in vpile do neba, je zaključil odvetnik svoj govor ter opozoril senat, da tudi najbolj plašni uslužbenci markarnice priznavajo, da je bila obto-ženka najvestnejša delavka ter najboljša žena in mati. Drugi zagovornik je opozarjal ,da razkriva proces strašno zlo iz življenja brezpravnih delavnih moči v raznih ustanovah in podjetjih. Na tisoče mladih deklet in žena mora podleči svojim predstojnikom. Ta proces naj bo opomin za vse one, ki zlorabljajo delovne moči. To naj bo protest proti sistemu dela no samo v markarnici, temveč tudi v mnogih drugih privatnih in javnih podjetjih.
Rumica Soukupova je bila zaradi uboja, izvršenega v velikem razburjenju obsojena na dve leti ječe.
Zadnja pot ponesrečenega 3ogomirja Kukmana
Ljubljana, 22 junija K poslednjemu spremstvu mladega, nesrečnega šentjakobskega igralca Bogomir-ja Kukmana, ki so ga danes ob 16. odpeljali v večno domovanje k Sv. Križu, se je pred zavodom Sv. Jožefa na Vidovdan-
ski cesti zbrala velika množica ljudi. Med pogrebci, ki so prihiteli od blizu in daleč, smo poleg — številnih pokojnikovih tovarišev iz službe in iz društev, ki se je v njih udejstvoval — predvsem polnoštevil-no zbranega ansambla Šentjakobskega gle-
dališkega odra ln odposlancev Ilirije, v kateri je bil delj časa tajnik teniške sekcijo — opazili tudi mestnega župana dr. Rav-niharja. Preden so dvignili krsto na voz, ki je bil z venci ves zasut, je zbor Ljubljanskega Zvona, pomnožen s pevci Šentjakobskega odra, zapel v srce segajočo ža-lostinko. Na pokopališču so iz kapele, kjer je duhovščina opravila svečane pogrebne obrede, prenesli krsto do groba pokojnikovi tovariši-igralci, poslednje pozdravne besede pa sta ob odprtem grobu izrekla predsednik Šentjakobskega odra Gnidovec in načelnik teniške sekcije Iliri j« Končan. Naj bo simpatičnemu, ljubljenemu Bogomirju žemljica lahka!
Zadnja pot ponesrečenega rudarja
Na praznik popoldne so v Zagorju ob ogromni udeležbi ljudstva položili v grob rudarja Jožeta Prašnikar j a, ki je storil smrt pri delu v kotredeškem rovu. Tragična smrt mladega moža in očeta je globoko pretresla rudarske družine. Od leta 1925. je to že tretja smrtna nesreča v kotredeškem rovu. Usoda je hotela, da se jo pripetila malo pred dovršitvijo dela. Partija, h kateri je spadal pokojni Prašnikar, bi morala dozidati samo še en meter in 80 m globok jašk bi bil gotov. Delavci so z veseljem dogotavljati delo, ker jim je bila od vodstva rudnika obljubljena lepa nagrada. Pokojni Prašnikar se je vneto udejstvoval pri pevskih društvih, bil pa Je tudi zvest in zaveden tovariš. Združeni pevci pod vodstvom g. Koprive so pred domom zapeli žalostinko. Na čelu žalnega sprevoda, v katerem so bili tudi rudniški ravnatelj z nameščenci tier zastopniki raznih društev, je svirala rudniška godba. Pokojni Jože Prašnikar bo ohranjen v blagem spominu.
Bratje na obeh straneh Mure —
nekdaj in danes
Članek v »Jutru« št. 138. je hvalevredno opozoril na potrebo čim ožjih stikov Prek' murcev z ostalimi Slovenci in narobe. Je to sodobna nujnost v našem narodnopoli-tičnem programu, katera se baš zadnje čase čvrsto uveljavlja na poti naprej, kakor to kažejo n. pr. V. Novakov zbornik Slovenska krajina, nedavni uspeli strokovni izlet Umet. zgodovinskega društva v Prekmurje ali pa ustanovitev prekmurskega Muzejs-kega društva prihodnjo nedeljo. Vsled tega pa je po svojih začetnih ln zaključnih izvajanjih članek preveč pesimističen. Sodobne naloge se ne morejo pospeševati z neumestnimi primeri o Ljubljani, za katero je čas, da preneha biti uš na glavi Kranjske ali pa nedavno korigirana in sedaj zopet obnovljena trditev, da nimamo v naših muzejih razen bo-smana v Mariboru in črensovske omare v Ljubljani niti enega dela ljudske noše, kakor tudi ne ostalih narodopisnih predmetov iz Prekmurja. Pravtako ne more ta pesimizem n. pr. pripraviti rešitve prekmurskih arhivov, na čemer dela banovine ki arhiv v Mariboru že dve leti itd.
V tem pogledu je treba domačinom in tistim, ki imajo najožji stik z zemljo, pokazati konkretno na aktualne probleme in javnost za nje zainteresirati. G. Miroslav Kokolj bo verjel .da trpimo na i6tem tudi v Mariboru, kar najlepše vidimo pri pripravah za Mariborski zbornik, aH pa v Ljubljani, kjer čaka na rešitev tudi cela vr6ta vprašanj. Ce primerjamo verigo
uspehov od prekmurske železnice pa do Novakove Slovenske krajine in Kranjčevih del ne moremo negirati napredka, kateri pa se mora v bodoče e sodobnimi vprašanji 6motreno forsirati, da ee tako doseže tisto, kar je naš cilj: duhovna in gospodarska strnjenost naše velike Prle-kije to- in onstran Mure. Ta cilj pa se ne da doseči v nekaj letih, temveč je to delo generacije. Smelo trdimo, da je namera preko noči zliti oba bregova Mure v eno gmoto izenačenju in zbližanju, daleko več škodovala kakor pa koristila. In slednjič je tendenca po uniformiranju Prekmurja z nami neprirodna! Da naša 6redina pri poznavanju in dviganju Prekmurja sodeluje, ni treba poudarjati, ker navaja to avtor sam. Samo v izpopolnilo njegovih izvajanj in v dokaz, da naša 6redina aktivno sodeluje pri spoznavanju Prekmurja Izpopolnjujem gornji članek e posameznimi podatki; pri tem pa bom naše politično zanimanje za Prekmurje namenoma prihranil za drugič.
Ko govori pisatelj o ivanocijn, pozabi, da je Ivanocijev korak bil v zvezi z duhovniškim sosedom tostran Mure, z D. Meškom na Kapeli; bližina obeh, njuni osebni stiki in ilirski idealizem Meška so dovedli Ivanocija do njegovih pomembnih korakov ali z drugo besedo: sodelovanje obeh bregov Mure, lokalno preko Slatine Radinec.
Da je tudil učiteljstvo sodelovalo pri spoznavanju in u poznavanju Prekmurja v predvojni dobi naj dokazuje dolgi poto-
pis F (rana) R (akuše), pisatelja domoznan-stva ormoškega okraja, ki je izšel pod naslovom Potovanje v Otizo 1&90 v Slov. gospodarju. Tega leta so namreč nastopile govorice, da izvira v Hotizi sveta reš-nja kri. To priliko je porabil tudi Rakuša in potoval v Hotizo in poleg tega obiskal Medžimurje in Dolnjo Lendavo, kjer je tedaj služboval uskok Ivan Murkovič Rakušev opis Dolnje Lendave Je gotovo prvi naš opis tega mesta in zatorej ne bo odveč, če ga zaradi današnje nepristopno-sti tukaj v izvlečku priobčimo.
»To mesto leži ob reki Lendv4 na zahodni strani Lendveške gore, katera omejuje na vzhodu lepo Mursko polje. Hiš šteje do 300, v katerih stanuje do 2500 ljudi. Edina cerkev stoji na glavnem trgu ter je, kar Lendvanje sami priznati morajo, zelo zapuščena. Nekoliko više. blizu v 6redini gore, stoji veličasten Lendveški grad, v katerem je sodnija, davkarija in... pripravnica. Vse hiše so zidane, eno ali dvonadstropne ter jako lepo pobeljene. Apno kupujejo Lendvanje od štajerskih apnarjev (zlasti iz ormoške okolice, moja pripomba). Ko Stajerc pripelje apno v Lendvo ter začne na glav-
CITAJTE
ŽIVLJENJE N S V E T
nem trgu kričati »štajer, fajer mesek«, (štajersko belo apno) tedaj pribežijo tr-žani, da mu ga kar raz-raamejo«.
Nato poroča R. o nastoju kapele ev. Trojice in o prihodu v gostilno. »V drvo-rani okoli dolge mize so sedeli najimenitnejši mestjani in uradniki. Pogovarjali eo se v madjarekem, nemškem in latinskem jeziku. Iz njihovih pogovorov in napitnic 6mo Izvedeli, da eo obhajali god nekega umirovljenega uradnika. — Mi zasedli pa smo mizo... Naročili smo si južino. Takoj za nami vstopil je tudi nek star veličasten gospod. Gospoda za dolgo mizo ga je povabila v svojo sredino; ali on 6e je spodobno zahvalil za povabilo, rekši, da se ne kani dolgo muditi. Stopil pa je k naše j mizi, nas po madjarski pozdravil: »Jo napot« — ml odzdravili emo mu slovenski: »Bog daj« — ter nas je potem, ker nas je spoznal, po slovenski vprašal: »Je li dovoljeno?« Nam je bilo zelo po vo-Ijii, da se je ta Lendveški gospod k nam pridružil...
H kratu pa je v dvorani vse potihnilo; kajti izza dolge mize vstal je en gospod ter napil po nemški v zelo raztegnjenem govoru gospodu godovnjaku. Izbora emu govoru 6o sledili gromovitl »čljen« klici. Tudi ta gospod, ki je sedel pri našej mizi, šel je godovnjaka pozdravljat. Kc pa se je zopet vrnil, nam je pošepnll; »Prejšnji govornik je tukajšnji šolski ravnatelj; on je tudi štajarec«.
»Kolikor ravno Iz prejšnjega prizora sklepati morem«, rečem mn na to Jaz »mora ta gospod ravnatelj za vaše mesto posebne zasluge Imeti... mogoče je pa tudi, da madžarski narod ovoje učitelje v
obče spoštuje in njih zasluge primerno čisla?«
Na to Je domačin pritrdilno odgovoril in Ra ku š a je hotel načeti pogovor o šolstvu na Madžarskem.
»Škoda, da se nisino mogli z istim tujcem o šolstvu in učiteljstvu dalje pogovarjati. Iziza dolge mize je vstal namreč oni govornik ter nas, ne da bi ee nam poprej predstavil bil, glasno vprašal: »Od kod ste vi, moji ljubi Štajerci? »Umeje se samo po sebi, da 6mo mu h kratu enoglasno imenovali našo domačijo. Na to je z radostnim srcem pristopal k našej mizi ter se nam 6 solznimi očmi tako-le predstavil: »Jaz 6em Ivan Murkovič, rojen štajarec — Malonedeljčan, sedaj tukajšnji šolski ravnatelj, edini Slovenec v tem mestu. Pozdravljam vas, kakor pozdravlja slovenski dijak svoje roditelje, ko ga obiščejo v daljnem tujem mestu. Blagovolite se potruditi v moje stanovanje. Darujte mi vsaj eno urico, da se z vami radujem ...«
»Prišedši v šolski hram, ogledali smo 6i najprej šolske sobe in druge šolske prostore, potem pa odšli v ravnateljevo stanovanje...
Ko nam je nit pogovora o navadnih rečeh pošla, nazdravil sem jaz gospodu Murkoviču. V teku zdravice miloval sem majko Slovenijo, da jo je ostavil jeden tako zmožnih slovenskih učiteljev, kateri bi lahko za blagor njenih sinov in hčera mnogo koristnega storil. Te besede so gospoda Murkoviča nekoliko užalile. Rekel je, ko se je za zdrravico zahvaljeval, med drugim, da nikar ne 6memo misliti, da bi se on bil, če tudi je Slovensko ostavil, majki Sloveniji izneveril. Služboval je ba-
TeL 21-24 ELITNI KINO MATICA
GLOBOKO ZNIŽANE CENE! Danes ob 3^ 7.15 in 9.15 nri »večer
NESMRTNILJUBAVNIK
(SMRT NA DOPUSTU), _
FREDRIC MABCH	EVELTN VENABLE
Gospod
Konjunktura se boljša
Osrednji nrad za zavarovanje delavcev v Zagrebu (SUZOR) objavlja podatke o povprečnem stanju pri krajevnih organih v Jugoslaviji zavarovanih delavcev in nameščencev v aprilu L L Iz teh podatkov je razvidno, da se je od marca na april zaradi običajnih sezonskih razlogov povečalo število zavarovancev za 24.750 in je bilo v aprilu povprečne zavarovanih 551.081 delavcev m nameščeneev, t i- »a 15.929 ali ea 3Ph ^ nego lani v Istem mesecu ter za S4.5a6 ah sa 6.5»/* ve« nego v aprilu 1933.
v primeri % lanskim aprilom zaznamujeta največji odstotni prirastek okrožna urada v Sarajevu (plus 15'/o) in v »omboru (phis 14.4°/»). Zmanjšanje zaposlenosti pa kažeta predvsem okrožna urada v Banjaluki (minus ll*/«) in v Skoplju (minus 4.8«/o). Pri ljubljanskem okrožnem uradu je bilo v aprilu le za 0.5°/® več zavarovancev nego lani v aprilu.
Povprečna dnevna zavarovana mezda je znašala v aprilu 21.57 Din, torej za 0.76 Din manj nego lani v aprilu. Skupna mesečna zavarovana mezda zavarovancev pa je znašala v aprilu zaradi večjega števila članov 297J. milijona I>in nasproti 288.5 milijona Din v lanskem aprilu.
Gibanje zaposlenosti t Slovenj in astall državi.
Cttateljem »Jntra« so morda še v spominu lanske polemike z beograjskim >Narod-dim blagostanjem«, ki je hotelo na podlagi statistike SUZOR-ja o gibanju zavarovanih članov dokazati, da gre gospodarstvo v Sloveniji še razmeroma najbolje, češ da je v tem letu v večji meri naraslo število zavarovancev v Sloveniji nego v ostali državi. 2e takrat smo navajali, da je šel lanski prirastek zaposlenosti v Sloveniji skoraj izključno na račun trenutne konjunkture v tekstilni industriji, dočim je vladala v ostalih panogah nadalje huda depresija. Obenem smo opozorili, da je treba tudi upoštevati mnogo večji padec zaposlenosti v prejšnjih letih v Sloveniji v primeri z ostalimi pokrajinami. Da so bili lanski sklepi ^Narodnega blagostanja« prenagljeni, nam priča zlasti letošnji razvoj zaposlenosti, ki kaže, da v dravski banovini nimamo nobenega prirastka zavarovancev več, dočim se Število zavarovancev v ostalih delih države v splošnem dviga. To nam nazorno kaže naslednja primerjava števila zavarovancev v dravski banovini in v ostali državi za mesec april zadnjih šest let od leta 1980 naprej, ko je zaposlenost pri nas dosegla kuV-mtnacijsko točko, do letošnjega aprila.
arstTo
— Slovenija zaostaja
Gospodarske vesti
«= Zmanjšanje Balda v kliringu c Nemčijo in Italijo. Narodna banka objavlja podatke o gibanju aktivnih kliringov, iz katerih je razvidno, da je neizravnani saldo v nemško-jugoslovenskem kliringu (nemški klirinški dolg) v zadnjem tednu precej nazadoval. Dočim se je doslej ta saldo skozi več tednov gibal na višini le malo izpod 300 milijonov in je v prvi polovici junija dosegel najvišje stanje 303 milijone, je na dan 19. junija izkazan v višini 287 milijonov, tako da je nasproti najvišjemu stanju nazadoval za okrog 16 milijonov. To nazadovanje je očitno v zvezi z okolnostjo, da je Narodna banka 8 15. junijem ukinila ugodnosti, ki jih je skozi dva meseca nudila našim uvoznikom nemškega blaga s tem, da so lahko za polovico fakturnega zneska vplačali v kliring marke po za 8®/o nižjem ugodnostnem tečaju. Ker je bilo ponovno objavljeno, da Narodna banka teh ugodnosti ne bo več podaljšala. so mnogi uvozniki nemškega blaga pohiteli, da so do 15. junija izvršili potrebna vplačila v kliring. Tako je imela Narodna banka v tednu od 12. do 19. junija na klirinškem računu z Nemčijo na razpolago znatnejše vsote za izplačilo našim izvoznikom, kar je imelo za posledico zmanjšanje salda. Dne 19. junija je bilo izvršeno poslednje izplačilo po avizi štev. 5034 od 14. jan. t. 1. in je treba sedaj približno pet mesecev čakati na izplačilo. Da so bila izplačila našim uvoznikom v tednu od 12. do 19. junija prav znatna, nam priča tudi dejstvo, da je bilo v tem tednu izvršenih 299 izpla-
je najprej na Prekmurskem, potem na Slovenskem v Sv. Križu pri Ljutomeru in v Trbovljah, pa je v teku svojega službovanja uvidel, da je bolje če 6e človek ravna po prislovici: »Kjer bolje, tam da-lje.c
Pri teh besedah nisem mogel vzdržati, da mu ne bi ugovarjal ter ga vprašal ka-ko-li mu je mogoče vzbujati in gojiti v srcih izročene mu mladeži ljubezen — materinščine, katere sam ne čuti, kar nam avetro-ogetrekim učiteljem, vsem brez izjeme, postava veleva.
Nato mi je on odgovoril, da v Madjair-skej šolska postava tega učiteljem n« veleva, kajti madjarski narod je itak dovolj naroden; madjarska mladež sesa narodno Čuvstvo že iz materinih prsii-
Tudi una prislovica: »kjer bolje, tam dalje«, me je ne malo razburila, in vprašal sem ga tedaj: za koliko je on v Ma-djarskej na boljem, kakor je bil v Slo-venskej. Nato mi je rekel, da ima v Ma-djarskej trikrat toliko letne plače, kakor jo je imel v Slovenskej ...
To bi bila Lendava v devetdesetih letih 19. stoletja in v njej dualistični huzar Murkovič.
Na vsak način je Rakušev opis doprinos k spoznavanju stikov med nami in Prekmurci.
V nadaljevanju spoznavanja te preteklosti in pri delu za izgraditev duhovne in gospodarske enotnosti na obeh bregovih Mure pa ne obtožujmo nikogar, temveč hodimo po začrtani pot' naprej k cilju našega narodnopolitičnega programa, na kateri pa pripada iniciativa po pokrajinskem ln zgodovinskem značaju problema domačinom - Prekmnrcem! Styriacua.
	dravska	ostala
april	banovina	država
1930	96.854	525.357
1931	90.775	506.800
1932	75.033	432,192
1933	74.170	442.355
1934	77.375	457.774
1935	77.412	473.669
skupaj
622.211 507.575 507.225 516.525 535.125 561.061
V pri men z lansum ap11"""	,
tošnjem aprilu število pri OUZD v Ljubljani zavarovanih delavcev in nameščencev le za 37 večje, tako da »naša enoletni prirastek komaj 0.05*/*, dočim »naša prirastek nasproti lanskemu aprilu v ostalih delih države 15.895 zavarovancev ali 8.4•/•. Pa tudi če vzamemo za primerjavo prirastek v zadnjih dveh letih, vidimo, da navzlie ugodnejšemu lanskemu razvoju v dravski banovini še vedno rezultira za dravsko banovino slabši odstotek nego za ostalo državo. V aad-njih dveh letih (t primeri a aprilom 1933) se je namreč zaposlenost v dravski banovini povečala le sa 4.4*/«, ▼ ostali državi pa ea 7.1*/«, čeprav bi bilo pričakovati obratnih številk, kajti v času konjunkture je bil padec zaposlenosti v Sloveniji mnogo večji nego drugod in bi bilo naravno, če bi imela dravska banovina tudi pri zboljšanju zaposlenosti večji odstotek. Pri sedanjem ra»-vojn pa Slovenija vedno bolj eaostaja v konjunkturnem raevojn v primeru s »stal« državo. V dravski banovini smo letos v aprilu pri eavarorancih okrožnega urada dosegli šele 79.9•/• maksimalne aaposlenosti v aprila 1930 (pr®d krieo), dočim je aaposle-nost v ostali državi dosegla le 90.2*/t maksimalne eaposlenosti v aprilu 1930. Z drugimi besedami: dravska banovina eaostaja v eaposlenosti v primeri a letom 193o še ea 20. I*/«, dočim j« v ostali državi eaposlenost le še ea 9.8®/o manjša nego v aprila 1930, Te številke pa bi bile za Slovenijo brez dvoma še mnogo neugodnejše, če bi upoštevali tudi rudarsko delavstvo, ki je zavarovano pri bratovskih skladnieah. Kakor mano, se je rudarstvo na jugu naše države v zadnjih letih silno dvignilo, saj se je produkcija bakrene in svinčene rude v poslednjih treh letih podvojila odnosno potrojila m kaže tudi produkcija ostalih rud rekordne številke. Pri vsem tem ugodnem razvoju pa Slovenija ni prav nič udeležena. Produkcija premoga, ki v rudarski produkciji Slovenije pride skoraj izključno v poŠte«, pa je v dravski banovini v neprimerno vetjem obsegu nazadovala nego v ostalih pokrajinah. Želeti bi bilo, da bi navedeni podatki dali povod za razmišljanje vsem onim, ki gledajo od daleč slovensko gospodarstvo vedno le v najlepši luči.
čil, dočim je bilo v prejšnjih trefc tednih skupaj izvršeno le 3q0 izplačil. — Po več-tedenskem stalnem naraščanja izkazuje tndi neizravnani saldo v italijansko-jugosk>-venskem kliringu (italijanski dolg) prvikrat malenkostno nazadovanje. Dne 19. jtmijaje znašal saldo v našo korist 51.1 milijona Din nasproti 52.9, 49.7, 475, 41.2, 88/) in 36.0 milijona Din v zadnjih šestih tednih. Dne 19. junija je bilo izvršeno poslednje Izplačilo po avizi številka 70615 od 21. maja L L in je treba čakati na izplačilo mesec drrt. Ostali kliringi trenutno ne kažejo salda v našo korist.
= Devalvacija ramenskega leja. Med državami, ki niso mogle obdržati svoje valute na zlati pariteti, pa nočejo tega priznati, se Rumunija najbolj krčevito drži Akcije o nespremenjeni zlati pariteti. Pil tem trpi vse rumunsko gospodarstvo, zlasti pa zunanja trgovina. Rumunska vlada je uvedla, da bi prikrila padec leja, kompliciran sistem izvoznih premij in obremenitev uvoza, kar je povzročilo veliko zmedo v zunanji trgovini in tudi trgovinsko-politične spore z raznimi državami. Med tem je lej na črni borzi stalno padal in so v zadnjem času tečaji tujih deviz na črni borzi ponovno narasli. Privatna premija na oficielne tečaje je nedavno dosegla 90% in Sele, ko je vlada nedavno odredila, da se izvoznikom devize odkupijo s premijskim dodatkom 44%, je na črni borzi padla premija na 70—80%. Sedaj se je morala vlada odločiti, da dovoli rumunski Narodni banki odkup zlata z dodatkom 30.000 lejev pri kg na oficielno odkupno ceno 111.111 lejev za kg zlata. Z uvedbo te premije (27%%) za odkup zlata, s katero se naj prepreči tihotapstvo zlata v inozemstvo, je vlada oficijelno priznala razvrednotenje leja. Seveda pa je položaj rumunskega leja nadalje zelo nejasen.
— Državna hipotekama banka plača aa vloge le še 4*/». Iz Beograda poročajo, da je Državna hipotekama banka na svoji seji dne 13. junija sklenila v duhu svojih prejšnjih sklepov glede znižanja aktivne in pasivne obrestne mere, da se s 1. julijem zniža obrestna mera za hranilne vloge od 5 na 4°/n.
= Državna hipotekama banka v maju. V
»Službenih novinah« objavlja Državna hipotekama banka svoj bilančni izkaz za 31. maj t. 1., iz katerega je razvidno, da se je likvidnost zavoda v maju še nadalje povečala. Gotovinska sredstva (gotovina v blaganji in v blagajniških zapisih Narodne banke), ki je znašala ob koncu lanskega leta 265.5 milijona Din je že do konca aprila narasla na 501.3 milijona Din, ob koncu maja pa so ae ta gotovinska sredstva nadalje povzpela na 593.5 milijona Din. Od posojil kažejo povečanje menična posojila na hipoteko od 98.7 na 101.2 milijona Din, dočim vidimo ponovno zmanjšanje lombardnih posojil od 77.8 na 60.9 milijona Din. Tudi zadolžitev finančnega ministrstva, ki Je ob koncu letošnjega februarja narasla na 620.7 milijona Din, Je v aprilu ponovno nekoliko nazadovala, in sicer za 6.2 na 455 milijonov. Na pasivni strani bilance vidimo povečanje hranilnih vlog za 9.4 na 1106.9 milijona Din in povečanje vlog na tekoče račune za 14.7 na 296.6 milijona Din Tudi naloženi fondi in Javni kapitali so narasli za 15.3 na 1346.9 mili j. Din Navzlic ponovno povečani likvidnosti ni Državna hipotekama banka tudi v aprilu nič zmanjšala svojih obveznosti nasproti Narodni banki v
tombarta ln leeskonto, ki ae teto« narode
od 175 na 300 mili j. Din in ao on tej višini ostale tndi v maja.
— Stanje hmeljskih usadov v Savinjski dolini je precej neenakomerno. Po večini je rastlina dosegla tri četrtine višine drogov. V nekaterih nasadih je deloma dosegla tudi ie vrh drogov in odganja številne stranske panoge. Vreme je razmeroma ugodno.
r= Poravnalno postopanje je uvedeno o imovini Ivanke Strukljeve, lastnice trgovine % manufakturo, konfekcijskim in galanterijskim blagom v LJubljani, Florijanska uL 22 (poravnalni upravnik Lojze Zaje, Ljubljana, Gledališka ulica 7, prijava terjatev do 21. julija, poravnalni narok 26. julija ob 9. dop., ponuja 50%) in o imovini KuSarja Andreja, posestnika, trgovca ln gostilničarja, Kožarje St. 90 (poravnalni upravnik dr. Josip Ha-cin, odv. v Ljubljani, prijava terjatev do 21. julija, poravnalni narok 26. julija ob 10.30, ponuja 40%).
= Dobave aa gradnje šeleanie v Jugoslaviji. Tiskovni urad praškega velesejma opozarja češkoslovaške interesente, da bo Jugoslavija potrebovala pri gradnji novih železnic 4800 ton ozkotirnih tračnic, 10.400 ton normalnotirnih tračnic, 3936 tem raznega materijala in 168 naprav za kretnice ter signalnih naprav. Pretežni del tega materijala bo morala Jugoslavija uvoziti. Največje izglede za dobavo ima Nemčija, ker obstoja v nemško-jugoelovenskem kliringu aktivni saldo 300 milijonov Din v korist Jugoslavije, ki bi se z dobavo tega materijala precej zmanjšal. Zaradi tega je Češkoslovaška v slabškem položaju in bi bilo treba stremeti za tem, da bi se češkoslovaški aktivni saldo v kliringu z Jugoslavijo čimprej odpravil
= Krojni tečaj v Cerknici in Lola. Za«
vod za pospeševanje obrti pri Zbornici za TOI priredi v Cerknici in Ložu moški pri-krojevalni tečaj za krojače. Tečaj se prične 1. julija ter bo trajal predvidoma 5 tednov, vsak dan po 3 ure, in sicer za krojaške mojstre in pomočnike iz loškega okoliša od 8. do 11. ure v Ložu, lz cerkniškega okoliša pa od 16. do 19. ure v Cerknici v prostorih narodne Sole. Poučeval bo krojaški mojster in absolvent dunajske krojne šole Josip Se-žon iz Cerknice, pri katerem se morajo prijaviti mojstri in pomočniki, ki želijo pose-čati ta tečaj.
Borze
Na ljubljanski borzi je znašal pretekli teden devizni promet 322 milijona Din nasproti 3.89, 1.82, 1.69 in 1.96 milijona Din
v zadnjih itlrlh tednih Jfa svobodnem deviznem trga je ostala ntuarfje nespremenjena tal se trgujejo svobodne devize na basi 16.45 do 15.55 Din aa švicarski frank.
Deviz«.
Čarih. Beograd T, Pariš 20.2175, London 15.0860, Newyork 306.50, Bruselj 61.7750, Milan 26 Madrid 41-90. Amsterdam 207.90, Berlin 128.20, Dunaj 197-35, Stoek-holm 77.76, Oslo 76.78, Kobenhavn 67.35, Praga 12.79, Varšava 57.80, Atene 2.90, Bu-karefita 3.06.
Dunaj (Tečaji v prtv. kfiringa): London 26.28, Milan 43.98, Hewyorfc S8L4S, Pariz 86.26, Praga 22JJ9, Curih 174.06, IDO S v zlata 128.
EfektL
Dunaj: Staatseisenbahngesellschaft 26.—, Trboveljska 13J30, Alpina-Mont 1L52.
Blagovna tržišča
ŽITO.
'+ Chieago, 22. junija. Začetni tečaji: Pšenica: za julij 80.8750, za sept 81.25, za dec. 835750; koruza: za julij 81.1250, za sept. 75.3750, za dec. 68
+ Winnipeg, 22. junija. Začetni tečaji: Pšenica: za julij 82.8760, za avg. 83.6250, za okt. 85.1250.
MV/ttA.
+ Mariborski svinjski sejem. (ZL L m.)
Pripeljanih je bilo 236 svinj, prodanih pa 66. Prodajali so se mladi prašički, 5—6 tednov stari, po 50—60 Din, 7—9 tednov stari po 80—90 Din, 3—4 mesece stari po 120 do 150 Din, 5—7 mesecev stari po 160—200 Din, 8—10 mesecev stari po 250—280 Din; svinje so prodajali po 4—5 Din za kg žive teže in po 7—9 Din za kg mrtve teže.
BOMBAŽ.
+ Lirerpool, 21. junija. Tendenca »talna. Zaklj. tečaji: za julij 6.36 (6.28), za okt 6.05 (5.98).
+ Nowyork, 21. junija. Tendenca komaj
stalna. Zaklj. tečaji: za julij 11.50 (11.57), za okt. 11.23 (11.28).
Bili Zvočni kino Ideal f^gj
Danes ob 3., 5., 7. In 9.15 uri zvečer premiera vesele operete
Ljubavna sezona
Smeh, petje, veselje, zabava Vstopnina Din 4.50, 6.50 tn 10.—
Morilec Juhant bo jutri obešen
Maribor, 22 junija
Danes je prispela v Maribor potrditev *mrtne obsodb? morilca, 331etnega delavca Viktorja Juhant a. Juhantu bo jutri, v nedeljo, razglašena potrditev smrtne ob-
sodbe v razprav ni dvorani it 53 okrožnega sodišča. Krvnik Hart je bil že obveščen in je na poti v Maribor. Jostifikacija bo
v ponedeljek 24. junija ob 7. zjutraj na dvorišču tukajšnjega okrožnega sodišča.
Kakor znano je bil Viktor Juhant na zatožni klopi 15. marca t. L pred mariborskim velikim senatom, ker je umoril kro-šnarja Stanka Hacina. Juhant je še kot deček pokazal, da ne bo nič prida iz njega. Potepal ae je s raznimi malopridneži, zapustil svoj dom m se klatil po svetu. V oktobru 1934 ae je pojavil v Kozarjah, kjer je pomagal pri nekem posestniku. Tu pa ni zdržal, temveč je izginil proti Mariboru. Blizu Ruš je srečal svojega rojaka in tovariša Stanka Hacina, ki je krošnjaril. Napotila sta se proti Gornji Kungoti in sta 19. novembra 1934 potujoč prišla iz Spodnje Kungote proti večera v Gradiško pri Gornji Kungoti, kjer sta stopila k posestniku Celcerju, ki je oba sprejel na prenočišče. Delavski knjižici sta pustila pri njem, nato pa sta legla k počitku. Naslednjega dne je bil Juhant že ob 4. zjutraj pokonča in se je plašno smukal okrog poslopja. Na Celcerjevo vprašanje, kaj je r njegovim tovarišem, je Juhant odgovoril, da je že šel naprej proti Mariboru. Juhant je nato izvabil od Celcerja obe delavski knjižici tn izginil. Kmalu nato so domači odkrili zločin Na kraju, kjer sta oba prenočila, ao našli strahovito razmesarjenega Stanka Hacina. Ta zločin bo v ponedeljek Juhant plačal z življenjem.
Mladina gre po zdravje
Ljubljana, 22. junija.
Kakor vsako leto, odpošlje tudi te dni državna poliklinika večje Število zdravja in okrepčila potrebnih, siromašnih Solarčkov in dijakov na letovanje v svoje kolonije na Rakitni, v Medvodah in LukovicL Kolonije poliklinike, ki uživajo med vsemi dijaškimi letovišči po pravici najboljši sloves — zadnji čas je zanje mnogo zanimanja tudi po naših južnejših pokrajinah, a na žalost nudijo počitniški domovi Higienskega zavoda premalo prostora, da bi mogli postreči v večjem obsegu tudi mladini iz ostalih banovin — dobivajo leto za letom bolj socialni, humanitarni značaj, tako da postajajo v resnici letovišča naše najbednejše šolske mladine. Mali letoviščarji gredo na počitnice po večini na stroške raznih dobrodelnih fondov, tako da so le redki med njimi, ki plačajo polno ceno. Iz južnih krajev poj-de letos z našimi šolarčki letovat samo manjša skupina iz Vinkovcev, v Medvodah pa bomo ves julij imeli v gosteh spet 41 malih JugoslovenCkov iz Trsta, ki jih pošilja k nam po svež zrak, židano voljo in vedrega duha Jugoslovensko podporno žensko društvo v Trstu.
V celoti pojde letos letovat s prvo skupino, ki odrine 26. t. m. v Lukovico in na Rakitno, 29. pa v Medvode, 133 učencev in dijakov, z drugo za mesec avgust pa 147.
Dobršno število teh malih letoviščarjev (51) pojde na stroške šolske kuhinje NJ. VeL kraljice Marije, ki uporablja podporo velikodušne vladarice v počitniških mesecih, ko kuhinja počiva, za kolonije, 47 jih gre na stroške fonda za zdravstveno zaščito de-ce, 30 s prispevkom banske uprave, ki je dala letos 13.500 Din na razpolago, da bodo lahko najbednejši otroci brezposelnih delavcev, ki obiskujejo osnovne šole na Viču, v Mostah in Lichtenturnu lahko deležni oddiha v sveži naravi. Protituberkulozni dispanzer Narodne protituberkulozne lige v Ljubljani odpošlje v kolonije 51 sicer zdravih, a slabotnih, po jetiki ogroženih otrok. Tržiški Rdeči križ, ki vsako leto votira primeren znesek za letovanje svojih najpotrebnejših malčkov, je letos izbral za kolonijo šolske poliklinike 20 šolarčkov iz Tržiča. Manjši znesek je za kolonije votirala tudi novomeška občina.
Najlepše se bodo otroci tudi letos imeli pač na Rakitni, kjer pravkar gradijo novo veliko kopališče, ki bo že v nekaj dneh malim letoviščarjem na razpolago. Na Rakitni gradijo obenem veliko novo leseno počitniško zgradbo, ki bo že do jeseni dograjena, tako da bodo mali smučarji o božiču že lahko spali v novem domu, ki bo nudil udobnega prostora za okrog 50 otrok.
Z mornarji na Vrhniko
Ljubljana, 19. junija Podmladek JS na Vrhniki je v nedeljo slovesno razvil svoj prapor. Da počasti pomembni dogodek in utre pot zmagonos-nemu pohodu naše pomorske ideologije med vse plasti našega naroda, je vrhniški krajevni odbor JS povabil k sodelovanju tudi ljubljansko mornariško sekcijo, ki se je povabilu rade volje odzvala. Tako so ljubljanski mornarji v nedeljo prav prijetno presenetili vse izletnike s skrbno organizacijo samega izleta, ki se je izvršil brez najmanjše nezgode, kakor tudi z okusnim okrašenjem motornega čolna-vlačilca in ostalih treh čolnov Tudi za u-dobnost in odžejanje izletnikov je bilo dovolj preskrbljeno, saj je bilo na razpolago tudi poi ducata ležečih stolov in pijače na pretek.
Pod vodstvom predsednika sekcije g dr. Hlavatega Roberta tn njegovih pomočnikov se je prvega izleta mornarske sekcije udeležilo 68 izletnikov. Ladjevje je od-plulo iz Ljubljane nekaj minut po 6. uri,
na Vrhniko je prispelo okolu 10. dopoldne. Ves čas izleta je vladalo najboljše razpoloženje, ki so ga stopnjevale še vesele mornarske pesmi in šaljivost mornariškega častnika v pok. g. Rupnika Janka, ki je pri »podpeškem ekvatorju« izvršil mornarski obred krščenja mornarja g. Stoparja. Nad Podpečjo je prišla ladjevju nasproti vrhniška dvojka »Nebojša«, ki je potem spremljala vso »floto« do Vrhnike. Na Vrhniki na obrežju restavracije pri »Lovcu« je bil nameravan s strani vrhniškega Krajevnega odbora JS oficielni sprejem, ki je pač žal moral odpasti, ker zaradi pre-plitke Ljubl.anice ni bilo mogoče tam pristati in je bilo vodstvo izleta prisiljeno iskrcati izletnike na levem bregu Ljubljanice nasproti Kotnikovi tovarni.
Po pristanku so se vsi izletniki s pra-porjem Mornarske sekcij« na čelu formirali v sprevod, ki je ob spremljevanju harmonike živahno pozdravljena vkorakala v središče mesta kjer se je pred narodno Solo izvršilo v navzočnosti predstavnikov občine, sokolstva, gasilstva ln drugih nacionalnih organizacij slovesno razvitje pra-
I Zvočni kino Dvor |
Telefon 27-30 Danes ob 3, 5-, 7. in 9. uri zvečer
HARRT P SEL
v velesenzaciji
ON ALI JAZ
Vstopnina: Din 4.50 in 6.50
pora PJS. Popoldne Je bila v restavraciji pri »Lovcu« prav dobro obiskana Jadranska veselica, ki se je zaključila s sijajno uspelo beneško nočjo na Ljubljanici. Ljubljančani so se povrnili ob 21. v LJubljano, kamor so prispeli po triurni, mestoma prav zanimivi nočni vožnji. Ljubljanska mornarska sekcija namerava prirejati vsako prvo nedeljo v mesecu slične izlete na Vrhniko, na kar že danes opozarjamo ljubitelje vodnih popotovanj,
Obsodba dveh vlomilcev
Ljubljana, 71 junija
Pred malim kazenskim senatom se je že dalje časa vlekla obravnava proti vlomilcu Pavlu Malovrhu iz polhovgrajske okolice, ki ima na grbi že dolgo vrsto zapornih kazni- Malovrh je 20. julija lani vlomil pri posestniku Franu Guštinu na Selu, občina Rudnik. Odnesel je kovčeg, v katerem so bile štiri hranilne knjižice s skupno vlogo 50.000 Din in okrog 24.000 Din gotovine. Kovčeg in knjižice je pustil, pobral je samo gotovino. K vlomu sta ga nagovorila že večkrat kaznovani Jože Dacar iz Gori-čan pri Medvodah in posestnik Matija Ver-bič, sosed Guštinov. V ljubljanskih zaporih je bil zasnovan ta vlom. Malovrh, ki je dal od svojega plena Dacarju 2000 Din, Verbiču pa 1000 Din, je pri zasliševanju trdil, da je znašal plen samo 11.000 Din, oškodovani Guštin pa je izpovedal, da mu je bilo odneseno 24.000 Din in da je pozneje v kovčegu našel še samo 2100 Din. Pred malim senatom so bili obsojeni Pavel Malovrh na tri leta robije, Jože DacaT na eno leto in dva meseca robije in Matija Verbič na šest mesecev strogega zapora.
Dalje je bil obsojen pred malim senatom na eno leto ia dva meseca strogega zapora Jože Kalan, doma iz Slap pri Devici Mariji v Polju, ki je izvršil letos marca neštevilo vlomov v vevški okolici. Kradel je v prvi vrsti živež in cigarete. Zagovarjal se je, da ga je na krivo pot privedlo veliko pomanjkanje.
Škofjeloško aokoLsko okrožje bo imelo danes ob 16. uri javni telovadni nastop v Dražgošah, kjer bo praznoval tarnošnji Sokol lOletnico obstoja. Vabimo brate in sestre, da ae jubileja dražgoškega Sokola udeleže r velikem številu.
Lep nastop braslov&eji Sokola z razvitjem dečjega prapora. Sokol v Braslov-čah je imel javni telovadni nastop 16. tega meseca. Nastop je imel bolj značaj mladinskega praznika, ker je na ta dan dobila naša deca svoj prapor, ki sta ga darovali bratski društvi iz Št. Jurija ob Taboru m z Gomilskega. Prapor je nesla štafeta dece iz Št. Jurija pod vodstvom br. Rossnerja. Pozdravni govor je imel starosta br. Lu-šin, za njim pa je povzel besedo župni delegat br. Verstovšek. Ko je razvil prapor, ga je predal praporščaku, ki je položil ustno zaobljubo. Nato se je izvTŠilo odkritje spominske plošče, ki je vzidana v vesti-bulu doma v zahvalo vsem dobrotnikom, ki so pripomogli k postavitvi doma. Pri telovadnem nastopu so bile vse vaje in igre izvedene zelo dobro. Po izjavi župnega delegata je bil nastop v tehničnem oziru, kakor tudi glede discipline na višku, za kar gre zahvala društvenemu načelniku br. Toplaku. Zadnja točka je bila tekma v odbojki med Braslovčami in Gomilskem. Zmagali so zadnji z 2 : 1. Okoliška društva so se udeležila nastopa v prav lepem številu. Pri prostih vajah članov, članic in naraščaja je igrala godba z Rečice ob Savinji. Prapor sta zelo okusno izdelali sest * Rajnerjeva in Sketljeva. katerima gre za njun trud iskrena zahvala. Idejno vodstvo za izdelavo prapora in vodstvo nabiranja denarnih sredstev sta bili v rokah društvenega pro-svetarja.
Sokol v Vojnftni je imel 16. t m. na letnem telovadišču javni nastop a sodelovanjem društev iz Celja, z Dobrne, iz Vitanja in z Ljubečne-Trnovelj. Spored je bil prav pester. Starosta br. Šinigoj je pozdravil goste in telovadce, se spomnil velikega kralja Uedinitelja in nazdravil mlademu kralju Petru II. Iz grl vseh navzočih se je nato oglasila himna >Bože pravde«. Vse točke sporeda so bile lepo podane. V orodni telovadbi so se posebno odlikovali celjski Sokoli. Vse točke je spremljala na klavirju g. Jankovičeva. Prireditev so posetili tudi narodni poslanec g. Ivan Prekoršek, starosta celjskega Sokola br. dr. Milko Hrašov«e in mnogo drugih odličnih gostov. Prireditev je uspela v splošno zadovoljnost
C £
trboveljski in splitski, nadalje prvovrstno banatsko pšenično moko, debele in drobne otrobe, razna krmila, krmilni oves in umetna gnojila ima po najnižjih cenah vedno v zalogi EKONOM, Ljubljana, Kolodvorska ulica 7.	5428
Racionalizacija v vinarstvu
Bistvo racionalizacije v gospodarstvu je
V	tem, da se izkuša s premišljenim delom urediti gospodarstvo, odnosno kaka gospodarska panoga tako, da se doseže s čim manjšimi izdatki čim večji uspeh.
Za skrčenje vinogradov In za obnovo na ustrezni zemlji
Ker je izvoz vina zelo omejen in ker zaradi pomanjkanja razpoložljivih denarnih sredstev konzum vina nazaduje, je racionalno, da se produkcija vina zmanjša, že pri prvi regeneraciji vinogradov se pri nas ni obnovila vsa površina. Opažamo, da se takrat niso opustile slabše lege temveč nasprotno lege v izrazito strmih položajih, kjer se je pridelovalo prvovrstno vino, in to zavoljo prevelikih stroškov.
Pri sedanji obnovi se moramo postaviti na stališče, da se naj obnavlja vinograd samo v izrazitih vinogradnih položajih, zakaj le v takih smemo pričakovati pridelek, ki bo zadovoljiv po množini in kakovosti.
Izkušnja je pokazala, da nov nasad takoj za starim opešanim vinogradom ne uspeva. Zato je prav, da se pusti vsa vinogradna površina, ki se naj obnovi, 3 do 5 let počivati. V tem času jo izkoriščajmo najbolje z lucerno, ki na vinogradnih parcelah, zlasti na laporju, prav dobro uspeva, obogati pa zemljo istočasno z dušikom. Na spočiti zemlji rase mlad nasad prav dobro.
Da bo izdržal vinograd svojo dobo, je treba pri obnovi zemljo pravilno prerigo-lati na globino 60—80—100 cm. Ker se da iz praktičnih razlogov rigolanje mnogokrat
V	akord, je potrebno delo nadzorovati, da ne rigola na določno globino.
Pri razčrtavanju se delajo napake, zlasti ker se hoče spraviti čim več trsja na zri-golano površino. Za dober razvoj celotnega trsa, za pravilno dozorevanje grozdja je potrebno, da je razdalja med trsjem primerna. Vsak trs mora imeti dovolj prostora. Za sorte v naših razmerah je v splošnem najugodnejša razdalja vrste do vrste 1.20 m, v vrsti pa 1.10 m, za manj bujno rastoče sorte eventualno 1.10 m, v vrsti pa 1 m. Te razdalje so potrebne tudi zaradi lažjega obdelovanja, zlasti škropljenja. Predvsem moramo vedeti, da se bolezni v pregostih nasadih vse huje širijo kakor v primerno redkih.
S stališča racionalizacije pri zasajanju novih vinogradov je posebno važno, da izberemo primerne sorte na primernih podlagah. Vinogradništvo kake pokrajine in njen proizvod vino se ne presojata po kakem posameznem vinogradu ali vinogradniku, temveč po celoti.
Le standardizirano in tipizirano blago
Svetovni trg zahteva danes standardizirano in tipizirano blago. Tudi domači trg je del svetovnega trga. Zaradi tega se morajo vinogradniki brez izjeme oprijeti trs-nega izbora za dravsko banovino, ki točno določa za vsak posamezni okoliš, katere sorte in na katerih podlagah se naj gojijo. Temu trsnemu izboru se mora prikrojiti naše trsničarstvo, tako javno kakor zasebno. Ker trsničarji ne bodo smeli produci-rati drugih kakor predpisanih sort, je pričakovati, da bodo postali naši vinogradi z drugo obnovo, ki je že v polnem teku, vendar bolj enotni.
I>a vinogradnik pri obnovi ne pride v zadrego ob času zasajanja zaradi trsnega materiala, je potrebno, da trsje pravočasno naroči. Trsje, določeno v trsnem izboru, naj si naročajo pravočasno samo iz zanesljivih trsnic, ki morajo jamčiti za čistost sorte na pravi podlagi. Naj se ne kupuje cenejše slabo trsje.
Racionalizacijo pa treba uveljaviti tudi v starih, še dobro rodečih nasadih.
Ilez se mora opravljati strokovno pravilno
Vinogradništvo zahteva mnogo dela in izdatkov. Le tedaj smemo pričakovati popolnega uspeha, ako se vsa opravila obavlja-jo pravilno in pravočasno.
Prvo in najvažnejše delo je rez, ki se ne opravlja strokovno pravilno. Vsak trs je treba individualno obrezati in mu naložiti le toliko, kolikor lahko brez škode dobro prenese. Premočno nalaganje je brez dvoma neracionalno, ker gre to na škodo kakovosti, pa tudi na škodo vegetacijske moči trsa. Ker moramo držati trs primerno nizko, je misliti pri obrezovanju tudi na eventualno znižanje. Bolj racionalno je odstranjevati rosne koreninice istočasno z rezjo kakor pa pri prvi kopi. Pri kopi se kaj rado prezre to važno opravilo pri posameznih trsih ,kar se pozneje maščuje.
Ne predolgo kolje, ne pridelovanje krme v vinogradu
Glede kolitve bi bilo omeniti samo to, da se v vinogradu predolgo kolje, kar je navada v nekaterih okoliših Slovenije, naj ne rabi, ker dela nepotrebno senco: dolžina 2.2o' do 2.30 m popolnoma zadostuje. Da se trpežnost kolja poveča, je racionalno, kolje impregnirati.
Nikakor ni racionalno, da se rabi vinograd tudi za pridobivanje krme za viničar-jevo živino. V dobi vegetacije mora biti vinograd čist in brez plevela. Večkratno obdelovanje, okopavanje vinograda je neobhodno potrebno. Poleg drugih je posebno koristna tretja kop, da je vinograd v času ko grozdje dozoreva, brez plevela. Grozdje iz takšnih vinogradov je slajše kakor grozdje iz zapleveljenih vinogradov.
četrta kop in druga vinogradniška dela
Četrta poznojesenska ali zimska globoka kop ima pa isti pomen kakor globoko jesensko oranje na njivah. Zemlja se fizikalno izboljša in najbolj izdatno se pri tej kopi uničuje plevel. Ne govori se zastonj, da ie ta kop kakor polovica gnojenja. Zato nai bi postala zimska kop splošna navada.
Silno važno delo, ki se obavlja vse prepovršno, je pletev ali mandanje mladicine. Odstranijo naj se vse nepotrebne in nerodne mladice, ko se na trsu že vidijo grozdi« da bo celoten trs bolj zračen, kar ima Za posledico lepši razvoj grozdja obenem zmanjša nevarnost za glivičasto bolezen, pa tudi v jeseni grozdje man je gnije. Istočasno se odstranijo tudi nepotrebni zalist-
niki.	. .____
Vez s slamo ni racionalna, ker je mogoče - slamo vezati le tako, da se mladice tesno privežejo ob kol; ako vežemo z ra-fijo se temu izognemo. Da v jeseni ob de-
ževnem vremenu grodje ne samo gnije ampak celo splesni, je v veliki meri vzrok, ker je mladje nepravilno povezano in premalo opleto ali pomandano.
Zatiranje bolezni
in škodljivcev
Važno poglavje lz racionalizacije v vinogradništvu je pravilno in pravočasno zatiranje bolezni in škodljivcev. Trikratno škropljenje z modro galico proti perono-spori je neobhodno potrebno. Zadostuje, ako vzamemo enoodstotno do poldrugood-stotno modro galico. Koliko apna je treba dodati, nam pove le točna preizkušnja škropiva z rdečim lakmusovim papirjem ali z belim fenolftaleinovim papirjem. Prvi pomodri, drugi pa močno pordeči, ko je dodatek apna zadosten. Razdobja med posameznimi škropljenji naj ne bodo prevelika. Vsekakor ^e treba začeti škropljenje že pred cvetjem. Ni pa oni vinograd najbolje poškropljen, ki je z galico tako rekoč polit, temveč je oni vinograd pravilno poškropljen, kjer vidimo samo od blizu na listih in drugih zelenih delih drobne pičice škropiva. Tako škropiti je mogoče samo z dobrimi škropilkami z najfinejšimi razpršilniki. Z uporabo dobrih razpršilnikov bi lahko prihranili vinogradniki vsaj tretjino izdatkov za drago modro galico.
Ker tudi oidij ali plesnoba vedno uničuje pridelek, je potrebno še žveplati. Gotovo je racionalno uporabljati žveplo istočasno z modro galico v obliki žveplenoapnene brozge, ki si jo lahko napravi vsak vinogradnik sam.
Razven vršičenja, ki se naj ne obavi prezgodaj ,ni do trgatve nobenega važnejšega dela.
Trgatev naj bo čim poznejša
Vsekakor zelo neracionalno je, ako se grozdje potrga prezgodaj, ko še ni doseglo one slaje, ki je za dober mošt in dobro vino potrebna. So sicer zakonski predpisi o začetku glavne trgatve, pa bi morali vinogradniki tudi iz lastnega nagiba trgatev odgoditi na čim poznejši čas. Ker je prezgodnja trgatev običajna, v splošnem vina niso na potrebni višini. Istotako neracionalno je, ako se trgatev slabo obavi in se pobere vse skupaj, gnilo in zdravo, zrelo in nezrelo grozdje.
Potreba umnega kletarstva
Racionalizacija pa je potrebna tudi v kletarstvu. Kaj pomaga dobro obdelan vinograd, če se pridelek kvari. Da je mogoče vzgajati dobro vino tudi v preprostejših kmečkih razmerah, zadostuje, da se upoštevajo osnove umnega kletarstva: primerna klet in dobra vinska posoda, največji red in snaga v kleti in pravilno in pravočasno obavljena dela v kleti bodisi z vinom bodisi s posodo.
Racionalno kletarstvo se začne že pri pravilno izvedeni trgatvi. Predelava grozdja, mletje in stiskanje se naj izvršijo čim hitreje, da bo imelo bodoče vino lepo zeleno-rumeno barvo. Mošt iz gnilega grozdja je treba na vsak način razsluziti. Z močnim žveplanjem onemogočimo vretje in mošt se v teku 48 ur najdalje popolnoma očisti. Prevreti ga je potem treba s čistimi vinskimi kvasnicami, najbolje s tako zvanimi sulfitnimi kvasnicami.
Tudi sode, v katerih naj prevre mošt iz zdravega grozdja, se priporoča prav na lahko zažveplati (pol azbestne tablice žvepla na 3hI). S takim žveplanjem uničimo ali vsaj oslabimo škodljive glivice in slabe vinske kvasnice. Mošt prevre le z zdravimi in močnimi kvasnicami. Vretje bo bolj čisto, kar ima za posledico vino čistega okusa, ki se v splošnem tudi prej očisti. Mošt naj prevre z uporabo kipelne vehe, po končanem vretju pa se naj sod čim prej dopolni po možnosti z enakim mladim vinom.
Klet nsora biti primerno hladna
Dobro in pravilno se more razvijati vino le v primerno hladni kleti. V toplih kleteh, kakor so razne zidanice nad zemljo, je to povsem nemogoče. Zato je racionalno in gospodarsko, da se kleti, ki so glede temperature neprimerne, izboljšajo, ako je to le mogoče, bodisi da se poglobijo, bodisi da se stene kleti, ki so postavljene solnčnemu obsevanju, zlasti stene na južni, vzhodni in zapadni strani, zasujejo z debelejšo plastjo zemlje, in se še ta zemlja zasadi s kakim grmičevjem zaradi sence. Okna, ki se naj zapirajo, in dvojna vrata v klet ali pa pred-
klet, samo mnogo pripomorejo k izboljšanju kleti.
Le v dobri in zdravi posodi Je mogoče vzgajati dobro vino. Prazno posodo je treba redno konservirati z žveplanjem. Kdor misli, da je mogoče izhajati tudi brez tega, vara samega sebe v svojo škodo.
Pretakanje, zalivanje in čiščenje
K neobhodno potrebnim kletarsklm opravilom spada redno pretakanje in redno zalivanje. Puščati vino na drožju preko poletja, kar je zlasti v slabih kleteh nevarno za vino, je skrajno neracionalno. Prvič je treba pretočiti mlado vino v teku zime, drugič pa, preden nastopi toplejše poletno vr 'e. Dalje časa smemo puščati na drožju v teku zime le zdravo vino iz zdravega grozdja in na zdravem drožju, ako je potreba, da se naj zmanjša kislina po naravnem potu. Kako se naj vino pretoči, ali naj pride bolj ali manj z zrakom v dotiko, ali se naj sod, v katerega se pretoči, bolj ali manj zažvepla ali žveplanje celo opusti, nam pove poizkušnja vina v kozarcu pred pretakanjem samim. Brez takšne poskuš-nje se naj ne bi vino nikdar pretakalo.
Enako važno je tudi redno zalivanje vina. Sod mora biti zmerom poln. Kakor je zrak včasih vinu potreben in koristen, a to samo pri pretakanju, tako je zrak nad vinom v nezapolnjenem sodu zmerom škodljiv in je lahko povod najrazličnejšim napakam in boleznim vina.
Kot pomožna opravila so umetno čiščenje in filtriranje in izboljšanje mošta in vina, v kolikor zakonska določila to dovoljujejo. S temi opravili dosežemo boljšo kakovost, pa tudi boljšo ceno vina. Ta pomožna dela so brez dvoma koristna, ako se strokovno pravilno vrše, niso pa neobhodno potrebna.
Vinarsko produktivno zadružništvo
K racionalizaciji celotnega vinarstva spada še vinarsko produktivno zadružništvo. Tako produktivno zadružništvo je koristno v dobi ugodne gospodarske konjunkture, edina možnost napredka vinarske panoge pa je posebno v manj ugodnih gospodarskih prilikah zlasti tam, kjer prevladuje mali vinogradnik. Produktivna zadruga vodi po enotnih načrtih produkcijo v okolišu svojih članov zadružnikov s tem, da diktira svojim članom trsni izbor, da določa način obdelovanja, roke škropljenja in zatiranja in zatiranja škodljivcev, zlasti pa čas in način trgatve. Racionalna produktivna zadruga prevzema od članov zrelo grozdje, ga predela v zadružni kleti v mošt in kle-tari kot večje podjetje s strokovno dobro usposobljenim osebjem in vzgaja za trg potrebne vinske tipe prvovrstne kakovosti. Produktivna zadruga prevzema od vinogradnika skrb in delo, pa tudi odgovornost
Ma&o vedet in prijami Je našdmk
No — to pot si pa sama sebe prekosila!"
„Seveda, Vi moški to nikoli ne opazite. Zdaj lahko vidiš, kako skrbim za Tebe."
„Topaže moram reči-tako lepe in čiste zavese napravijo naš dom še enkrat tako prijeten."
„Jaz imam pa tudi zares odlično pomoč: Schichtovo terpentinovo milo. Ono opere vse tako lepo, tako dišeče čisto, da je kar veselje I"
£CHICHT0V0
TERPENTINOVO MILO
.... in za namakanje Ženska hvala
za vino, vinogradnik pa lahko dobi od zadruge tudi posojilo za vinogradniške potrebščine na račun grozdja, ki ga da ob trgatvi v zadrugo.
Ko bo racionalizacija vinarstva izvedena v polni meri, bo vinarsko produktivno zadružništvo postalo mejnik in prehod našega vinarstva v boljšo dobo.
Inž. Ivo Zupanič.
Dela na progi št. Janž—Sevnica
Sernica, 20. junija.
Gradnja nove proge Št. Janž—Sevnica prav pridno napreduje. Od Sevnice vzdolž banovinske ceste in reke Mirne so posekali gozd, kjer 6e bo vila nova proga. Nivelaoija in merjenje s posebnimi instrumenti je poverjeno veščim rokaim. Lopate že pojejo nad mesec dni, zaposlenih je že tudd precej delavcev.
Delo bo trajalo predvidoma dobri dve leti. Nad 600 delavcev in obrtnikov bo ves ta čas imelo dovolj kruha. Z naročili gradbenega materijela bo oživela tudi lesna industrija. Samih železniških pragov bodo porabili nad 15.000, ogromno vijakov in žeb-lje-v za pribijanje tračnic in še mnogo drugega materijala. Za pomožna dela se bo porabilo tudi mmogo lesa, zlasti pri gradnji predorov, katerih je predvidenih šest v različni dolžini. Še posebej je treba računati s prehrano im živili, ki jih bo množici delavcev dobavljal okoliški kmet Tiha Mirn-ska dolina je pod zvokom krampov in Iona t močno oživela in z n/jo tudi vsa okolica med prelepimi vinskimi goricami. Tudi tujski promet se je oživil. Razni radovedneži in izletniki z avti opazujejo, kako napredujejo dela.
Po načrtu se odcepi nova proga na ostrem ovinku proge Št. Janž—Trebnje pri Tržišču, odkoder potem zavije proti št Janžu. Proga se trasira po levem bregu reke Mirne vzporedno s cesto na drugi strani. Med 5. i.n 6. km bo tekla železniška proga skozi predor, ki bo dolg 340 m, od postajališča Jelovec. Za teim bo tekla proga takoj spet akozri 240 m dolg pr&dor, nato pa se skrije še v 150 m dolgo luknjo. Po dveh predorih, ki sta dolga po 90 in 115 m 6e že vidi Savska dolina in očarljiv pogled na prelepo Sevnico onkraj široke Save. Razmeroma največ bo stala gradnja novega 140 m dol-
gega mostu čez Savo, ki bo vezan v dveh velikih lokih.
Nova železnica bo skrajšala dolge razdalje in oddaljene kraje približala tako, da jih bomo lahko dosegli že v nekaj arah. St. Ru-pert ali Mokronog spada pod sresko načel-etvo v Krškem. Kraja sta oddaljena po 26, ozir. 22 km do Sevnice. Avtobusne zveze ni in bi pozimi tudi nič ne koristila, ker sneg in zameti zavro promet. Ce je mokroniški občan klican na sresko načeletvo, se mora peljati čez Trebnje in Ljubljano 161 km daleč do Krškega. Čez Sevnico bo Krško oddaljeno od Mokronoga samo 38 km. Potniku, ki potuje v Krško ne bo potreba več prenočevati v Ljubljani in trošiti velikih zneskov za prenočišče, sedaj bo lahko opravil ta posel že v enem dopoldnevu. Zagreb je sedaj od Mokronoga oddaljen čez Ljubljano 214 km, čez Karlove« 173 km, po novi progi pa se bo razdalja reducirala na 76 km. Dolina gradov ob Mirni bo z novo železnico postala najslikovitejše izletišče Ljubljančanov in Zagrebčanov in se bo gotovo dvignil tujski promet na žaljeno višino.
Neznanega potepuha lovijo
Zagorje, 21. junija V sredo zjutraj je orožniška postaja dobila sporočilo, da je v gozdu med Čemše-nikom in Jelovco sumljiv možak, ki grozi ljudem z nožem in samokresom. Orožni-štvo je takoj šlo proti Jelovci, da bi skupno s kmeti preiskalo gozd.
O sumljivem potepinu je že teden dni govorilo prebivalstvo Sv. Planine in Čem-šenika. Neznanec jt srednje postave in starosti, nosil je rjavo obleko in štaierski klobuk. Pred nekaterimi se je skrival, drugim pa je grozil. Ko so v torek rudniški
Kaj morajo gobarji vedeti
Nemška družba za goboznenstvo -v Darmstadtu (Deutsche Gesellschaft fiir Pilzkuride) ima tudi pri ^as nekaj članov, kii prejemajo mesečnik >Zeitschrift f^r Pilz.kunde<. Vsem tu-jimskini članom je poslala omenjena družba za bližajočo ee gobjo sezono splošna navodila s prošnjo, naj bi jih spravili v dnevno časopisje v pouk širšim slojem.
1.	Kdor misli, da bo samo h teh navodil postal hitro dober poznavalec gob, za takega ja bolje, da pusti gobe sploh pri miru.
2.	Splošnih znakov za užitnost aLi strupenost gc*b sploh ni. Prazne bajke so, da strupene gobe počrnijo čebulo ali srebrno žlico, da so vse gobe strupene, ki prerezane ali pretrgane izpremenijo barvo, da se strupene gobe spoznajo po neprijetnem vonju, okusu ali po kričeči barvi.
3.	Uživaj le tiste gobe, ki jih sam popolnoma zanesljivo poznaš za užitne.
4.	Začetnik naj nabira le najbolj znane sorte, kakor so navadni gobani ali jurčki (globanja, vrganj) in lisičke. Šele polaS°m.a se natančno seznani z drugimi neškodljivimi vrstami. Gobe, ki jih ne poznaš, pusti v gozdu pri miru; le sirovež pohodi ali razbije vss neznane mu gobe. (Op.: Pri nabiranju gobenov se varuj zamenjave z grenkim žolčastim go-banom, ki kna »podnjo pl .st klobuka rožnate barve, med tem ko je užitni goban v mladosti belkast, na starost pa zelenkast. Še nekateri drugi gobani so neužitna, odnosno strupeni: vsi ti pomodrijo. ako jih pretrgamo, med 'eni ko obdrži ijžitni goban zmerom belo meso).
5.	Ako si v dvomu, se obrni na res dobrega poznavalca goto. (Op.: Pri nas žal Se
nimamo nobene zadevne posvetovalnice, kakršne so v Nemčiji v vsakem mestu.)
6.	V naših gozdih rase mnogo več vrst gob, kakor se navadno misli. Samo lahkomiselni bahaoi poznajo vse gobe. Samo gobanov je v naših gozdih 50 vrst, platničark (ki imajo pod klobukom lističe) je pa nad 1500 vrst. Mnogo teh še znanstveno ni preiskanih glede užitnosti.
7.	Nabiraj zmerom le sveže gobe. Premočene, prestare, nagnite in močno objedene pusti v gozdu.
8.	Utrgaj gobo previdno iz zemlje (nekako odvij jo), da ne raztrgaš podzemske mrežice (micelija) in razvijajočega se ploda (drobnih gobic).
Takoj v gozdu odstrani z gobe zemljo in listje, da bo doma snaženje enostavnejše. Pomisli pa, da obrezane in na lističe razrezane tudi najboljši goboznanec le težko prepozna. Zato razreži le take gobe, ki jih čisto zanesljivo poznaš za užitne.
9.	Za gobe vzemi košaro ali trdo, odprto škatljo. ki 6e lahko dene v nahrbtnik. Gobe se ne smejo mečkati in ogreti.
10.	Najboljše je, ako se nabrane gobe doma takoj osnažijo in pripravijo za jed, sicer pa se naj razložijo vsaksebi na hladnem in zračnem prostoru do prihodnjega dneva. Gobe vsebujejo približno 90"/» vode in se zaradi tega prav lahko kvarijo.
11.	Semenska plast pod klobukom (cevke, lističi, igle) naj ostane, ako ni črviva. ker ima obilno dragocenih redilnib snovi.
12.	Voda. ki eo se gobe v njej kuhale, naj se na odlije. ker so v niej najlaže^ raz-krojive redilne snovi Gobe. ki so užitne le teda]. a.ko ee voda odlije (na primer nevarni pomladni — napačno tudi užitni smrček) sploh niso priporočljive.
13.	Gobe so težko prebavljive, zato jih moramo za vsako pripravo drobno sesekljati (najbolje s strojem za drobljenje mesa). Razen tega se morajo gobje jedi dobro prežvečiti. Za večerjo niso priporočljive večje množine gobje jedi. Ako ne upoštevamo teh pravil, lahko nastanejo težave pri prebavi, kar pa ni v zvezi z zastrupljenjem. Pozor tudi pred uživanjem sirovih gob (gobja sa-lata).
14.	Največ zastrupljeni zakrivi strupeni kukmak ali krompirjevka (latinsko ama-nita phalloides). katero sobo le površni in lahkomiselni nabiralci zamenjajo z užitnim kukmakom (šampinjon) in z zeleno ali zelenkasto golobico. Ze majhna žličica te strupene krompirjevke lahko povzroči smrt. Dobre slike te nevarne strupenjače bi morale imeti vse štrte in vse železniške postaje, kakor je to v Nemčiji.
15.	Da se obvarujemo nevarnega strupenega kukma. je treba vsako slično ali dvomljivo gobo globoko izruvati. da ne
ne v zemlji značilni gomolj (kakor hrurka debnl v hrapavi komati lunini).
16.	Pri najmanjših znakih zastrupi.ien-ja je treba poskrbeti takoj za temeljito izpraznitev želodca in črev e sredstvi za bljuvanje in odvajanje. Čim prej Je treba tudi poklicati zdravniško pomoč
17.	Najboljše sredstvo v boju zoper strašna zastrupi jen ja z gobami ie vsekakor vsestransko pojasnjevanje v šolah, v časopisju in radiu, nadaiie z izobešanjem svarilnih slik na trgih, v čakaViicah zdravnikov. x lekarnah. v šolah, posebno še v gospodinjskih šolah.
18.	Na vseh večjih trsih za živila bi se naf ustanovile uradne kontrole za gob^ ln v večjih mestih posebne posvetovalnice. Razen tega naj bi se vršili poučni izleti v gozde, predmavainja in razstave gob.
V. B.
delavci v Jelovci opazili neznanca v go?i-du, so nanj opozorili oskrbnika g. Skvarca Ivana. Napravili so načrt, da ga obkolijo. Potepin pa je nevarnost zavohal in izginil v goščavo, ko je bil oddal še en strel. Zasledovali so ga naprej, a brezuspešno. Našli so samo klobuk, ki ga je izgubil na begu.
Ponoči se je neznanec pojavil v Znoil-lah. Videli so ga na češnji, kjer je hlastno spravljal sladke sadove v želodec — znak, da je bil lačen, ker ne pride do hiš. Ko jo prišel lastnik češnje iz hiše, ga je neznanec opazil, skočil z drevesa, dvakrat ustrelil in zbežal v gozd.
Kdo je neznanec, ki spravlja hribovsko prebivalstvo v velik strah, se ne ve. Govori ce, da je ta in ta, so za enkrat še brex osnove. Upati je, da bo možak kmalu ▼ rokah pravic«.
Truplo ponesrečenega Pod-lesmka so našli pri Rostanju
Radeče, 22. junija
Pred kratkim smo poročali, da je v Savi pri Radečah utonil 441etni železničar Dionizij Podlesnik, doma iz Radeč in službujoč na Zidanem mostu. Pokojnik se je bil usodnega dne vozil zvečer okoli pol 19. v službo s čolnom preko Save na Zidani most. Sredi Save je nenadno omahnil, padel v vodo in utonil. Trupla vse doslej niso mogli najti.
V četrtek pa je nekdo, ki se je mudil v Kompoljah pri Boštanju, naletel ob Savi na naplavljeno truplo, o čemer je obvestil orožnike. V utopljencu so kmalu spoznali pokojnega Dionizija Podlesnika. Prepeljali so ga v mrtvašnico na tuKajšnje pokopališče, kjer so ga včeraj ob številni udeležbi sorodnikov in njegovih tovarišev pokopali na tukajšnjem pokopališču. 2e-lezničarska godba z Zidanega mosta mu jo igrala žalostinke. Bodi mu blag spomin, preostalim pa naše iskreno sožalie.
Romanje Kolašic na Oplenac
Tiho in skoraj neopaženo smo se 4. jar nija podale na dolgo pot v prestolioo n na Oplenac. Žal, ni nas bilo toliko, da bi bile imele svoj posebni vlak, saj se matere le težko odpravijo od doma brez dece; vendar se nas je zbralo nekaj nad 100, tako da smo se v udobnih puimanih priključile k brzovlaku.	;
Vodstvo cele ekspedieije^ je bilo v rokah skrbne in nad vse simpatične gospe dr. 2it-kove. Po posredovanju naše odlične predsednice dvome dame ge. Fr. Tavčarjeve nas je Nj. Vel. kradjica Marija sprejela v av-dijenco. Nepozabna nam bo ura, ko etno bile v dvoru, ko nam je naša visoka vladarica tako milo in prijazno vsaki segla t roko. Tudi notranjost dvora smo si 6mele ogledati. Vse nam bo ostalo v neizbrisnem spominu.
Naslednji dan smo se odpeljale v Mlade-novac in od tam z avtobusi na Oplenac. Vreme je bilo prekrasno. Stopile emo z gorečimi svečami v kapelico, kjer počiva naš blagopokojni viteški kralj. Ko smo položile ob vznožju groba srebrno vejo, kjer so na vsakem listu imena podružnic, je tajnica a. Čolnarjeva imela kratek ganljiv eovor z obljubo, da hočemo po Njegovem naročilu čuvati Jugoslavijo. Po trikratnem vzkliku »Slava« so Kolašice solznih oči molile za Njega, ki je bil ?rtev za svoj narod. Na*o smo si ogledale cerkev. Ta tihi hram nudi toliko lepote, da je kratko popisati ni mogoče.
Težko smo se ločile z Oplenca. Popoldne smo si ogledate Mladenovac in zvečer se spet odpeljale z vlakom v Beograd.
Tretji dan nam je ostal ze ogledovanj« prestol ce. Posamezne skupine so si ogledale Topčider. Dedinje. Kalecnegdan in drugo. Utrujenosti nismo čutile, saj ni bilo časa na to misliti. Ko se je močilo, so se naše Kolašice zbirale na kolodvoru, in br-zee nas je spet odpeljal proti domu. Se en pogled skozr okno v temno noč na prekrasno razsvetljen zemunski most ;n bajno migljajoče luči lepe naše prestolnice.
A. G
iiače vesti
•	G. ban dr. Dinko Puc je službeno odpotoval v Beograd in v torek, dne 25. t. m. ne bo sprejemal strank.
*	Poljaki v Jugoslaviji. Ugledna poljska pisateljica Marija Domibrowska je proučila življenje in običaje Poljakov v Jugoslaviji, zlasti onih, ki živijo v okolici Banjaluke. Pisateljica je že nekajkrat v raznih poljskih listih pisala o svojih rojakih v Jugoslaviji ter pri tem nagla-s.;Ia, da živijo večinoma še v precej dobrih razmerah, da pa 6o močno zanemarjeni v kulturnem pogledu. Potrebno bi bilo, da bi med te poljske koloniste prišli duhovniki ln učitelji, vešči poljskega jezika, in da bi se poljske kulturne organizacije spominjale svojih rojakov s pošiljanjem knjig in časopisov.
Razirna krema LA TOJA
omehča najtršo brado ter naredi kožo mehko in prožno. Raziranje z njo je pravo veselje. Manjša tuba . . Din 14.— Večja tuba . . Din 20.—
*	Kongres jugosJlovenskega šumarskega združenja se bo vršil letos v Splitu. Otvoritev kongresa bo 15. septembra, potem pa ee bodo udeleženci z ladjo odpeljali na Jelšo, kjer se bo kongres nadaljeval. Izvoljen je odbor, ki bo v Splitu pripravil vse potrebno za kongres. Na Jelši in Vrbovski bodo mnogi udeleženci ostali potem še nekaj dni na oddihu. Prijave za kongres sprejema in daje vse informacije Jugoslovensko šumarsko združenje v Zagrebu, Vukotičeva ulica 2.
*	Počastitev spomina pesnika Hanlba-la Lučiča. Vse prosvetne ustanove Hva-ra se pripravljajo na proslavo 450 letnice rojstva pesnika Hanibala Lučiča, ki je spisal prvo originalno srbohrvatsko dramo »Robinjo«. Pesnik je bil rojen v Hvaru, pokopan pa je pred glavnim oltarjem tamošnje frančiškanske cerkve. Priprave proslave so poverjene hvarskemu društvu »Hanibal Lučič«. V Hvaru je tudi še pesnikova rojstna hiša, ki jo bodo preuredili ter ji vzidali spominsko ploščo.
*	Promoviran je bil za doktorja prava na ljubljanski univerzi g. Bogdan škerlj, ein pokojnega novomeškega gimnazijskega direktorja, čestitamo!
*	Diplomirani so bili na ljubljanski univerzi za inženjerje elektrotehnike gg. Rihard Sever in Miroslav škof iz Ljubljane in Milan Adanič iz Gorice.
*	Sodniški izpit sta položila pri apela-cijskem sodišču v Ljubljani gg. Bogdan Jereb in Josip Pole, sodniška pripravnika pri okrožnem sodišču v Celju, čestitamo.
+ Završrvi izpit na abiturientsikem tečaju Zbornice za TOI na drž. trgovski akademiji v Ljubljani ee je vršil od 8. do 19.
t. m. v prisotnosti ministrskega odposlanca g. Prešla, inšpektorja za strokovne šole. Izpit so napravili nastopni slušatelji elušateljice; Aslč Alojzij, čuk Ivan, Dolenčeva Nada, Fajdiga Ljuba, Gostiševa Mira, Gspanova Erika, Harnann Erich, Hudetova Cvetka, Jenkova Vera, Kalin Viktor, Košakova Anica, Lenščakova Vida, Mihelčičeva Vera, Moletova Nada, Pe-stotnikova Krista (z odličnim uspehom), Podbregarjeva Brna (z odličnim uspehom) Pogačnikova Sonja (z odličnim uspehom), Prusova Danica, Ranzinger Reinolf, Rei-cher Saša, Rus Roman, Sirnikova Marija, šinkovičeva Ina, škerlj Ivo, Urbasova Irena, Vrtačnikova Marija, Zajec Rudolf, ži-rovnikova Nada (z odličnim uspehom). Trije kandidati(tke) so bili odklonjeni za tri mesece.
Za sončenje samo »NIGGEROL«. Dro-rija Gregorič, Ljubljana, Prešernova ul.
*	Izpremembe v železniški službi. Premeščeni so: uradnik IX. položajne skupine Dekleta Dragotin iz Bosanskega Broda v Pre-valje; uradniški pripravnik Stojkanovid Vu-kašin iz Prevalj v Višegrad; zvaničnik I. kategorije Entor Albin iz kurilniške izpostave na Zidanem mostu v kurilnico v Ljubljani glav. kol.; zvaničniki II. kategorije: Bertoncelj Matevž iz Blesc-Bleda v Pod-nart-Kropo; Hvalic Štefan iz kurilniške izpostave v Velenju v kurilnico v Mariboru; šereš Janoš iz Ormoža v Dobrepolje; Čiz-madija Mihajlo iz Zaloga v Trzin; Krese Franc iz Dobrepolja na Blanco; Haas Ivan od progovne sekcije v Mariboru glavna proga k progovni sekciji v Ptuju; Štritof Janez iz kurilniške izpostave na Jesenicah v kurilnico v Mariboru; Marz Alfonz iz Zaloga v Ljubljano gl. kol.; Korenč Franc iz Ljubljane glav. kol. na Rakek; Stražar Pe-regrin iz kurilnice v Mariboru v strojno staniro v Dravogradu-Meži; služitelji: <io-renc Frančišek iz kurilniške izpostave na Zidanem mostu v kurilnico v Ljubljani gl. ko!. — Nameščeni so: za uradniška pripravnika: Pezdir Beno pri progovni sekciji v Celju; šuštaršič Franc v kurilnici v Mariboru; za zvaničnika I. kategorije: Snoj Franc pri signalni delavnici v Ljubljani;
Izvolite si ogledati naj' novejše obrtniške izdelke!
Peruzzi Miroslav v kurilnici v Ljubljani gL kol.; za zvaničnike II. kategorije: Korošec Štefan, Krošl Franc, K rajne Rudolf, Paljuh Marko in Gutmacher Ivan v Mariboru glav. kol.; Tome Anton v kurilnici v Ljubljani glav. kol.; Krebs Franc in Južnik Franc pri progovni sekciji v Ljubljani gor.-dol. proga; Gradišek Janez pri progovni sekciji v Ljubljani glav. proga; Stropnik Rajmund v Celju; za služitelje: Stergar Franc v Ljubljani glav. kol.; Varga Ludvik v Lendavi; Kli-nar Jakob v Žirovnici; Krasnik Gregor v Prevaljah; Pak Avgust v Št. Ilju; Možina Anton v Stični; Kurbus Frančišek v št. Petru v Savinjski dolini; Grilc Friderik v Kranjski gori; Tomše Anton na Savi; Butalo Anton pri progovni sekciji v Mariboru kor. proga; Kapel Franc v Št. Petru; Pirš Jakob v Moškanjcih.
*	Sestanek članov odbora za obdelovanje Barja. Zaradi konstituiranja glavnega odbora za obdelovanje Barja ter izvolitve načelnika in njegovega namestnika je sresko načeletvo v Ljubljani sklicalo vse člane tega odbora — izvoljene, imenovane in viriliste — na sestanek, ki se bo vršil v torek 25. t. m. ob 9. dopoldne pri sreskem načelstvu v sobi št. 9.
•	Drngi izlet ameriških Slovencev po
Francoski liniji. Komaj pred tednom dni smo pozdravili v naši sredi skupino ameriških izletnikov, prispelih z »Normandie«, že se je vkrcala v Ne\vvorku druga večja skupina ameriških rojakov na luksuzni francoski ekspresni parnik »Champlain«. 30 izletnikov, ki jih spremlja do Ljubljane slovanski zastopnik v Newyorku g. Leo Zakrajš^k, bo prispelo v ponedeljek 24. t. m. ob 8.50 r brzi m vlakom preko Jesenic v Ljubljano. Pri Francoski liniji, Masarykova cesta 14 v Ljubljani, dobite vsa natančna pojasnila.
♦	Pravkar izišli številki vživfje^nja in sveta« je priloženo vsebinsko kazalo 17. knjige, ki ga prejmejo vsi naročniki brezplačno.
*	Sadjarski tečaj priredi banovinska kmetijska šola na Grmu pri Novem mestu v ponedeljek 24. t. m. od 8. do 12. in od 14. do
RE VM ATIZEM
Pri revmatičnih bolečinah vseh vrst do-sežete dober uspeh s Togal tabletami. Po strokovnjaških ocenah, dobljenih od mnogih zdravnikov, med katerimi je mnogo priznanih profesorjev-zdravnikov. Togal tablete delujejo naglo in učinkovito. So neškodljive v predpisani množini za srce in ostale organe. Vprašajte svojega zdravnika! En poskus bo prepričal tudi Vas. Zahtevajte v svoji lekarni pristne Togal tablete! Ako slučajno niso na zalogi, jih morete takoj nabaviti.
(Registrovano pri ministrstvu socijalne politike in narodnega zdravja S. br. 1437 od 5. februarja 1932.)	5367
škega spola. Potem je z otrokom tavala okrog, proeeč za delo in pomoč. V četrtek zvečer so ji v hiši nekega posestnika blizu razvalin gradu Gamberka poetregli z mlekom, naslednji dan pa so jo kmetje na travniku blizu Jesenovega našli z mrtvim otrokom v naročju. Orožnikom m zastopnikom občine v Zagorju je nesrečna ženska pripovedala, da je otroka zadušila, ko ga je lačna in obupana tiščala v naročju. Tako je nehote povzročila emrt izčrpanega deteta.
POZOR!	POZOR!
Ljubljančani — kopalci!
Vroči dnevi so prišli. Vročine se boste pa lahko ubranili, če boste posečali
kopališče na Ljubljanici
kjer se Vam nudijo razen kopanja še različne igre. Tudi čolni na razpolago. Vsak dan gorka in mrzla jedila po želji. Za obisk se priporoča vodstvo. 5335
♦ Po Dunavu vlečejo lokomotive ladje.
Med našo državo in brodarskimi društvi Evrope, ki ee bavijo e prometom na Dunavu, je bila za dobo 40 let sklenjena pogodba, po kateri daje naša država tako-zvani djerdabski administraciji mednarodne dunavske komisije v zakup potrebno število lokomotiv, ki vlečejo po Dunavu v eipskem kanalu trgovske in druge la-
a glavni kongresni dan,
v nedeljo, dne 30. t. m. „Jutro" ne bo izšlo,
zato bo izšla sobotna številka »Jutra« v nedeljskem obsegu in v pomnoženi nakladi.
Zaradi tridnevne aktualnosti in velike naklade ter spričo množic, ki bodo iz tu- in inozemstva prispele v Ljubljano, bo »Jutro« nudilo izredno uspešno priliko, da se naša trgovina, in d u str j in	najbolje predstavijo množicam
konzumentov.
Oglase za to številko sprejemamo do petka popoldne, vendar prosimo cenjene naročnike oglasov, da jih naročijo že v začetku tedna.
3GLASNI ODDELEK »JUTRA« Telefon 2492, 3492, 3392.
18. Program: pravilno obiranje in shranjevanje sadja, sadna trgovina in sadne bolezni in škodljivci (letno škropljenje).
+ Kredit za gradbo veterinarskega bakteriološkega zavoda. Ministrstvo za kmetijstvo je določilo prvi prispevek v znesku 600.000 Din za gradbo centralnega veterinarskega bakteriološkega zavoda, ki naj bi se uredil v Beogradu ali Zemunu ter razširil svoje delovanje na vse državno področje. Doslej imamo taka zavoda samo v Ljubljani in Križevcih, ki pa sta le lokalnega pomena.
» Smrt uglednega meščana v Skoplju. V visoki starosti je umrl prvak muslimanov v Skoplju Salihbeg Hadžirustem-begovič, ki je imel mnogo prijateljev tudi med 6rbskim prebivalstvom. V dob< turškega carstva je bil pokojnik dolga leta načelnik inesta, odlikoval pa se je vedno s svojo strpljivostjo ira dobrohotnostjo. Pogreba se je udeležila velika množica prebivalstva.
♦	Iščejo se dediči. Nedavno je v Mil-waukeeu umrl rojak John Mitič, etar 55 let, ki je zapustil premoženje 16,53i6.3S dolarjev. Pokojni je bil po poklicu krojač in je vodil v sredini mesta dobro idočo .krojačnico, Njegova zapuščina obstoja iz 6,536.38 v gotovina, ki so naloženi v neki banki in poštni hranilnici ter iz sto delnic neke posojilnice, po 100 dolarjev vsaka. Komur je o Johnu Mitiču kaj znano, naj to sporoči uetmeno ali pismeno izseljenskemu referentu kr. banske uprave v Ljubljani.
♦	Beograjčan išče po Rusiji skrite zaklade ruskih emigrantov. Iz nekega lista ruskih emigrantov, ki izhaja v Parizu, so izvedeli Beograjčani o dobrem poslu, ki ga opravlja v Rusiji njihov rojak Milan Markovič. Ta mož odkopava po Rusiji skrite zaklade ruskih emigrantov. Od vsega, kar najde, si prisvojijo sovjetske oblasti 75 odstotkov vrednosti, ostalih 25 odstotkov pa dobi Markovič zase in za odškodnino lastnikov skritih dragocenosti. Milan Markovič je spreten trgovec. Rusijo pozna že od predvojne dobe, temelje svoje sedanje trgovine pa je postavil na znan-etvo z mnogimi ruskimi emigranti. Po osvobojenju se je v Beogradu seznanil z mnogimi ruskimi begunci, ki so mu povedali, kam so skrili pred begom razne dragocenosti. Nekateri so mu to zaupali tudi z namenom, da zakopane zaklade poišče in jim preskrbi vsaj nekaj odškodnin«. Po poročilih ruskega lista v Parizu ima iskalec zakopanih zakladov velike uspehe in dobičke.
♦	Tragedija zapuščene matere in otroka. Sreskemu sodišču v Litiji je bila Izročena mlada Marija P., ki je v skrajnem obupu in bedi zadušila svojega otroka. Marija je pred nekaj leti pribežala preko italijanske meje ter služila za deklo v Ljubljani in raznih drugih krajih. S svojim izvoljencem, ki je bil brez etalne za- ! P06litve, je bila celo v Avstriji in se potem spet vrnila v naše kraje. Fant Jo je zapustil in je na nekem travniku blizu
Kamnika 1. t. m. rodila zdravo dete mo-
dje. Sipski kanal med Oršavo in Turn-Se-verinom je delal doslej zaradi vrtincev hude preglavice prometu tovornih ladij. Ker je na našem področju tik ob reki solidna železniška proga, bodo sedaj lokomotive vlekle šlepe in ladje, ki bodo morale skrbet! samo za smer vožnje tik ob obali. Zakup znaša 70.000 švicarskih frankov, naša država pa bo dobivala tudi procente od prometnih družb. Kombinacija z lokomotivami je v veliki meri zvišala hitrost in varnost prevoza.
V nedeljo ob %6. in %9., v ponedeljek ob %9. Elizabeta Bergner v filmu
CARICA KATARINA
in LIANE HAID v opereti
NOČ PRED ZAROKO
Pri vseh predstavah oba filma.
» Huda nesreča v borskem rudniku. V
četrtek se je pripetila v borskem rudniku po še neugotovljenem naključju huda nesreča, pri kateri je izgubil življenje ru dar Mile Stopuča iz Like, dočim sta bila njegova dva tovariša nevarno ranjena. Rudar Stopuča je v rovu polagal mino, ki pa mu je eksplodirala še v roki.
♦	Hudo se je ponesrečil pred dnevi v Rogaški Slatini g. Jožko Korošec, knjigovodja v pokoju iz Celja. Padel je na sla-tineko 6teklenico. si močno razreza! desnico in levo koleno, obenem pa prerezal glavno žilo. Prvo pomoč mu je nudil g. dr Kolterer. G. Korošcu se zdravje zdai že spet vrača.
•	Velika škoda zaradi toče v dervent-akem srezu. Posebna komisija, ki jo je odredilo sresko načelstvo v Derventi, je ocenila škodo, povzročeno v srezu od toče, ter poslala evoje poročilo banski upravi v Sarajevu. Iz tega poročila je razvidno, da
ZVOČNI KINO »SOKOLSKI DOM« v Šiški. — Telefon 33-87
Oskar Sima, Else Elster in Hansi Niese v filmski komediji
VESELI SVATJE
Glasba: Robert Stolz. Dopolnilo običajno. Predstave v nedeljo ob 5., 7. in 9.,
v ponedeljek ob '/,9. uri zvečer V torek Magda Schneidcr
Dunajsko dekle
onafta Skoda pri sadju ln po vrtnini do 90
odstotkov in da se bo tako letos dobilo lz sreza največ 50 vagonov sadja, dočim je znašal prej pridelek povprečno tisoč vagonov.
♦	Požar v Prevolju. Po poldrugem letu se je pri Prevolju spet pripetila požarna nesreča. V petek ob polnoči je gorelo pri
posestniku Janezu šušteršiču, po domače Živcu. Do tal je zgorel kozolec dvojnik, z njim vred pa nova mlatilnica in nekaj orodja. Na pomoč bo prihiteli gasilci iz Kamnika in Podpeči. V akcijo 6o stopili eamo prvi, ker ni bilo nevarnosti razširitve ognja. Ogenj, ki je povzročil precejšnjo, le deloma z zavarovalnino krito škodo, je bil po mnenju vaščanov podtaknjen.
♦	Stroga kazen za ponarejanje grenčice. Pred okrožnim 6odiščem v Subotici eta se morala zagovarjati trgovca Mirko Schafer in Bogdan Ognjenov, ker sta dve leti ponarejala Franc-Jož e f o vo grenčico. Kupovala sta prazne steklenice izvirne grenčice ter Jih polnila z navadno vodo, v kateri eta razstopila nekoliko karlovarske .n navadne soli. Schafer se je branil, da mu je po zimi zamrznilo nad 100 steklenic izvirne grenčice, pa je potem to grenčico prelil v druge steklenice, dočim so njegovi uslužbenci nekaj steklenic napolnili menda z navadno vodo. Ognjenov pa je priznal, da je po Schaferjevem nalogu kupoval prazne steklenice, katere 60 potem polnili s ponarejeno grenčico. Schafer je bil obsojen na 6 mesecev zapora in 600 Din globe, Ognjenov pa na mesec dni zapora in 240 Din globe. To je občutna kazen za ponarejanje tuje grenčice. Kaka bi šele morala biti kazen za ponarejanje naših domačih zdravilnih voda, ki se je že tako razpaslo, da je ponekod že naravnost čudež, če dobiš recimo, v rogaški ali radenski steklenici res rogaško ali radensko slatino.
♦	Kravo mu je zastrupil. Na Jelovem pri Radečah živi posestnik Karlovšek, ki Ima hudega sovražnika. Ta 6e mu je maščeval na ta način, da mu je zastrupil kravo e strihninom, žival je poginila. Z zadevo se bo bavilo sodišče.
Dobrota v zimi......LUTZ
♦	Gad je usmrtil vola. Te dni je Pod Kumom pičil gad v hlevu spečega vola Ko je prišel gospodar zvečer s polja in hotel napojiti živino, je zagledal mrtvega vola. Ker spočetka ni vedel, kako mu je poginila žival, je začel prei6kavati volovo bolezen. Po daljšem iskanju je našel v li6tju spečega gada. Zdaj mu je bilo jasno, od česa je izvirala velika oteklina na volovi nogi.
♦	Klub ljubiteljev športnih psov priredi 3. in 4. avgusta pod okriljem Mariborskega tedna v Mariboru svojo tretjo državno razstavo čistokrvnih psov vseh pasem. Lastniki čistokrvnih psov naj pošljejo svoje prijave klubu najdalje do 10. julija. Razstava je mednarodno priznana ter se bodo oddajala na njej tudi potrdila o sposobnosti za mednarodno prvenstvo v lepoti. V zvezi z razstavo se bo vršila tudi produkcija psov s policijsko dresuro. Lastniki dresiranih psov in dreserji naj se javijo klubu v istem terminu.
♦	Blejski izleti je naslov ličnemu prospektu, ki ga je po tekstu Rudolfa Badju-re pravkar izdala Zdraviliška komisija na Bledu. O nemški izdaji prospekta smo po-ročali pred dnevi, a prav je, da smo vzorno in pregledno sestavljeno knjižico dobili zdaj še v slovenščini. Ne more biti dvoma, da je zlasti med slovenskimi obiskovalci Bleda zmerom veliko število popotnikov in turistov, ki se radi vzpenjajo za višjimi in širšimi razgledi. Prav takšnim ljudem je namenjen prospekt, ki v zgoščeni, nazorni besedi kaže z Bleda pot do kakšnih 50 ciljev — od Eratkega preskoka s čolnom k Mariji na jezeru pa do ture na Pokljuko. V kratkem izide prospekt tudi v češkem prevodu.
Volitve za jesen......LUTZ
♦	Citraši! šopek elovenekih narodnih pesmi, prirejen za citre in petje od Ivana Kiferla, je izšel v novem zvezku. Harmo-nizacija je prijetna in lahka ter tudi začetnikom ne bo delala preglavic. Poleg narodnih je v tem zvezku tudi himna mladih jadranskih stražarjev.
♦	Kopališče A. Čufer na Jesenicah otvor jeno.
♦	Eno srce — ena radenska!
» Tovarna JOS. REICH sprejema mehko In škrobljeno perilo v najlepšo izdelavo.
♦	Darujte podpornemu društvu slepih v Ljubljani, Pod Trančo 2/m.
Iz Ljubljane
u— Spominska plošča Ivana Vrhovnika
se odkrije danes ob 11. na mežnariji šent-petrske župnije. Tu je zagledal namreč pokojni Vrhovnik Lič sveta pred 81 leti. Plošča je iz sivega marmorja v obliki pravokotni-ka (70 krat 50) s strešico in podstavkom. Na njej se blesti napis z zlatimi črkami: >V tej hiši se jc rodil Ivan Vrhovnik, župnik trnovski, častni meščan ljubljanski, zgodovinar. * 24. VI. 1854. t 8. III. 1935.« Ploščo odkrije predsednik mestne občine g. dr. Vladimir Ravnihar. Nato bodo govorili predstavniki CMD. Muzejskega društva, državne studijske knjižnice in za trnovsko župnijo župnik g. Fran Finžgar. Petje oskrbi Akademski pevski zbor. K slavnosti se vabijo vsi pokojnikovi čestilci. Šentpetrčani pa sjj naprošajo, naj v počastitev svojega slavnega župljana razobesijo zastave vsaj v okolici cerkve in po Sv. Petra cesti do Vidovdansko ceste.
u— Na mestni ženski realni gimnaziji
je bil višji tečajni izpit od 14. do 22. t. m. pod predsedstvom univ. prof. dr. Trivunca iz Beograda. Izmed 29 kandidatk 6o napravile izpit naslednje: Baš Jelka, Caha-rija Vlasta, Dernovšek Darja z odliko, Dolenc Gizela, Dolničar Marica, Engelman Dušana, Flere Danica, Hočevar Mira, Jamnik Majda, Jug Majda z odliko, Kraje Agna, Kukec Bojana, Legat Helena, Mlej-nik Marija, Pelan Zora, Petržela Maren-ka z odliko, Potisek Vera, Poženel Helena, Prelovec Vojka, Sugjič Smiljana z odliko, šulgaj Milena z odliko, Štrukelj Zofija, Vidmar Tomislava z odliko, Vrančič Radojka z odliko, žuljevlč Branka.
u— Spored II. sklepne produkcije gojencev dri. konservatorija 24. t. m. I. del: 1) Golterman: Koncert za čelo ln klavir Gšivic Gustav — prof. Sivic Pavel) 2) We ber: Koncert v f-diuru za fagot in klavir (Loparnik-Roegerjeva). 3) Mozart: Koncert v d-duru za gozdni rog in klavir (Brdnik-Hrašovčeva). 4) Glazunov op 35: kvartet za trobila (Šorn, Brdnik, prof Karae in Pegan). II. del obsega dela naše literature. Polajnerjeva zapoje Michlovo
>> V^V

»Nezakonsko mater« ie Ružičev »Notur-no«, pri klavirju Seifert Herta. Burger Drago poje ške-rjančev samospev »Aleja 6niva« in Gotove e v »Na nočištu« pri klavirju Adamič Bojan. Seifert Herta zaigra na klavirju Ravnikov »Moment« in S1&-venskega >.Srbeki napev in ples«. Ober-walder Marta zapoje Flajšmanovega »Metuljčka« in Tajčevo »Devojka in ruža«, pri klavirju prof. Leskovic. Leekovčevo suito za tri čela igrajo šivic, Jerajeva ln Čehovin. Basist Lupša zapoje Adamičevo »Noč je tožna«, Premriovo »Znamenje« in iz Sattnerjeve »Jeftejeva prisega«, pri klavirju Osterc Marta. Lapajine Helena zapoje Lajovčevega »Tkalca« in »Bujni vetri v polju«, pri klavirju prof. šivic Pavel. n. stavek Tomčevega godalnega kvarteta zaigrajo Prevoršek, Ornikova. Denmelj in šivic. Sedeži po 5, stojišča po 2 Din so v prodaji v knjigarni GJarf>eo« Matice.
u— Znana imena našega koncertnega udejstvovanja Jeraj Karel, šušteršič Vinko, čelist Bogomir Leskovic, dalje flavtist Slavko Korošec, oboist Rihard Kocjan, sopranistka Štefka Korenčanova ln članica opernega baleta Smerkolj Vali eo naan pripravili pod okriljem Glasbene Matice ljubljanske izredno pester in zanimiv koncertni večer, ki ee bo vršil jutri 21. t. m. ob 9. zvečer v prostorih ljubljanskega ro-tovža. Na to isredno muzikalno prireditev, prvo te vrste v Ljubljani, i>i*novT>o vabimo ljubljansko koncertno publiko. Ca-ne so izredno nizke 10 in 5 Dtn, obeta pa se nam prvovrstni umetniški užitek.
* Pri slabi prebavi, slabokrvnosti, shujšan ju, bledici, obolelosti žlez, izpuščajih na koži, tvorih uravnava »Franz Jose-fova« voda izborno toli važno delovanje črevesa. Registrirano od ministrstva za soc. politiko in nar. zdravje S. br. 15.485 od 25. V. 1935.
u— Zadnja produ kol ja goje«c«iv (tri.
konservatorija bo v 6redo, 26. t m. ob pol
7. uri v filharmoničsni dvorani. Ravnateljstvo vabi starše in vse, ki se zanimajo za napredek naše najvišje glasbene šole, k tej sklepni produkciji. Prodaja epor«v dov v knjigami Glasbene Matice. Sede41 po 5, stojišča po 2 Din.
u— Na umetnostni razstavi v Jakopičevem paviljonu je pokazalo 39 slovenskih slikarjev in kiparjev širok razmah s svojimi najnovejšimi deli, ki niso bila doslej še nikjer razstavljena. Priznanje naših umetnikov doma in v tujini jim daje jamstvo njihove kvalitete. Budimo naš narodni ponos, da bomo znali ceniti to, kar je res naše. Cenjeno občinstvo ponovno vabimo, da podpre domače umetnike s svojim obiskom in nakupom njihovih deL Razstava je odprta vsak dan od 9. pa do 19.
u— Razstava Tehniške srednje šole v Ljubljani bo odprta samo še danes od 9. do 12. in od 15. do 18. ure. Šolska uprava vljudno vabi občinstvo, da si ogleda razstavo, ki je priznano vsestransko zanimiva.
Dr. VOLAVŠEK
od 1. do 21. julija	5433
NE RO ORDINIRAL
u— Kresni večer na Ljubljanskem gradu bo danes. Priredi ga ljubljanski Rdeči križ na korist svojega fonda za zimske podpore bednim Ljubljančanom. Začetek ob štirih popoldne. Vstopnina eamo dva dinarja. Promenadni koncert ob divnem razgledu. Hladila, krepčila, gladila. Dve godbi. Nastop ljubljanskih pevskih društev. Dvoje ograjenih plesišč z lesenim podom in posebno godbo. Bitka a korjandoli. Od mize do mize šaljiva pošta. Zvečer se bo na »šancah« kuril kres in se bodo vžigale rakete. Hkrati razgledovanje kresov, gorečih po bližnjih in daljnih vrhovih. Nadaljevanje zabave z godbo, petjem, plesom, uživanjem hladil in krepčil do 11. ponoči pri pomnoženi električni razsvetljavi. — Pridite! Vstopnina je neznatna, zabava pa bo izvrstna!
u— Kresni večer trnovskih fantov. Ote priliki 150 letnice ustanovitve trnovske fare eo Trnovčani okrasili cerkev z zelenjem in venci in pripravili za kresni večer (nocoj) lepo ilumlnacijo. Cerkev bo osvetljena z žarometi, na vrhu zvonikov bodo žarele luči in tudi po linah in na pročelju bodo posebni svetlobni okraski. Po 9. uri pa se bo začela na Gradaščic! na razsvetljenih čolnlčih trnovskih fantov beneška noč.
u— Občni zbor Jugoslovenske nacionalne stranke, okrajne organizacije ca Spodnjo Šiško, se bo vršil v četrtek 27. t. m. ob 20. uri v hotelu Bellevue. Udeležba članstva dolžnost.
Finansijerja ali družabnika
iščem za razširjenje tovarne, zelo rentabilnega in sigurnega podjetja. Potreben kapital 500.000 do 800.0000 Din. Ponudbe nasloviti pod šifro »Rentabilno preduzečo« na trafiko »Bristol«, Novi Sad.	VL14
^^ čokolada kakao ^^ bonboni
Predavanje o vkuhavanju sadja In
»očivja bo v torek 25. t. m. ob 16. v prostorih Zveze gospodinj na Bregu št. 8.
Agitacija za zimo......LUTZ
u— Društvo izložbenih aranžerjer dravske banovine najvljudneje vabi vse gg. trgovce in izložbene aranžerje, da v dneh evharističnega kongresa okusno in prireditvam primerno okrase svoje izložbe.
u— Dar slepcem. Namesto cvetja na grob blagopokojnega g. Ivana Kobala, železniškega nadsprevodnika v p. je daroval za slepce 200 Din dr. Oton Papež, predsednik deželnega sodišča v pokoju v Ljubljani.
Nihče naj ne zamudi prilike, ogledati si razstavo prvovrstnih obrtniških izdelkov. Specialna razstava izdelkov mizar-eke in drugih strok.
Gradim štedim kupim LUTZ
u— Nesreča z mačko in klobas«. Na
kirurški oddelek obče državne bolnišnice so včeraj pripeljali ranjenca, ki je prišel do svojih poškodb na posebno žalosten način. Brezposelni pekovski pomočnik od nekod z ižanske ceste si je doma za malico pripravil pol klobase pa mu jo je na tihem ukradla mačka in pobegnila z njo. iNa lovu za tatinsko živaljo je okradenec tako nesrečno padel s podstrešja, da si je precej nevarno polomil rebra.
Iz Maribora
a— J. K. Strakaty v Mariboru. Tukajšnje uredništvo »Jutra« in »Večernika« je ©biskal včeraj naš znani prijatelj, praški novinar in publicist J. K. Strakaty, ki je bil na daljšem študijskem potovanju do naši državi Včeraj si je ogledal počitniško kolonijo na Pohorju, prihodnji teden pa obišče Prekmurje in Slovenske gorice.
a— Velemojster Spielmann v Mariboru. Te dni poseti Maribor avstrijski šahovski prvak Spielmann, ki si je, kakor znano, na moskovskem turnirju osvojil peto nagrado. Ob tej priliki organizira Mariborski šahovski klub resno konzultacijsko partijo med dvema skupinama, katerih eno Do vodil velemojster Spielmann, drugo pa naš velemojster Pire. Prireditev se bo vršila v četrtek 27. t, m. ob 20. v Centralu.
a— lz magistratne službe. Vodja pred-eedstvene pisarne Jože Gorup je napredoval v 3. skupino II. kateg. Tehn. asistent-Ita Vera Pertotova je napredovala v 4. stopnjo K. kat^ Franjo Valenčič v 3. skupino K. kat., Prane Vokau v 7. stop. osnovne in 2. skupino položajne plače II. kateg. Draga Kocjan v 5. stop. osnovne plače ITI. kateg. Antonu Kolarju se všte-je zaprošeno število let. — Ravnatelj mestnega električnega podjetja inž. J. Ur-šač je napredoval v 2. skupino polož. plače I. kat., obratovodja mestnega vodovoda Josip Vochler pa je upokojen.
a— Major Lavrič f- Umrl je, zadet od kapi, upokojeni major Alfred Lavrič-Za-plaz, v Mariboru obče znana osebnost. Njegovo ime bo ostalo v naši zgodovini trajno združeno z našimi borbami za pri-klopitev Korotana Jugoslaviji. V teh bojih je bil major Lavrič hudo ranjen in postal je invaLid. Bil je hraber častnik, vedno narodno zaveden in kristalen značaj. Slava njegovemu spominu.
a— Telovska procesija se je vršila v četrtek dopoldne iz stolnice s tradicionalnim j:-otekom. Za baldahinom z Najsvetejšim, ki ga je nosil knezoškof dr. Ivan Tomažič ob asistenci, so korakali predstavniki mariborskega javnega življenja z mestnim predsednikom dr. Fr. Lipoldom ter sre-skima načelnikoma dr. Senekovičem in M. Makarjem na čelu.
a— V tajni seji petkove občinske seje fse je priznala mestnim uslužbencem Ivanu Drozgu, Fran Ledinku in Urbanu Rozmanu miloščina v smislu pravilnika, Matiji P a je r ju pa pavšalna odpravnina. — Tudi se je odobrilo pri Pokojninskem zavodu posojilo 7,000.000 Din za gradnjo novega šolskega kompleksa v V. mestnem okraju. Posojilo ee najame za dobo 25 let proti 9% obrestim in se stavi Pokojninskemu zavodu v jamstvo hipoteka hišnih kompleksov v Vrtni in Smetanovi ulici, nadalje občinska hiša v Frančiškanski 8, Giretmayerjeva hiša na Glavnem trgu in Mariborski otok.
a— Smrt blage žene. V 67. letu svoje dobe je preminila na Trgu Svobode gospa Berta Berdajsova, soproga uglednega trgovca g. Vilka Berdajsa. Pokojnica je bila vzor dobre, blage in plemenite žene, ki je annogo dobrega storila. Vsi, ki so jo poznali, jo bodo ohranili v trajnem spominu.
a— Premestitve in nove dovolitve. Na petkovi tajni seji občinskega odbora se je Julijani Hallekerjevi dovolila premestitev obrta gostilne iz Mlinske 15 v Strmo 11, Josipini Kuder pa iz Strme 11 na Fran-kopanovo cesto. Dovoljenje za obrt avtoiz-voščkov se je podelilo Brunu Muhiču ter Aiitonu Rebernaku, za obrt prevozništva pa Karolu Vezjaku.
a— Novo vodstvo. Na petkovem rednem občnem zboru matičnega pevskega odseka je bil izvoljen za predsednika zaslužni mariborski kulturni delavec g. Janko Arnuš.
a— Dijaška razstava na drž. realni gimnaziji je še danes od 9. do 12. in od 14. do 18.
a— Znižanje davčnih osnov. V mestu Mariboru so izkazovali predpisi davčnih osnov prvotno 57,037.840 Din. Davčni odbor je pozneje znižal ta znesek na 46 milijonov 807.700 Din, reklamaciiski odbor pa je odpisal še znesek 6,562.460 Dim, tako da ostane končna vsota 40.869.140 Din davčne osnove za mesto Maribor. Ta znesek se tiče davčnih osnov vseh stanov in poklicev. Vseh priizivov je bilo 792.
a_ Nova stavba. Zdravnik dr. Mikož
iz Vojnika bo zgradil na voglu Prešernove in Aškerčeve ulice dvonadstropno stanovanjsko hišo.
a_ Novo dnevno zavetišče se bo, kakor
znano, uredilo v petem mestnem okraju. V to svrho se bo kupilo posetvo v Mag-dalenski 28, ki se bo tej svrhi primerno preuredilo.
a— Do 31. julija morajo bit! zgrajeni trije paviljoni, ki bodo stali po sredini naše mariborske »avenije«. Na svoji včerajšnji dopoldanski seji je mestni upravni
odbor oddal gradbena dela v celoti tvrd-ki inž. Jelene in šlajmer, ki mora do označenega roka biti z deli gotova. Tudi se bo avenija v tem času asfaltirala, tako da bo pred pričetkom Mariborskega tedna naša Aleksandrova cesta preurejena.
a— Babico je ustrelil, ko je imel prvič samokres v rokah. Krojaški pomočnik Janez Topolovec iz Veržeja si je od svojega gospodarja izposodil samokres in ga doma ogledoval. Samokres se je po nesrečnem naključju sprožil in krogla je zadela Topolovčevo babico, ki je bila takoj mrtva. Topolovec ee je moral zagovarjati včeraj pred okrožnim sodiščem. Zagovarjal se je, da je imel samokres prvič v rokah in da gre za usodno naključje. Obsojen je t" na šest mesecev zapora, pogojno na pet let.
a— Ker je puščala kri, se je morala včeraj zagovarjati pred okrožnim sodiščem 511etna zasebnica Antonija žilherjeva i* Jelovca. V zadnjih letih je namreč v smislu obtožnice zdravila v Korenjaku in okolici bolnike s tem, da jim je s posebrm pripravo sekala žile na roki proti nagradi v živilih in denarnih zneskih po 5 in 10 dinarjev. Obsojena je bila na dva meseca zapora, pogojno dve leti.
Iz Hrastnika
h— Dan Jadranske straže na Teflovo
je imel lep moralen uspeh. Gmotnega uspeha pač zeradi gospodarske krize ni bilo pričakovati. Dopoldne po drugi maši ee je vršil poleg zasilne cerkve na prostoru letnega gledališča g. Alojza Logarja blagoslovitev m razvitje prapora podmladka deške šole v Hrastniku. Na odru in pred odrom so stali podmladkarji v mornariških krojih. Oder je bil prireditvi primerno okrašen. Cerkvene obrede je izvršil vikar g. Zalar. Vso prireditev je vodil poverjenik podmladka JS deške šole g. Pardubsky. Kumica prapora ' ga. inž. Burgerjeva je s primernim nagovorom privezala na prapor kraeen epominski trak in izročila prapor, ki ga je sama kupila, praporščaku Franu Koritniku. Končno je še navduševal mladino in odrasle, ki eo bili zbrani v lepem številu, zastopnik JS v Hrastniku g. učitelj Hofbauer za naše morje. Pri prisrčni patriotičnl dopoldanski proslavi, kakor tudi pri popoldanski akademiji v Sokolskem domu je sodeloval priljubljeni šolski mladinski zbor pod vodstvom g. učitelja čamlra. Pri popoldanskem nastopu so se vrstili mični
PRI ZAPRTJU IN MOTNJAH V PREBAVI
vzeti zjutraj na prazen želodec čašo
prirodne FrSISZ JOS@fOVe grenčic.
Registrirano od ministrstva za soc. politiko in nar. zdravje S. br. 15.485 od 25. V. 1935.
Iz Celja
e_ »Matiček se ženi«. Celjska gledališka
sezona je bila zaključena v petek zvečer z gostovanjem ljubljanske drame s komediio »Matiček se ženi«. Igra je bila živahna in neprisiljena, maske in kostumi zelo posrečeni, scenerije okusne. Občinstvo je živahno aklamiralo igralce. Ge. Danilova in Nablor.-ka sta prejeli dva lepa šopka.
e_ Novi grobovi. V Liscah 14 pri Celju
je umrla v četrtek v visoki starosti 85 let znana vrtnarica ga. Ana Prasehanova; pogreb bo danes ob 16. iz hiše žalosti na mestno pokopališče. V celjski bolnišnici so umrli: v četrtek 67-letni sodnik v n. g. Natan Šatner iz Tuzle in 87-letna Marija Robičeva s Planine, v petek pa 46-letni Josip Cinek iz Celja, prodajalec pri tv. D. Bernardi.
e— Brez vode in elektrike. Zaradi izmenjave glavne cevi na mestnem vodovodu v Fužinah pri Vitanju je bil vodovod zaprt od sinoči od 20. do davi do 8. V Celiu in okolici danes od 6. do 14. ure ne bo električnega toka.
e— »Nova Doba« izide zaradi nepredvidenih ovir šele jutri popoldne.
e— Obnovite srečke drž. razredne loterije takoj v podružnici »Jutra« v Celju!
e— Kino Union. Danes ob 16.15, 18.30 in 20.45 zvočna komedija »Zvesta tovariša« in zvočni tednik. Jutri ob 16.30 in 20.30 zvočna komedija »Škandal v Rimu« in zvočni tednik
Iz škofje Loke
šl— Poslednja pot Marije Hladnikove.
Ob veliki udeležbi je spremljala v sredo popoldne škofja Loka blago gospo Marijo Hladnikovo na njeno poslednje domovanje na domačem pokopališču. Poleg svojcev in sorodnikov so se uvrstili v žalni sprevod mnogi meščani. Mladina je nosila šopke in vence. V sprevodu so bile tudi Kolašice z gospo predsednico Lendovškovo. Pogrebne molitve je opravil ob asistenci duhovščine župnik g. Podbevšek. Bodi ji lahka žemljica!
šl— V Afriko je hotel. V zapore škofjeloškega sodišča so privedli mladeniča, ki ima fiksno idejo, da hoče v Afriko, kjer bd rad postal divjak, ker mu naša človeška družba ni več všeč. Fant, ki je doma na Krškem polju v-žlahtni vasi, je poizkušal zdaj že četrtič brez listin prekoračiti mejo, toda so ga še vselej zajeli. Zdaj se je nameraval vkrcati v eno izmed ladij, ki vozijo vojake v Abesinijo. Mladenič si je zamišljal urediti svoje tamošnje življenje docela po divjaško. Odšel bi bil v neobljuden kraj, nemara v kako džunglo, kjer bi spal kar na drevju, kakor je rekel. Po kazni, ki jo bo odsedel zaradi poizkusa prekoračenja meje, bo lahko ponovno poizkušal izvesti svoj načrt.
šl— Ne tihotapite mesa! V škofjeloški okolici se je razvila navada, da posamezniki tako rekoč obrtno koljejo živino, nato pa nosijo meso v mesto in ga prodajajo strankam. Ti prodajalci seveda nimajo ne oglednih listov in niti ne plačujejo užitni-ne, ki je za uvoz mesa v mesto predpisana. S tem pa je oškodovana občina, kupci pa ne vedo, ali so kupili zdravo meso ali ne. Občina bo tihotapljenje mesa najstrože zasledovala in se bo tihotapcem meso za-plenjevalo, kar se je v nekaj primerih zgodilo.
Z Jesenic
s— Kino Radio predvaja ob 3. popoldne in ob pol 9. zvečer velefilm »Valček sreče«. Dodatki običajni Sledi »Tarzan in njegova družica«.
Iz Trbovelj
t— Odlikovanje predsednika RK v Trbovljah g. Omerze. V sredo popoldne se je izvršilo odlikovanje zaslužnega predsednika občinskega odbora RK g. Omerze ob navzočnosti zastopnika banovinskega odbora in sreskega odbora RK z zlato medaljo RK. Slavnostno sejo je vodil podpredsednik g. dr. Baumgarten. Odlikovanje je izvršil z nagovorom zastopnik sreskega odbora šolski upravitelj g. Kislinger iz Laškega, nato pa je iskreno čestital g. predsedniku glavni tajnik banovinskega odbora nadsvetnik g. Skalar, ki se mu je zahvalil predsednik g. Omerza sam G. rudniškega ravnatelja je zastopal tajnik g. T. Pleskovič, vodstva tukajšnjih šol pa gg. upravitelji, ki so vsi čestitali g. Omerzi na odlikovanju. Banovinski zastopnik je h koncu poudaril, da bo banovinski odbor v Ljubljani zmerom rade volje pomagal občinskemu odboru in njegovemu agilne mu predsedniku pri humanitarnem in socialnem delu in tudi letos primerno podprl postavitev ferialne kolonije za siromašno rudarsko deco.
domorodni in šaljivi nastopi, deklamacije o morju, petje, telovadba in govor. Ob sklepu se je predvajal krasen zvočni film: Potovanje broda »Kraljice Marije« v Egipt.
Iz Novega mesta
n— Poslovilni večer. Te dni je priredila strelska družina svojemu predsedniku komandantu mesta kapetanu g. Nikiču poslovilni večer. V slovo priljubljenemu oficirju, ki odhaja na novo službeno mesto k polku v Ljubljano, je bila izgovorjena vrsta zdravic. V zahvali na zdravice je g. komandant poudaril, da priljubljenega Novega mesta z vso njegovo lepoto ob divni Krki ne bo nikdar pozabil.
n— Novi komandant mesta. Za novega komandanta mesta je postavljen kapetan g. Milič Marinkovič. Novi komandant mesta je svoje službeno mesto že prevzel, želimo mu prijetno bivanje med nami.
n— Ostavko na službo banovinskega zdravnika v Novem mestu je podal dr. Milan Ropaš.
n_ Kino »Dom« v Sokolskem domu bo
predvajal danes ob 16., 18.30 in 20.30 zvočno veleopereto »Ples v Savoju«. Predigra: Paramountov zvočftU tednik.
Sonce, voda, zrak!
ZA PRAVILNO NEGO KOŽE LE HORMONSKO KREMO
Iz Ptuja
j— Sokolska slavnost v Domovi obeta biti tudi letos nadvse privlačna. Ob 3. popoldne bo nastopila dornovska sokolska četa s sodelovanjem ptujskega matičnega društva in okoliških čet. Nato se bo na idiličnem dvorišču veleposestnika g. Pongraca razvila prosta zabava s srečolovom na lepe dobitke. Slastne prleške gibanice, izvrstna jeruzalemska kapljica in veslanje na graščinskem ribniku bo idiličnost povzdignilo. Po lepi tratni gladini nas bodo pa zazibali zvoki domače godbe, da bomo lahko pozabili krizo in skrbi. Zato nikar ne premišljajte, temveč pojdite danes na izlet v liikarsko Dornovo
j— Nail maili harmonikarji, ki so priredili pretekli teden v veliki dvorani Društvenega doma prvi letošnji koncert, so imeli zelo dober obisk. Izvajali so obširen program narodnih pesmi s harmonikami in petjem, številno občinstvo je mlade harmonikarje nagradilo z velikim aplavzom. Za lep uspeh koncerta gre zahvala agilnemu vodji učitelju g. Baši.
j— Tatvine po vinskln kleteh. Nedavno je bilo vlomljeno v vinsko klet posestnika Mohorka Matevža v Sasteržah, kjer eo vlomilci odnesli 15 litrov žganja. Kmalu zatem so vlomilci obiskali klet posestnika Zafošnika Antona v Zg. Jablanah in odnesli 200 litrov vina. Po6estnici Bei-čevi Antoniji v Sesteržah pa so odnesli za priboljšek pet kokoši. Orožniki na Ptujski gori so prišli zdaj na sled vlo milski družbi, ki je sestajala iz treh članov, ter jo ovadili ptujskemu sodišču.
J— Og^nj je nastal v eni izmed zadnjih noči na skednju posestnika Martina Korenjaka na Mejah Poslopje je zgorelo do tal. Korenjck ima občutno škodo. Agenj je bil rijforže podtaknjen.
Čitaite	rvviio
ŽIVLJENJE IN SVET
lz Ljutomera
lj— Nesrečna družina je Tibantova v
Stročji vasi. Pred dvema letoma je izgubil svoje mlado življenje sin pri nekem pretepu, lani je umrl gospodar za posledicami griže, v torek 18. t. m. pa so pokopali gospodinjo Barbaro, ki se je zaradi smrti sina in moža zelo žalostila. Blag ji spomini
Iz življenja na dežel?
BLED. Zvočni kino Bled predvaja danes ob pol 16. in ob 21. velefilm »Prodana Venera«. Predigra novi Paramountov tednik.
DORNOVA PRI PTUJU. V zadnjem času je v naši vasi opaziti vsesplošen napredek. Kljub krizi pridno zidamo. Na sredi vasi si stavi lepo hišo g. trgovec Murkovič, konec vasi pa g. Simonič kar tik svoje stare hiše, ki jo bo potem podrl. Tako se naša vas lepša in lepša. Nas-bolj pa povzdiguje lepoto naše vasi nov žičnat plot okoli šole in učiteljskega stanovanja. Plot, ki je narejen po načrtu g. Hrga, ni bil samo zelo potreben, marveč je naši vasi tudi v okras. Pa tudi v kulturnem pogledu naša vas vidno napreduje. Preteklo nedeljo smo imeli priliko slišati prvi koncert. Bil je to sploh prvi koncert v kakšni lukarski vasi. Začela je torej Dornova, ki je središče Lukarije! Koncert je priredil domači pevski zbor pod vodstvom našega novega, vsestransko agilnega upravitelja g. D. Zupančiča. Občinstvo je nekako z nezaupno radovednostjo napolnilo dvorano, toda takoj po prvi pesmi, Jerebovi: Moj deklic, je bilo očarano, na mah so odpadli vsi pomisleki in predsodki — občinstvo se je predalo z vso dušo petju, kakršnega še nI slišalo. Skoraj neverjetno je bilo, da so naši pevci zmogli pesmi, ki še večjim zborom delajo preglavice. Kar vrstile so se druga lepša od druge: Pojdem v Rute, Leban: Slovo od domovine, Schwab: Vasovalec, Adamič: Kaj delajo ptičke, Sch\vab: Dobro jutro itd. Najbolj pa so ogrele Schwabove Tri prleške, ki sta jih spremljala gg. Klajžar na gosli in harmoniko. Res, zbor, ustanovljen komaj pozimi, je s tem koncertom izpričal, koliko veselja, ljubezni pa tudi talenta imajo naši kmečki fantje in dekleta za petje, izpričal pa je tudi. da smo dobili v g. Zupančiču res idealnega in požrtvovalnega kulturnega delavca, ki smo ga že toliko let potrebovali in si ga želeli.
JEZICA. Naš kraj je zlasti po svoji legi primeren za sadjarstvo in vrtnarstvo. Tega se dobro zavedajo mnogi občani, ki so se že pomladi združili v pripravljalni odboT za ustanovitev podružnice Sadjarskega in vrtnarskega društva, kar so v nedeljo 16. t. m. tudi že izvedli. Občni zbor je obiskal glavni društveni tajnik banovinski šolski nadzornik g. Skulj, ki je povedal, katere sadne vrste bi bile za naš kraj najboljše. Občni zbor se je v uvodu spominjal pokojnega velikega kralja. Po živahni debati je bilo odločeno, da deluje sedanja podružnica zaenkrat za vso občino, obenem pa se začno priprave za ustanovitev samostojnih podružnic za Tomačevo—Jarše in za področje bivše občine Črnuč. V odbor so bili izvoljeni sami požrtvovalni napredni sadjarji in vrtnarji s šolskim upraviteljem iz Črnuč g. Mihelčičem na čelu. Odbor pripravlja veliko razstavo cvetja, predvsem begonij. dalij in vrtnic, a tudi sadja, da enkrat vidimo, kaj prideluje naš kraj. Prirejali pa bomo tudi mesečne sestanke. Prihodnji bo v nedeljo 23. julija ob 10. v šoli na Jezici. Na sporedu bodo zanimivo predavanje o pridobivanju novih rastlinskih vrst in vaje v poletnem cepljenju sadnega drevja in vrtnic. Vabljeni tudi nečlani.
LOČE PRI KONJICAH. Ob priliki 70-letnice graščaka g. Franca Posseka je bilo na gradu Pogledu lepo slavje. Poslanec g. Karel Gajšek je g. graščaku v lepem govoru čestital k jubileju in poudarjal vse zasluge, ki jih ima g. Possek za konjiški srez. Zupan g. Josip Čuček, ki je prišel na slavje z občinskimi odborniki, je z nagovorom izročil slavljencu diplomo častnega članstva občine Loč za njegove vsestranske zasluge. V imenu gasilcev je čestital jubilantu g. Krajnc in mu izročil srebrn pokal. — Profesorica ga. Breda Ščekova je priredila s svojim mladinskim zborom tri krasno uspele koncerte, enega v Konjicah in dva v I.o-čah. Za njeno požrtvovalnost in trud, kakor tudi za izreden uspeh so ji bili poklonjeni krasni šopki.
RADEČE. Pred kratkim je bila premeščena na tukajšnje sodišče nova pisarniška moč v osebi gdč. Keržanove, ki je prišla iz Ljubljane. S tem bo delo v uradu močno olajšano. Gdč. Keržanova je doma z Vrhovega pri Radečah.
RIBNICA. Sokolski zvočni kino predvaja danes 23. t. m. ob 15.15 ter 20.30 film humorja, športa in doživljajev »Matura ljubezni«. Za dodatek nov Foxov zvočni tednik.
SENOVO PRI RAJHENBURGU. Vpisovanje v I. razred meščanske šole bo 27. L m. dopoldne od 8. do 12. ure. Pri tem vpisovanju je treba predložiti samo izpričevalo o dovršenem IV. ali višjem razredu osnovne šole. Po odloku ministrstva prosvete so v okoliš te šole vključene poleg prejšnjih tudi občine Blanca, Sevnica, Zabukovje in Planina.
ŠT. VED NAD LJUBLJANO. Vpisovanje v I. razred meščanske šole bo v četrtek 27. t. m. od 8. do 12. in od 14. do 17. Sprejemali se bodo učenci in učenke, ki so dovršili četrti ali kak višji razred osnovne šole Pri sedanjem vpisovanju je treba predložiti samo zadnje šolsko izpričevalo. Siromašni učenci dobijo na šoli učne knjige brezplačno. Starši 6e opozarjajo, da je treba učence v I. razred že zdaj vpisati.
Ali si upate na počitnice brez smeha m humorja?
Ali se hočete vrniti iz dragega letovišča brez pravega notranjega oddiha in sproščenja? Potem nikar ne pozabite nove knjige Frana Milčinskega »Humoresko in groteske«, ki je pravkar izšla, in ki vam bo s svojim pristnim humorjem pregnala vse tiste notranje naplavine, ki so se v teku leta nabrale s težkimi vsakdanjimi posli in skrbmi.
i. .t-^ «V - *
In vrhu tega se boste zabavali s pravim slovenskim humoristom! Ali sploh poznate Milčinskega? Ali veste, kako je znal nebeško drezati pod rebra in z muzajočim smehom na ustnicah kazati na naša protislovja, na našo malenkostno naturo in vso tisto »resnost« in »načelnost«, ki se ž njo tako radi krasimo, čeprav tli spodaj naša prava, vsemu humorju izpostavljena krvava natura?
Nabavite si to posmrtno knjigo Frido-lina Žolne in vaše počitnice bodo vedre, da nikoli tega. Ne zametujte tega najboljšega duševnega zdravila, ki se mu pravi smeh in humor.
Milčinskega »Humoreske in groteske«; dobite v vseh knjigarnah ali pa pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani in Mariboru. Knjigo (216 strani v osmerki, broširano 45 Din, vezano v platno 60 Din) je razkošno opremil arh. Janko Oraahen in bo krasila vašo knjižnico. Omislite si pri tej priliki tudi prejšnji knjigi Frana Milčinskega »Zgodbe kraljeviča Marka« in »Tolovaja Mataja«. Ni je zakrknjene zagre-njenosti, ki je Milčinski ne bi omehčal.
BEPEBTO&A
DRAMA.
Začetek ob 20. uri Nedelja, 23. junija: Izdaja pri Novari. Izven predstava v korist Združenja gledaliških igralcev. Znižane cene od 20 Din navzdol Ponedeljek, 24. junija: Plesni večer Mete
Vidmarjeve. Cene od 14 Din navzdol. Torek, 25. junija: Izdaja pri Novari. Red Četrtek.
Sreda, 26. junija: Izdaja pri Novari. Red Sreda.
OPERA.
Začetek ob 20. uri Nedelja, 23. junija: Pri belem konjičku. Izven. Znižane cene od 24 Din navzdol Gostovanje g. Žarka Sancina iz Maribora Ponedeljek, 24. junija: zaprto. Torek, 25. junija: Faust. Red C.
Drama
Produkcija plesne šole Mete Vidmarjeve bo jutri ob 20. v drami. Mladi plesni naraščaj, ki nam ga bo predstavila Meta Vidmar jeva, bo izvajal točke sporeda, načins hoje, vzmahe in študije ter skupinski ples, deloma po narodnih pesmih, deloma pa po godbi, ki je nalašč komponirana za te vrste plesnega izražanja. S solističnim plesom bo nastopila tudi gdč. Vidmarjeva. Opozarjamo na ta plesni večer naše domače umetnice.
Za časa evharističnega kongresa v dneh 28., 29. in 30- t. m. bodo igrali naslednje predstave: 28. v petek ob pol 10. na Kongresnem trgu »V času obiskanja«, v soboto 29. t. m. ob 6. popoldne v operi Wagnerje-vega »Parsifala« ter ob 7. v drami »V času obiskanja«. V nedeljo ob 2. zjutraj na Kongresnem trgu Hoffmannsthalovega »Slehernika« in istega dne ob pol 10. zvečer isto-tam »V času obiskanja«. Cene sedežem za predstave na prostem so: 20, 15, 10, stojišča 5 Din. Cene sedežem za dramske predstave v drami: lože: 80 in 50, sedeži 20, 16, 12 in 8, stojišča 6 in 3 Din. Za predstavo v operi: lože 120 in 100. sedeži: 30, 24 20, 18, 15, 12, 10 in 8, stojišča 6 in 3 Din. Vse dni, ko se vrše predstave, posluje operna dnevna blagajna od 8.—12 in od 2. ure popoldne naprej. Dve uri pred začetkom vsake predstave pa poslujejo tri blagajne na Kongresnem trgu, in sicer: pri »Novi založbi«, v Gradišču in sredi Kongresnega trga pri univerzi. Občinstvo opozarjamo, naj si pravočasno preskrbi vstopnice.
Opera
G. Žarko Sancin, tenorist iz Maribora, poje partijo natakarja v veseli revijski opereti »Pri belem konjičku« v nedeljo zvečer. Simpatični pevec je žel v teku svojega delovanja v Mariboru najlepše uspehe ter je eden glavnih stebrov mariborskega teatra. Občinstvo opozarjamo na to gostovanje. — Ostala zasedba je običajna. Cene so znižane.
/
Zadnji tek za »Jutrovo" darilo
S sinočnjo zmago v štafeti za »Jutrov« kip Matije Gubca si je Primorje s Sestt-mi zmagami v presledkih dokončno osvojilo darilo — Cas tega teka ni najboljši
Ljubljana, 22. junija
Danes se je zadnjič vršila borba za prehodno darilo »Jutra«, kip Matije Gubca, ki ga je poklonil naš list pred 10 leti za zmagovalca v štafetnem teku po ljubljanskih ulicah. Vseh deset let je prehajalo darilo iz rok v roke in je poeebno zadnja leta, ko je že šlo za končno odločitev, vidno rastlo zanimanje za prireditev.
Po pogojih razpisa si končnoveljavno osvoji kip moštvo onega kluba, ki zmaga ali 6krat v presledkih ali 4krat zaporedoma. Od L 1925. do danes, ko je dolga borba odločena, je petkrat v presledkih zmagalo Primorje, trikrat Ilirija, en^trat je bil tek razveljavljen, enkrat pa se zaradi tehničnih zaprek ni mogel vršiti Letošnjo šesto zmago si je moštvo ASK Primorja osvojilo popolnoma zasluženo, vendar je doseženi čas v primeri s prejšnjimi le srednje dober, kljub temu, da je bilo vreme danes mnogo ugodnejše kot pred mesecem dni, ko je bil tek odgoden zaradi slabega vremena.
Proga, dolga okroglo 2300 m, je vodila vsa leta tekmovanja po istih ulicah in to: od Narodnega doma, kjer je Ml start in cilj, po Aleksandrovi do gL pošte, dalje po Tyrševi in Dalmatinovi do hotela Štrukelj, odtod po Komenske-ga do Resljeve, preko Zmajskega mo-
sta, Kopitarjevi, odtod mimo Vodnikovega spomenika — Pred škofijo — po Stritarjevi preko tromostovja v Prešernovo in končno po Aleksandrovi do cilja.
Zmagovalna štafeta ASK Primorja Je dosegla čas 4:54 in štiri petine minute in so tekli v njej: Zorga A., Tručl, Per-par, Žgur, Stok, Skušek, šušteraič in Malnariič.
Druga je bala štafeta SK Elrrje v času 5:10 v postavi: Megušar ml., Habič, Jazbec, Osterman, Stropnik, Tavčar, Ber-ger, Safošnik. Ilirijani so podlegli v častni borbi za približno 150 m. Publika ob vsej progi, posebno pred pošto in na Aleksandrovi cesti, je živahno bodrila posamezne tekmovalce.
Po medsebojnem dogovora sta prirejala tek v imenu darovalca izmenično vsako leto oba naša vodilna kluba Ilirija in Primorje, ki sta tudi vedno tekmovala sama.
Z današnjim tekom Je zaključena, maniva borba, ki so jo z napetostjo stalno spremljali številni navijači obeh tekmujočih klubov in mnogi prijatelj lahke atletike.	< Sodniški abcrr je tudi danes rešil svojo nalogo zadovoljivo, vendar bi pri vseh tekmovanjih priporočali malo večjo točnost, da se po nepotrebnem ne odbija zanimanja gledalcev.
Ririja : Celje
Danes ob 18. na igrišču Primorja. Predtekma ob 16.30
Po skoro enoletnem presledku se nam predstavi, danes popoldne na Primorju prenovljeno moštvo SK Celje, vvažni prvenstveni tekmi z Ilirijo. Celjani so se z več tekmami proti vodilnim zagrebškim klubom temeljito pripravili za tekočo sezono.
Ilirijani pa se tudi zavedajo, kako važna je ta tekma za osvojitev prvenstva, zato pošljejo v boj kompletno enajstorico, ki je na praznik remizirala z našim ligašem. Postava je: Herman, Svetic, Žitnik, Un-ter, Sočan, Pogačnik, Jug, Lah, Pikič, Slapar, Doberlet.
Tekmo bo sodil zagrebški »odnik. Predtekma začne ob 16.30. Vstopnina propagandna.
Ilirija • Hermes ©s®
Ostanek jes. prv. tekme je potekel brez gola
Ljubljana, 22. junija
Na Igrišču Hermesa je bilo danes ob 1S.30 odigranih preostalih 7 minut jesenske prvenstvene tekme, ki se je — kakor znano — koačala z rezultatom 2 : 1 za Idrijo.
Moštvi rta nastopili brez takrat izključenih igralcev in v kratkem času igre nista mogli doseči nobenega gola. Rezultat ostane torej dokončen.
R&ka : Mars. Danes ob IS. ee bo vršila na igrišču "Reke prvenstvena tekma mod Reko ln Marsom. Tekma bo velike važnosti, ker se Reka z event. zmago resno približa svojemu eotekmecu Slogi, pre-tendentu za prvaka 2. razreda. Po zadnjih uspehih Reke smemo soditi, da bo tekma prav lepa in napeta. Prijatelji oken klubov in ostalo športno občinstvo naj ei to tekmo ogleda!
Reka jun. : Ilirija jun., finale za drugi mladinski turnir Mladike se igra danes ob S.30 na igrišču SK Reke ob Tržaški cesti.
SK Slavija : SK Mladika. Po sporazumu med nastopajočima kluboma se prvenstvena tekma odigra danes ob 10. dopoldne na igrišču Mladike in ne na igrišču Reke, kar se daje na znanje igračem in ss. g. Sketlju.
Nogomet v Zagorju. SK Zagorje odigra danes ob 16. drugo kvalifikacijsko tekmo z Dobrno iz Trbovelj. Ker je zadnjo tekmo igral v Trbovljah ter dosegel rezultat 3 : 3, se pričakuje ostre borbe in tudi poseta mnogoštevilnih kibicov iz Zagorja, kakor tudi iz Trbovelj.
Službeno iz LHP. Na znanje se vzamejo nadaljnje prijave za hazenski sodniški tečaj, ki se je pričel pod vodstvom ss. Ku-šarja v petek 21. t. m. ob 20. v posebni sobi kavarne Evrope. Od 23. t. m. dalje se vrši tečaj vsak ponedeljek in četrtek. Finalni tekmi med prvakom ptujskega okrožja in drugoplasiranim klubom ljubljanskega okrožja za drugo mesto podsi-veznega prvenstva se določita na 23. in 30. junija. 23. t m. se odigra tekma Gorenjec : Ptuj na Jesenicah, 30. t m. pa Ptuj : Gorenjec v Ptuju.
/1SK Primorje ("nogometna sekcija). Sub-juniorji igrajo danes ob 14. z juniorji Mladike Zbirališče ob 13.15 pred glavnim kolodvorom.
Gozdni tek na Mrzlici bo priredila lahkoatletska sekcija SK Jugoelavije v Celju danes ob 11. doopldne. Proga meri okrog 6 km, teren ni pretežek. Prijave ee sprejemajo do pol ure pred startom. Klub bo obenem priredil izlet na Mrzlico.
SK Ilirija (nogometna sekcija). Predtek-nu- današnji prvenstveni tekmi s Celjem na igrišču Primorja odigra ob 16.30 rezerva z Grafike V garderobi rezerva ob 16., I. moštvo ob 17.30, sestava in podrobnosti v članski knjigi. Juniorsko moštvo naj bo ob 8. na igrišču Reke za pokalno tekmo z juniorji Reke. — Načelstvo ie suspendiralo do nadaljnjega igralca Varška in Grin-tala zaradi kršitve discipline.
SK Grafika. Pozivajo se igralci I. moštva, da pridejo točno ob 4. uri v garderobo na igrišču ASK Primorja Igra se predtekma z Ilirijo Sigurno Rone, LaVč Garderobo preskrbi gospodar.
SK Slavija. Danes ob 9 morajo biti na igrišču Mladike vsi igralci prve skupine Postava je razvidna v članski knjigi v klubskem lokalu na Aleksandrovi cisti.
vseh vrst
PARCELE
posestva Ltd.* največji izbiri, tudi za knjižice in s prevzemom dolgov ugodno proda
Realitetna pisarna
J02E GRASEK
Ljubljana
GledaliSka ulica 4.
( nasproti opere )
Telefon Int.: 33-04.
Za prospekt pošljite 10 Din v znamk.
Zahteuajia	L-
M EI N E L4 H E R0 LD OJOlJ
iZtllVKHKt am' HABlBOn it 101.
Da bo lepo, dobro in poceni
igrajena Važa igradba, J«
predvsem potreben strokovni načrt in prora-ftun ter strokovno nadzorstvo gradbenih del. Strokovnjaštvo vse to preskrbi in ixda-tek za v«e to prižtedi. Tehnični biro. Nunska ulica 17 — telefon 2796. 185-37
Prenočišče p e n z i o n „ Ljubljana "
Prenočišče pod novo upravo tik na obali z lepim razgledom na morje. Dobra domača kuhinja, izborna vina. Popoln penzion z vsemi taksami Din 46—50. KRK, otok Krk. 5283
Novi lastnik MARTIN SAMA NIC.
MOŠKI,
ki trpite na seksualni nevrastenljl,
lmpotenci, nezadostni funkciji spolnih žlez, duševni depresiji, poskusit«
OKASA TABLETE
Prospekt na zahtevo. Cena 110.— Din. — Razpošiljamo diskretno.	*
LEKARNA DELIM
Beograd. Knez Miha J lova Štev. L Oglas registrira a & br. 38/1934.
TvonriSko poslopje v Zagrebu
Ob tramvajski progi, cca. 800 kvadratnih metrov porabnega prostora, suhi svetli lokali naprodaj. Površina 1543 kvadr. metrov. Centralna kurjava, močan tok. Pismene ponndbe pod »br. 40799« na Publlcltaa d. <L, Zagreb, Hica 9.	5432
IZJAVA
Ker m Stri jo popolnoma neutemeljene vesti, kakor da sem zobozdravniško prakso že opustil, izjavljam, da jo izvršujem še v polnem obsegu. Imam tudi zo bo tehnika, tako da prevzemam vsa aobozdravnlška ta robo tehniška opravila - plombe ln zobovja.
Br. Anton Schwab, zobozdravnik, Celje.
Pozor! Trgovci! Pozor!
Zahtevajte vzorce ta oglejte si prvo zalogo bombažnega blaga, cefirjev, modnegr blaga L dr. pri novo ustanovljeni
mehanični tkalnici
CIHLAft IN DRUG
LJUBLJANA, TjrSeva c. 69 5449
VARA2DINSKE TOPLICE
Radioaktivna žveple-| na voda 59° ln radio* [aktivno blato. Zdravi: 1 Revmatična obolenja sklepov ta mišičevja, posledice zaradi poškodb ta brazgotine po operacijah, nevral-gije, lshias, protin, kronične eksudate, ženske bolezni, vnetje žil, kronične ekceme, skrofulozo, zastrupljen je po kovinah, bolezni jeter, želodčno hiperaciditeto Itd. Cene
- nizke, prijetno bivanje. Kopallščnl avto vozi vsak dan Iz Zagreba in v Zagreb.
Pojasnila daje kopallsčno ravnateljstvo.
Vino in sadne soke
pijte vedno le z
ROGAŠKO SLATINO
ker Vam to zraven prijetnega okusa pospešuje tudi prebavo!	5347
Najboljša čokolada za otroke
rednna, okusna, poučna. Zahtevajte povsod naše prvovrstne mlečne ta menage čokolade.
Zadet od srčne kapi je petek 21. t. m. dopoldne umrl gospod
Alfred Lavrič-Zaplaz
generalštabni major v pokoju, odlikovan z redom Belega orla
IV. st. z meči
ki je v bojih za slovensko Koroško težko ranjen kot invalid tiho ta skromno trpel za neosvobojeno zemljo.
Pogreb junaka, ki bo večno ostal v zgodovini borbe za svobodo naše zemlje kot svetel vzor, bo v ponedeljek 24. junija ob 15.30 iz starega pokopališča v Strossmayerjevi ulici, odkoder bo s fur-gonom prepeljan v Gradec k upepelitvi.
Maribor, dne 21. junija 1935.
KOROŠKI BORCI
Zvest spremljevalec
za weekend, tramping, šport, tnristiko, za potovanje in letovišče je
TllfA
nepremocljivi
Zakaj ?
1.
2.
3.
4.
Zato, ker vas varnje pred nenadnimi poletnimi nevihtami, ker je nepremočijiv.
Zato, ker je topel, pa vas varnje pred večernim hladom v gorah.
Zato, ker vam služi sto pregrinjala pri prenočevanju, ker je dovolj širok.
Zato, ker ko ga

Zato si ga nabavite v nafbfižp prodajalni
TIVAR O

GOSPE — ako iefito, da Medčeče bed sijaj ...
zobje
začnite jih snažttl s KOLTNOSOM. Videli boste, kako hitro postanejo edinstveno beh
ta bleščeči.
KOLYNOS vam bo polepšal zobe, kakor ni v stanu tega napraviti noben drug proizvod. Prepričali se boste, v kako kratkem času bodo postali vaši zobje z& nekoliko tonov bolj beli. Poskusite KOLTNOS po-čenši z današnjim dnem!
K0LYN05 ZA ZOBE
SENZACIONALNA
KOLONJSKA VODA
tl&pafi %a uspeftmn
tanje, kdor se ob vsaki prffiki poslužuje >Jtrtrovega< malega oglasnika.
Brna posebnega obvestila
Naša ljuba, dobra soproga, mati, stara mati ta taJKa, gospa
BERDAJS BEHTA
rojena OGRIZEK, vdovljena STERGAR
soproga trgovca
Je dne 21. Junija ob 2030 uri po dolgi mučni bolezni, previdena s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspala.
Slovesni pogreb se bo vršil v nedeljo, dne 23. Junija 1935, ob 1«. mi
iz kapele v rodbinsko grobnico na mestnem pokopališču na Pobrežju.
Sv. maša zadušnica se bo brala v ponedeljek, dne 24. Junija 1935, ob 7. uri v stolni in mestni župni cerkvi.
Maribor, dne 22. Junija 1935.
V globoki žalosti:
VILKO, soprog; ALFONZ in NATALIJA, otroka, in ostali sorodniki.
ZAHVALA
Vsem, ki so poklonili našemu očetu, gospodu
Ivanu Kobalu
vence in cvetje, mu izkazali poslednjo čast in za mnogobrojne izraze sožalja izrekamo svojo iskreno zahvalo.
Ljubljana, dne 22. junija 1935.
Sinovi: DR. RUDOLF KOBAL, VILJEM KOBAL, INŽ. AVRE-LIJ KOBAL, DR. IVAN KOBAL, DR. ALOJZIJ KOBAL.
Kraljestvo mode
Široki rokavi
V vseh dobah srednjega in novega veka najdemo na ženskih prazničnih oblekah široke rokave, ki jih nista cenili samo meščanka in plemiška gospa. Tudi kmetica je svojo praznično nošo rada obogatila z njimi. Nova moda se v mnogem ravna po starih vzorcih in zato se ne smemo čuditi, da je sedaj po tolikih letih zopet oživel motiv širokih rokavov, ki pa so namenjeni seveda le popoldanskim in večernim oblekam.
Novi kroji modernega rokava so precej komplicirani, ker gre po večini za nabrane kimono ali raglanske oblike, ki zahtevajo sigurne krojaške roke. Ta novi način daje životu in ramenom razširjen videz, ki bi učinkoval preobilno, če ne bi moda s širokim in zvončastim krilom poskrbela za pravilno sorazmerje.
S tem pa smo v modi zopet enkrat doživeli značilen preokret, kajti nova, razgibana in široka linija pomeni zmago »ženskosti«, obenem pa konec ozkih, deško učinkujočih oblik. Dame s polnejšo postavo se bodo oddahnile, kajti odslej jim nenaravne vitkosti ne bo več treba pristra-dati. Ta pretirano nežna vitkost se je preživela, pravijo modni umetniki. Odslej so v modi polno-vitke postave!
Novi rokavi pa, ki so novemu pojmovanju ženske lepote pripomogli do zmage, zaslužijo tudi sicer vso našo pozornost. Že prvi pogled na naše skice vas pouči, da ima ta linija s svojo širokopoteznostjo in elanom dokaj umetniške vrednosti, ki jo
pri mnogih drugih modnih stvaritvah tolikanj pogrešamo.
Cesto pojačamo celotni vtis nove linije s spretno sestavo kontrastnih barv. Tu pridejo v poštev pristni kontrasti, kakor n. pr. črno-beli ali pa sestava dveh odtenkov iste barve, n. pr. svetlo modra s temno modro, peščena z rjavo itd. Vzor take obleke predočuje naša prva skica. V mislih imamo temno obleko z zgoraj v obliki predpasnika izrezanim kazakom, ki ga izpopolnimo s svetlo bluzo. Rokavi take bluze so široko nabrani, vratni izrez pa zapenjamo s šopkom umetnih cvetlic. Seveda moTemo v zvezi s kazakom nositi tudi vsako drugo bluzo, ki na mah izpremeni videz kompleta (1. skica).
Širino novih rokavov dosežemo s spodaj razpuščenimi robčki, kakor pri prvem modelu ali pa z bogato nabranim krojem života, ki prehaja v rokave. To je izdelava, kakor jo vidimo na starih kmečkih srajcah in jo predlaga moda za popoldanske obleke vročega poletja (2. skica).
Široki rokavi so se ženskemu svetu v najkrajšem času tako priljubili, da jih prinaša moda sedaj tudi za lahka poletna ogrinjala. Predzadnja skica vas seznanja s poldolgim plaščem iz modre svile ali iz tafta, ki ga novi široki rokavi store posebno učinkovitega.
Novi rokavi imajo včasi obliko dvojnega, nabranega kepa, ki daje poletnim večernim oblekam novo in izredno slikovito linijo (zadnja skica).
Baška Hotel Grandlc
Prospekti gratis.	162
Morsko kopališče. — Poceni oddih.
Telovnik s kepom
izdelamo iz vzorčastega platna, kretena ali khkega volnenega blaga. Kep na telovniku prav za prav ni nič drugega, kakor širok
ovratnik, ki pokriva ramena. Telovnik zapnemo z dvema preponama. Nosimo ga lahko k vsaki športni ali kopališcni obleki ki jo s svojimi pestrimi barvami poživi in osveži.
Zastavice kot okrasje
so zadnja novost za svetle kopališčne obleke iz platna ali surove svile. Izdelamo jih v aplikaciji ali pa jih izvezemo z volno, seveda pa mora biti tvorivo v vsakem primeru pristno pralno, da moremo obleko
Zdravniška posvetovalnica
Z. R. Ravnali ste popolnoma pravilno. Pazite, da vam ne pride v oči prah. V ostalem pa uporabljajte kapljice, ki ste jih dobili. — T. Z. O. Tako naglo izpadanje las, ki je zavzelo tak obseg, je res nekaj nenavadnega. Težko je zdravljenje in malo verjetno, da bi ga mogla opraviti sama. Predvsem' je še vprašanje, da je to posledica prhljaja. Kajti tako nagel pojav in hiter potek utegne imeti drug vzrok. Zato vam svetujemo, da greste za nekaj dni v bolnico, da se ugotovi vzrok in najuspešnejši način zdravljenja. — »Zobje«. To je obi: čajen pojav. Poskusite z apnenimi preparati (Calcium Sandoz, Calcigenol itd.). Uspeh je dober. Pri tem pa ne pozabite na sveže sadje. — »Morie«. Vam prav resno odsvetujemo. Prekoračili ste že polovico časa. čemu pa sedaj tvegate zdravje? Saj vendar morate vedeti, da je na morju sedaj najhujša vročina ki jo že zdrav človek težko prenaša kaj šele vi? Na vožnji uteg nete biri sebi in sopotnikom v nadlogo lr če bi se kai pripetilo? V okolici svojega kraja imate krasne sprehode ali ^pa pojdi te v kopališče ki jih imate v narvečji bb žini na izbero. Delajte dnevno sprehode kar vam bo jako koristilo. Tudi kopanje je
brez skrbi čistiti Niz zastavic naši jemo po sredi života, široke reverje pa opremimo z motivi jadrenic. Štrleči žepi, živobarven pas in z živobarvnim tvorivom podloženi rokavi so podrobnosti, ki odločilno vplivajo na celotni učinek take obleke. Sem spada klobuček z navzgor zavihanimi okrajci, ki ga takisto okrasimo z motivom jadre-nice.
potrebno, dočim plavanje ni več na mestu. Hrana bodi tečna in preprosta; posebno na sadje ne pozabite. Potovanje na morje pa odložite za kasneje. — Tončka. Dokler se redi, ne znači bljuvanje nič hudega. To se sčasoma popolnoma unese, ali važno je. da jo redno tehtate zaradi kontrole teže. Po dojenju jo pustite mirno ležati; pestovanje v takem primeru le pospešuje bljuvanje. Po vašem opisu gre le za preobčutljivost želodčka. Le če bi otrok začel zaostajati v teži, ga nesite k zdravniku. — S. A. 1. m 2. Priporočamo vam železno vino. Periodično čiščenje je popolnoma normalno ter ni nujno, da mora biti
v zvezi s kako boleznijo. Izgleda pa, da ste tudi precej nervozna. Pojdite na oddih, kar vam bo še najbolje storilo. — 3. Priporočamo vam, da si dnevno kopate nogi v sla ni vodi, in to po deset minut, nakar si jih namažite s francoskim žganjem (ki mu morete dodati mentol) ali pa z mentolovo vazelino. Ko ležete, si nogi podložite. Če pa postoje krčne žile. je treba predvsem zdraviti te. — 4 Vam res ne moremo ustreči O takih metodah se res da mnogo piše vendar večji del razprav je neresen osta Io pa znanstveno domnevanje zaeokra' brez praktične vrednosti Zato za sedaj še ne kaže drugače, kot da prepustite odloči-
tev naravi. — A. Str. Po taki poškodbi zateka noga včasi mesece in mesece. To je naravna posledica, ki vas ne sme vznemirjati. Delajte kopeli, za kar morete uporabljati morsko vodo ali čreslov odcedek. Po kopeli masaža. Nogo povijte z elastičnim povojem od stopala do kolena. Glavno, da nogo razgibate. Od toplic ne morete pričakovati boljšega učinka kot od morja. — Bolna žena. Najbolje bi bilo, da greste v toplice in to vsaj za šest tednov. To vam bo bolj koristilo kot vse ostalo zdravljenje. Zboljšalo se vam bo splošno zdravstveno stanje in s tem tudi lokalni proces. Poleg tega pa uživajte železne in arzenove preparate. Da se ne zredite, niso krivi preparati, marveč ste take konstitucije; poleg tega pa vaša zaposlitev neugodno vpliva. Zato mora imeti uspeh daljši odmor. Ce pa bi ne mogli v toplice, delajte doma kopeli v čreslovem odcedku. Priporočamo vam tudi izpiranje s kamilčnim odcedkom ali kako hipermanganovo raztopino. Skrbite za redno stolico in izdatno pregibanje (daljši sprehodi v gozdu) vsak dan. Bodite vztrajna, pa pojde. Opozarjamo vas pa, da bodite pri sončenju previdna. Le po par minut dnevno, sicer vas bo izčrpalo. Isto tako glede kopanja. V vodi bodite le kratek čas, voda bodi topla. Zmerno plavanje vam more le koristiti. Kar se vložkov tiče, vedite, da daleko zaostajajo v učinku za toplicami. — M. Z. Hipermanganova raztopina sme biti le svetlo roža, nikdar ne temna, ker sicer razjeda. Vendar ni verjetno, da vam je to škodovalo. Morda ste se pri izpiranju ranili ali pa je slučaj, da se je to pojavilo ob tej priliki. Ce je krvavitev nastopila izven časa mesečnega pe rila, bi pač bilo potrebno, da se s preiskavo ugotovi vzrok temu. Ugibanje ni na mestu. Glede kopanja ni ugovora. — Prizadete dele si zvečer namažite z mentolovo vazelino. nakar bodo te težave zginile. Je to živčnega izvora. — »M. S.« Take, dasi nizke, periodične temperature so vselej sumljive, osobito, če postoje tudi težave v prsih ob suhem kašlju. Drugega nasveta ne moremo dati, kot to, da greste k zdravniku ali pa v ambulanto, da se točno dože-ne bolezen, za kar je potreben tudi ront-gen. pregled. — J. P. Tr. Sredstva proti temu ni To, kar se reklamira po časopisih ali kar svetujejo razni nepoučeni ljudje, nima nobenega uspeha, stane pa precej denarja. Edino, kar pride v poštev in kar bi pomagalo, je, da daste dotično osebo v zaprt zavod, da ga tamkaj odvadijo te strasti. — K. J. SpL Nikar si ne belite las. Tista nezgoda ne bo imela nobenih posledic, ker je povsem lahke narave. O kaki deformaciji ne more biti govora, občutljivost lica pa mine prej ko slej. Pospešiti morete to z lahno masažo s Salicyl-bella-donna mazilom. Tudi posledic v duševnem življenju ne bo. Pač pa ste, kot to tudi sami trdite, nervozen in razdražljiv. Tu se potrudite. Skrbite za primerna razvedrila, šport, sprehode in porabite svoj letni odmor v drugem kraju. Predvsem pa disciplina. — Tapige. To kar vi mislite, ni tuberkuloza, marveč bolezen, ki jo prenašajo bolne papige. Gotovo ste nekje čitali o tem. Tuberkulozo nalezete predvsem od tuberkuloznih ljudi. Če je papiga zdrava, bodite kar brez skrbi
DOBRNA pri CELJU
nudi vsem srčno in živčno bolnim, vsem, ki so počitka potrebni nove življenjske moči. Z največjim uspehom pa zdravi osobito
ženske bolezni. Cene tudi v glavni sezoni nizke ta solidne! Pension od Dta 70.— do Dta 110.—-Prospekti na zahtevo!
Maltama
NA OTOKU KRKU
priznana biserom kvarnerskih otokov, mila klima peščena kopališča — za otroke m neplavače. oujna vegeta cija parobrodska zveza s Sušakon dvakrat dnevno, vožnja traja 2 uri Električna razsvetljava Popoma pen zija v hotelih od 50—60 Din. Kopanje brezplačno. Informacije daje Kopa-liščno poverjeniStvo. 152
Suženjstvo v Liberiji
Ameriški državni tajnik Hull poroča, da so ameriške Zedinjene države priznale južno afriško republiko Liberijo, kar so tudi sporočile njenemu predsedniku Edvinu Barclayu. Pet let je Amerika odlašala s tem priznanjem, in sicer zategadelj, ker je v Liberiji še cvetelo suženjstvo. Odkar pa je liberijska vlada odpravila to sramoto in uvedla razne gospodarske in socialne uredbe, ni bilo tudi Ameriki nič več na potu in je Liberijo priznala.
ČITAJTE
I V L J E N J F IN SVET
ŠAH
Včeraj, dne 22. junija, je praznoval 50. rojstni dan naš šahovski prvak in velemojster prof. dr. Milan Vidmar. Kar nekam nepričakovano prihaja ta jubilej, saj so že nekaj desetletij vajeni naši šahisti in vsa naša javnost, da z največjim zanimanjem spremljajo udeležbo dr. Vidmarja na mednarodnih turnirjih in drugih šahovskih prireditvah, odkoder nam vedno znova prinaša zmag in uspehov. In zastopal nas je v šahu tako uspešno že takrat, ko smo bili na drugih poljih mednarodnih tekmovanj še skoro neznani. Ne bom našteval številnih njegovih sijajnih uspehov, vsi naši šahisti jih itak natančno poznajo. Poleg tega dr. Vidmar ponovno pomaga pri organizaciji našega šahovskega življenja. Dolga leta je bil sam aktivni predsednik Jugoslovenskega šahovskega saveza in Ljubljanskega šahovskega kluba. Blejski veleturnir se je vršil na njegovo pobudo in bil organiziran z njegovo pomočjo. Tudi publicistično podpira dr. Vidmar pri vsaki priliki razvoj šaha pri nas. Mirno pač lahko rečemo, da je vse naše šahovsko življenje neposredno ali posredno. nastalo pod njegovim vplivom. , Ob življenjskem jubileju, ki najde gospoda profesorja sredi neumornega, tudi šahovskega delovanja, se ffa vsi naši šahisti s spoštovanjem spominjajo in >.Tutrova« šahovska rubrika se jim pridružuje tudi s svojimi iskrenimi čestitkami.
V kako odlični formi se naš velemojster trenutno nahaja, kaže naslednja prosta partija, ki jo je nedavno dobil proti svetovnemu prvaku dr. Aljehinu v Cafe de la Re-gence v Parizu.
Španska otvoritev. Beli: dr. Aljehin	Črni: dr. Vidmar.
1.	e2—e4	e7—e5
2.	Sgl—f3	Sb8-c6
3.	Lfl—b5	a7—a6
4.	Lb5—a4	Sg8-f6
5.	0—0	Lf8—e7
6.	Tfl—el	b7—b5
7.	La4—b3	d7—d6
& a2—a4
To potezo svetovni prvak posebno rad
igra. Boljše pa je najbrž le običajno nadaljevanja 8. c2—c3.
'8. _____b5—b4
Najbolje. V drugi prosti partiji je poskusil dr. Vidmar 8. ... Ta8—b8, pa je dr. Aliehin kmalu dosegel premoč in partijo dobii
9. a4—a5	0-0
10.	c2—c3	Lc8—g4
11.	d2—d4	e5 : d4
12.	c3 : d4	d6—d5
13.	e4—e5
Slabše je menda 13. ed5:. Sedaj je nastala slična pozicija kakor v svoj čas tu objavljeni partiji Rjumin—Botvinnik z moskovskega turnirja.
13.	-______Sf6—e4
14.	Sbl—d2
Zelo v poštev je prihajalo mestu tega 14. Le3. Črni nato ne bi mogel igrati f6, zaradi 15. Dc2t z izgubo figure. Igrana poteza žrtvuje kmeta in vodi do velikih zapletljajev.
14	.------Sc6 : d4
15.	Sd2 : e4	Sd4 : b3
16.	Se4—f6+
Slabo za belega bi bilo 16. Db3:, de4-n 17. Te4:, Le6, 18. De3, Ld5.
16.	_ — —	Le7 : 18
17.	Ddl : t>3	Lf6—e7
18.	Sf3—d4	Dd8—d7
19.	Db3—g3	c7—c5
20.	h2—h3!	Lg4—f5 Edino. Na Le6 bi sledilo 21. Lh6, na Lh5
pa 21. e6!, fe6:, 22. Se6:, Tf7, 23. Lf4.
21.	Sd4—f3	d5—d4
22.	Lcl—g5	Tf8—e8
23.	Tal—cl	Ta8—c8
24.	Sf3-d2	d4-d3
Črni forsira proste kmete, beli jih skuša s skakačem blokirati.
26. Tel—dl	Tc8—e6
Z grožnjo Tg6.
26.	Lg5 : e7	Te8 : e7
27.	Sd2—c4	To6—g6
28.	Dg3—f3
Ni šlo 28. De3, zaradi Dd5» in Dc4:.
28	.------Lf5 : h3
29.	e5—e6!	Tg6 : e6! Napačno bi bilo Lg2:, zaradi 30. ed7:» in
Srni ne bi mogel preprečiti d8D ali Te8 mat
30.	Tel : e6	Lh3 : e6
31.	Tdl : d3	Dd7-e8 Črni ima dva kmeta več, bele figure pa
stoje bolje, tako da beli kmalu zopet ma-terijalno izenači.
32.	Sc4—d6	De8—b8
33.	Df3—c6	c5—c4! Beli zaradi mata seveda ne sme vzeti
34.	Td3-d4	h7—h6 Beli je grozil 35. Sc8!
35.	Dc6—b6	Db8—a8 Menjati črni ne sme, ker bi bil beli prosti kmet prenevaren. V poštev pa je prihajalo Dc7.
36.	Sd6 : «4	Kg&—h7 , 37. Db6 : M Te7—b7
38.	Sc4—b6	Da8—b8
39.	Db4—d6	Tb7—c7! Krije damo pred nevarno zamenjavo in
pripravlja napad.
40.	Kgl—h2	Dh8—b7
41.	b2—h4	Tc7—e2
Črni zopet prevzema inicijativo in prehaja k napadu.
42.	Dd6—g3	Db7—c6
43.	Td4—d6	Dc6—c7
44.	Dg3—d3+
Riskantno. S 44. Sd5 bi bil imel beli izglede na izenačenje.
44	.--—	g7—g6
45.	f2—f4
Ta poteza presenetljivo hitro izgubi. 45. Dg3 je bilo morda bolje.
45	.------Le6—15
46.	Dd3—d4	Dc7—e7!
47.	Td6—f6
Edina parada proti grožnji Dh4-K Ni šlo 47. Df6, zaradi Tg2:-M in mat z damo in lovcem v nekaj potezah.
47.	—----Lf5—e4
48.	Sb6-d7
Beli poskusi svojo srečo še z remis kombinacijo.
48	.______Le4 : g2J
Mnogo bolje nego Tg24-, 49. Kh3 in beli
bi s svojo grožnjo Tf7:+ ter Sf6+ z večnim šahom res še uspel.
49.	Tf6 : f7+
Sedai na ta žrtev ne uspe.
49.------De7 : f7
50 Sd7-f6+	Kh7—h8
51.	S«—e4+!	Kh8—h7
52.	Sg4—f6+	Kh7—g7! • 53. Sf6—d54-l Ke7—g8!
ZA VAŠO KOŽO

svilnato milo, pripravljeno iz naravne svile. NEVTRALNO, ne škoduje občutljivi koži. Zahtevajte Semo Silk milo v vseh lekarnah in parfumerijah!
54.	Sdo—e3
Boljšega beli nima več. Na pr. 54. Sf6+, Kf8, ' 55. DdS+, Kg7, 56. SeS+, De8:!, 57. De8:, Lctt-f. Tu se vidi globoki pomen 48. poteze črnega.
51_____Lg2-e4-M
55.	Kh2—g3'
Najmanj damo b< stalo 55. Sc2:, Df4-K
55.	— — —	g6—go!
Grozi mat v dveh potezah in Izsili sledečo zameniavo, ki vodi v dobljeno končnico.
56.	Dd4 : e4	Df7 : f4 +
57.	De4 : f4	go : 14 +
58.	Kg3 : f4	Tc2-b2
59.	Se3—d5	Kg8— f7
60.	Kf4—g4	Kf7—g6
61.	Sd5—e7 +	Kg6—16
62.	Se7—d5+	Kf6—eo!
63.	Sd5—c7	Tb2 : b4+
o4. Kg4—h5	Ke5—d6
65.	Sc7 : a6	Tb4—b5 +
66.	Kho : h6	Kd6—c6
beli se vda. Skakač je ujet •
Za nacionalni mojstrski tunir v Beogradu so bila med tem že razposlana oficijelna vabila. Svečana otvoritev turnirja se vrši že 5. julija. Prvo kolo se igra 6.. zadnje 25. julija. Prva nagrada znaša 5000 Din, ostale nagrade skupaj 9000 Din. Več o turnirju bomo poročali v prihodnji rubriki.
Vasja Pire.
R m
IZVLEČEK IZ PROGRAMOV Nedelja 23. junija
LJUBLJANA 7.30: Cvetlice lončnice (štrekelj Jos.) — 8: Mandolinistični sek-stet — 8.45: Poročila — 9: Versko predavanje (p. V. Učak) — 9.15: Cerkvena glasba iz trnovske cerkve — 10.30: Slovenska glasba (Radio orkester ta plošče) — 11.30: Plošče — 12.25: Prenos iz Amsterdama (prireditev za izseljence po vsem svetu) — 16: Koračnice na ploščah — 16.15: ženska ura — 16.30: »Majda«, izvirna slovenska radio opereta — 19.30: Nac. ura — 20: Cas, poročila, vreme, obvestila, spored — 20.20: O kresi se dan obesi... (Radio orkester, plošče, Fantje na vasi, harmonika, prizori, recitacije) — 21.30: Cas, poročila, vreme, spored — 22: Nadaljevanje kreso-vanja.
BEOGRAD 15.20: Orkester — 18: Zborovsko petje — 20: Narodne pesmi — 20.30 Orkester — 21.30: Balalajke — 22.20: Pesmi — 22.45: Ples — ZAGREB 12.25: Iz Amsterdama — 17.15: Godalni trio — 20.15: Klarinet — 20.45: Zvočna igra — 22.15: Kitare — PRAGA 20: Oddaja iz pragozda
—	20.45: Moški zbor — 21.25: Humor ta satira — 22.45: šramel kvartet — VARŠAVA 19.20: Violina — 20.15: Mešan program
—	22.20: Vojaška godba — 23.05: Lahka glasba — DUNAJ 11.45: Orkester — 15.30: Komorna glasba — 17.05: Pesmi ta plesi — 18: Beethovnov koncert — 19.15: Operete »Kozaška kri« — 23.45: Ciganska kapela — BERLIN 20: Vesele melodije — 20.45: Operni večer — 24: Ples — MtJNCHEN 20: Pesmi — 21: Linckejeva glasba — 22.30: Ples
—	24: Kresovanje — STUTTGART 20: Večer vedre glasbe — 22.30: Ples — 24: Iz Berlina — 1.00: Komorna glasba — RIM 17.30: Vokalen ta instrumentalen koncert —. 20.45: Simfoničen koncert.
Ponedeljek 24. Junija
LJUBLJANA 12: Citre na ploščah — 12.45: Poročila, vreme — 13: Cas, obvestila
—	13.15: Češki zbori na ploščah — 14: Vreme, spored, borza — 18: Operetne pesmi na ploščah — 18.20: Zdravniška ura (dr. Ma-gajna) — 18.40: Cas, poročila, vreme, spored, obvestila — 19: Harmonika solo (g. Stanko) — 19.30: Nac. ura — 20: Prenos opere »Sneguljčica« iz Zagreba. V I. odmoru: predavanje o kongresu ,v H. odmoru: čas, poročila, spored.
BEOGRAD 16.30: Violina — 17: Orkester — 20: Opera iz Zagreba — ZAGREB 12.10: Plošče — 20: R. Korsakova opera »Sneguljčica« — PRAGA 19.25: Vojaška godba — 20.55: Fibchova spomladanska romanca — 21.55: Godalni kvartet — 22.30: Plošče — VARŠAVA 20.10: Rogovskega baletna glasba »Kresni večer« — 21: Poljska glasba — DUNAJ 11.30: Lahka godba
—	16.10: Iz zvočnih filmov — 17.40: Arije ta pesmi starih mojstrov — 20: Iz pro-palih mojstrskih oper — 22.10: Lahka ta plesna muzika — BERLIN 20.10: »Ta plavi ponedeljek« — 22.30: Godba za lahko noč
—	MUNCHEN 19.40: Koncert na citre. — 20.10: Operetni večer .— 23: Plesna glasba.
—	STUTTGART 19: Zabaven program. — 20.10: Iz MUnchena — 22.30: Pesmi — 23: plesna muzika — 24: Nočni koncert — RIM 17.05: Vokalen ta instrumentalen koncert
—	20.50: Operetni večer.
Torek 25. junija
LJUBLJANA 12: Iz daljne Španije (plošče) — 12.45: Poročila, vreme — 13: Cas, obvestila — 13.15: Narodne pesmi v orkestralni obliki (Radio orkester) — 14: Vreme, spored, borza — 18: Otroška ura: Mali harmonikar Edo v šramlu igra — 18.40: Cas, poročila, vreme, spored, obvestila — 19: Samospevi g. Slavka Lukmana. — 19.30: Nac. ura — 20: Celjski večer. Nastopajo: Mladinski pevski zbor, orkester Glasbene Matice, pevsko dr. j>Svobode«, Celjsko pevsko dr. itd. — 21.30: Cas. poročila, vreme. spored — 22: V valčkovem tempu okrog sveta (Radio orkester) — 22.30: Angleške plošče.
BEOGRAD 16.20: Lahka glasba — 20: Koncert članov Narodnega gledališča — 22.30: Narodne pesmi — ZAGREB 12.10: Salonski trio — 20.15: Plošče — 20.30: Pevski koncert — 21: Recitacije — 21.15: Celo
—	22.15: Ruske pesmi — PRAGA 19.25: Plošče — 19.40: Program po napovedi — 20.40- Večer Karla Havlička Borovskega
—	21.30: Operna glasba — 22.30: Plošče — VARŠAVA 20.10: Irska glasba — 21: Mo-niuszkova opera »Verbum nobile« — 22.40: Komorni orkester — DUNAJ 12: Orkester _ 16.10: Plošče — 17.40: Violina to klavir 18.55: Prenos opere — 22.25: Mešan program — 23.50: Plošče -
Nebeška potepuška
Repatica s SO km dolgim repom — Strah in groza ob zadnjem pojava
Halleyevega kometa 1. 1910
Okrog 60C0 repatic se potepa po računih zvezdoslovcev v prostoru okrog našega sonca, a nobena med njimi ni tako znana ljudem kakor
Halleyev komet.
Saj to je trsta repatica, ki je 1. 1910. pripravila miSx)nom in milijonom ljudi dneve in tedne paničnega strahu. Četrt stoletja je minilo te dni od teh dogodkov — vendar se je v zmedi naših dni le malokdo navzlic vsej popularnosti tega nebesnega telesa spomnil na ta »jubilej«.
Halleveva repatica že davno pred znamenitim letom 1910. ni bila več neznana ljudem. Tisočletja se je že stalno prikazovala na nebesnem svodu, najstarejše kitajske kronike in srednjeveški letaki po^čajo o teh pojavih, ki so bili vedno zdruzoni
z grozo babje vernih množic,
bila je po vsej prisliki tudi tista zvezda, ki je kazala modrijanom iz Jutranje dežele pot do novorojenega Odrešenika in končno je bila to tista repatica, ob kateri je genialni Newtonov sodobnik Halley (po katerem je prejela svoje ime) spoznal, da se
gibljejo repatice v razpoteg-njenih elipsah okrog sonca.
Spoznal je, da se vračajo v rednih presledkih spet v bližino sonca in je izračunal, da se vrne »njegova« repatica k soncu vsakih 75 let. Tako so lahko ugotovili, da omenjajo to nebeško potepuhinjo najstarejše kronike človeštva, a pravo zmagoslavje so Halleveva spoznavanja doživela 1. 1835., ko se je repatica
po 751etni odsotnosti točno vrnila,
kakor je bil izračunal.
L. 1910. bi se morala vrniti znova — in se je vrnila. A s kakšnim trepetom so jo čakali milijoni ljudi. Ko se je pojavila kot motno svetlikajoča se majhna lisa nad obzorjem naše celine, a kot grozeča figura
z ogromno glavo in velikanskim, fosforescirajočim repom
na nebu južnega sveta, so zadrhteli milijoni src. O repu, ki so mu izračunali dolžino 50 milijonov kilometrov, so s spektralno analizo ugotovili, da vsebuje plin cianove kisline in astronomi so še izračunali, da pojde zemlja v noči na 20. maj skozi ta rep!
C i a n o v plin!
Konec sveta in vsega živega!
Zvezdarne vsega sveta so imele tiste dni ogromno posla s prestrašenimi ljudmi, ki so hoteli zvedeti iz avtentičnega vira še osebno, da-li res ni nobenega upanja, da bi se zemlja na svoji poti izognila strašnemu repu, pobožni ljudje so molili in razdajali svoje imetje revežem, manj pobožni so ga na hitro
poganjali skozi grla in v užitkih tega sveta, kmetje so prenehali obdelovati polja, nešteti ljudje so iz strahu izvršili samomor, v Ameriki je bil
Vse rekorde
posekala
Francoska letalka M a r y s a Hilszova, ki se je dvignila v višino 11.800 m. Posekala je vse dosedanje ženske rekorde v višinskem poleta
neki tovarnar sladkorja tako previden, da si je omislil zase in za svojo družino oklopno klet in v njej sto steklenic kisika, da bi ušel smrti z zadušitvijo. A kaj bi to pomagalo, ko bi morala po neki govorici obenem s prepojitvijo ozračja s cia-novim plinom nastati
strahovita eksplozija,
ki bi na mah uničila in požgala vse na zemlji!
Menda ne bo pretirano, če rečemo, da v tisti noči od 19. na 20. maj pol sveta nI odšlo spat. Čim bolj se je bližala usodna ura, tem bolj je naraščalo razburjenje. In končno, ob 425 srednjeevropskega časa je zemlja
stopila v rep strašne zvezde,
ki se je svetila na nebu. Polovici človeštva se je morala tedaj vsaka minuta videti dolga kakor večnost. In minuta za minuto je prešla, celo uro je bila stara premičnfea v repu, o cianovem plinu, o eksplozijah pa ni bilo ne duha ne sluha...
Zgodilo se je tisto, kar so ves čas
astronomi in trezni ljudje
zaman skušali dopovedati na pol znorelemu tropu. Znanost je bila že davno prej spregledala, da so vse te repatice, tudi največje, bedni stvori z glavami, ki jih sestavlja kup meteoritov, in z repi iz tako redkih plinov, da bi vso njihovo materijo, če bi jo mogel stisniti v trdo stanje, spravil navzlic njihovi dolžini milijonov in milijonov kilometrov
v nekoliko železniških vagonov.
Proti tej tako silno razredčeni snovi je zemeljsko ozračje pravi neprobojni oklop, lažje bi bilo lesenemu zobotrebcu prebiti metre debelo kovinsko ploščo nego takšnemu repatičnemu repu vdreti v zemeljsko ozračje.
A vsa ta groza je imela vendarle svojo dobro stran. Takrat so milijonske mase prvič dobro spoznale, da je
znanost vendarle zanesljivejša od praznoverja,
takrat so repatice dokončno izgubile grozotni pomen, ki so ga imele v tisočletjih človeške zgodovine.
Srce, ledvice, živce, ženske bolezni, splošno in spolno slabost, zdravi z uspehom
naše najkrepkejše prirodno ogljikovo-mine-neralno kopališče
SLATINA RADENCI
Zdravljenje s kopanjem in pitjem slovite
Radenske na samih vrelcih.
Idealen odmor za telesne in duševne delavce
Poroka v zračnik višavah
Te dni se imeli nad Parizom prvo poroko v letalo. Športni učitelj BeeqnereIIe je najel letalo in vzel vanj poleg svoje neveste in prič duhovnika, Id je izvršil poročni obred med poletom. Na levi vidimo ženina, ki pomaga nevesti stopiti v aeroplan; na
desni ženin in nevesta s svečenikom
Drugi kraji, drugi okusi
Angleška antropologinja na Balkanu
Poleti
- v toplo kopel!
Najuspešnejši boj proti hudi vročini
Angleška antropologinja ga. Haslucko-va se je vrnila z daljšega potovanja po Balkanu in pripoveduje v neki razpravi, kako si tu ponekod predstavljajo žensko lepoto. V Albaniji pravijo dekletom z okroglim obrazom
»grde melone«, Albanci imajo radi ženske z dolgimi lobanjami in istotako je v grški Makedoniji. Da dobe dekleta čim prej takšno lepoto, ovijajo že novorojenka.m glave prav tesno, da dobe zaželeno obliko. Vtis koničaste
glave se ojači še s tem, da nosijo koničaste čepice brez robov
Nekje so Hasluckovi predstavili kot veliko lepotico dekle, ki je imela
obraz kakor konj z naprej štrlečo zgornjo čeljustjo, slamnato rumene la3e in brezbarvne oči. Ko so Angležinjo vprašali, kako ji dekle ugaja, jo je iz vljudnosti pač pohvalila, ljubeznivi gostitelj pa je dejal: »Mislili smo si, da vam bo dekle ugajalo! Imenujemo jo malo Angležinjo!«
Ubežna jegulja
Pustolovščina v pariškem hotelu
Jegulja je pobegnila in za to malenkost se bo moral lastnik nekega pariškega re-s ta vran ta pokoriti z izgubo nekoliko tisoč frankov. Ali je to pravica?
Jegulja je v skledi, ki je bila napolnjena z vodo, čakala na svojo hudo usodo: da jo v kratkem ubijejo,
pripravijo in servlrajo gostom kot slastno jed. To čakanje fi Je postalo predolgočasno. V nekem hipu se je pognala kvišku in padla baš na dvigalo, ki je prevažalo jedi iz kuhinje v jedilnico. Do tu je bilo vse v redu, v jedilna'ji pa je napravila to neumnost, da je planila še enkrat pokonci in padla pod mizo,
k nogam mlade dame.
Z grozovitim vzklikom »Kača! Kača!« je planila dama s stola in naravnost skozi ?rata, vsi ostali gostje v jedilnici pa za njo. Zmešnjava je bila tako velika, da ni utegnil nihče opaziti, da je domnevana kača samo nedolžna jegulja. A zmešnjava je bila še večja: stoli, mize, vse, kar je bilo na mizah, krožniki, kozarci so padali na tda. pori divjem begu je šla tudi marsikakšna
Za poletno vročino
najprlkladnejši Buret, Chappon svila, platno, fresco blago, volnen-»tropical« itd. Vam nudi po najnižjih cenah tvrdka
Drago Schwab, Ljubljana
Aleksandrova cesta
Kaj je poljub
9
Ob vprašanju, kaj je poljub, se bo smejala bržkone že najmlajša šolarka, a vendar ne dobiš nikjer prave definicije. Da ni nekaj samo ob sebi umevnega in naravnega, je razvidno že iz tega, da ga cela plemena niti od daleč ne poznajo. Kitajci, Japonci. Eskimi, otočar.i Južnega morja si v položajih, kjer prakticiramo mi poljub, rajši drgnejo nos ob nos. V konverzacij-skem leksikonu naletimo približno na naslednje definicije- »Poljub (osculum), pritiskanje ustnic na kakšen predmet. posebT no na ustnice druge osebe v znak prijateljstva, spoštovanja in ljubezni, po domače tudi »cmok«.
Kolikor vrst, toliko skoraj napak. Predvsem ie že latinski prevod precej nepravilen, kajti »osculum« so dajali Rimljani samo v znak spoštovanja do svetih oseb. med sorodniki in prijatelji pa so bile v navadi »bazije«, med zaljubljenci »suavije«. Grki so poznali še več razlik. Tako so imeli poseben poljub oziroma posebno proceduro z imenom »chytra« za prijatelje, ki so se nepričakovano srečali po dolgih letih. Prijeli so drug drugega za ušesa, se stresli in si naložili glasen »cmok«. »Cmok* je namreč le Doljub v glasni obliki. Tistemu tihemu ali celo tistemu, ki se izraža z golim pritiskom ustnic na ustnice, so pripisovali samo simboličen pomen.
Srednjeveško nemško pravo je velelo, da mora vsako dekle brezpogojno zardeti, če dobi poljub, ue bi pa prejela poljub, ki bi kazal, da darovalec ni prav pri stvari. Je imela pravico, da mu brez kazni priloži cmok — toda z roko Še hu jši so bili v tem času tisti iuristi. ki so videli v poljubu neko vrsto pravega posilstva in so predpisovali, da mora dekle, ki se je dalo poljubiti.
brez venca pred oltar.
Poljub je bil sploh nenavadno pogosto predmet učenih razprav in debat, da o vlogi poljuba v lepi književnosti in upodabljajoči umetnosti niti ne govoriny>. A čudno je, da pri tem na pravo definicijo ne naletiš. Neki učeni gospod Kempius, ki je 1778. napisal doktorsko disertacijo o »Judeževem poljubu«, se je izmazal s stav kom: »Poljuba ne morem definirati, temveč ga lahko samo opišem.«
Naj bo kakorkoli, poljub je zelo človeška zadeva, vsaj med ljudstvi evropske kulture in tistimi, ki so pomagala to kulturo ustvarjati. Ze v prvi Mojzesovi in v Jobovi knjigi je govor o poljubu, seveda Ie o poljubu spoštovanja, kakršni so bili pozneje v navadi napram posvetnim in du-hovskim velikašem, to je predvsem na njihove noge. roke ali kolena. 2e Seneka se je UDrl takšnemu poljubljanju, ki ga je imenoval »perzijsko sužnjevanje«. Maksimilijan I. m Karel V. sta se mu tudi uprla in sta dovoljevala samo še poljub na rob svoje obleke, na kar se je poljub na copato do današnjih dni omejil samo na papeža.
Motijo se tisti, ki mislijo, da je odpor proti poljubljanju iz higienskih razlogov moderna iznajdba. Že cesar Tiberij ga je prepovedal iz teh razlogov in malo Je manikalo. da ni poljub sploh izginil iz zakladnice naših šeg, jcer rimski in Bizantinski kristjani že zavoljo Judeževega poljuba niso hoteli zanje nič več vedeti. Stvar se je končno poravnala na podlagi pisma apostola Pavla, ki se končuje z besedami: »Pozdravljam vas s poljubom miru.« V ostalem je bil tudi strogo moralni Katon proti poljubljanju in gi je obsojal celo med zakonci v prisotnosti hčera.
obleka v cunje, za kar zahtevajo prizadeti gosti od res ta v-raterja sedaj odškodnino, a mnogo gostov ne zahteva nič — zadovoljni so, da so ušli, ne da bi pihali zapitek ...
Prišli so gasilci in policisti, ki jim je končno z združenimi močmi uspelo dognati, da je kača jegulja in jo izročili kuharjem v nadaljnje postopanje. Ubogi lastnik lokala pa se prijemlje za glavo, ko računa, koliko škode mu je napravila ta jeguljina pustolovščin a.
če se hočemo poleti ubraniti vročinske nadloge, nam pač ne manjka sredstev in načinov za to. Najučinkovitejši bi bil pač ta, da bi o vročini sploh ne premišljevali, za ljudi, ki so
sposobni vtepsti samim sebi v glavo,
da ne vlada vročina, temveč da je prilično hladno, so vsi drugi, tako rekoč »telesni« ukrepi manj važni.
Vendar je dobro vedeti, da nam najdaljšo ohladitev preskrbi ne ledeno mrzla prha, temveč — topla kopel. Na hladno kopel reagira namreč telo kmalu s tem, da dvigne svojo lastno temperaturo — in baš to je tisto, kar občutimo prav za prav v prvi vrsti kot vročino. Po topli kopeli pa se obrne nihalo telesa proti »hladni« strani in ostanemo tudi
dolge ure hladni do srca.
Treba je le malo potrpeti, da se ta učinek
pojavi.
A če ti gre za to, da se čim hitreje vsaj
za krajši čas ohladiš, tedaj ti je na razpolago poseben trik: Daj roko preprosto pod vodovodno pipo, da ti teče hladna voda po njeni žili. V nekoliko sekundah bo kri prinesla hlad vodo v vse telesne organe.
Poleg teh ukrepov je, kakor rečeno, nešteto drugih. Najvažnejša med njimi sta pač ta, da se
čuvaš preobilne in mastne hrane
ter pretežke in hermetično zaprte obleke. Najmanj, kar moraš tu storiti je to, da poskrbiš za zadostno ventilacijo telesa med vratom in ovratnikom, če boš hodil poleti po soncu z zapeto suknjo, navzgor zavihanim ovratnikom in še klobukom na glavi naokrog, se seveda ne boš smel pritoževati, kakšna vročina vlada pod božjim nebom
Ustrežljiva pošta
Preprečen prepir v mladem zakonu
Neki danski trgovec je prebil več let na Daljnem vzhodu in se je vračal v domovino. Še na parniku je oddal za svojo nekdanjo ljubico brzojavko naslednje vsebine: »Vračam se,
umiram od koprnenja
po tvojih ustnicah in tvojem nasmešku.« Sledil je naslov kodanjskega hotela, kjer bi jo čakal.
Parnik je točno prispel v Kodanj in koprneči Danec je odbrzel v hotel. Toda na-mestu ustnic in nasmeška, o katerem je sanjal, ga je presenetila tam brzojavka s podpisom ravnateljstva danskega brzojava: »Naslovnica Vaše brzojavke se je med tem omožila. Ali naj kljub temu dostavimo brzojavko?«
Trgovec je bil seveda nemalo presenečen nad novico v brzojavki, sa; ni vedel, da se mu je
Past za tatove
Selenske stanice z električnimi priključki
V Ameriki zbuja veliko zanimanje izum mladega racliotehnika, M onemogoča po vsem predsodku
vsak nezaželeni obisk v nočnem času v zaprte poslovne in bančne lokale.
Gre za sistem selenskih stanic in električnih priključkov, ki s popolno sigurnostjo zabeležijo prisotnost nepoklicanih gostov. V hipu, ko se ti napravi približajo, zatuli z močnim glasom sirena,
ki jo je slišati daleč naokrog in ki se ne ustavi, dokler ne izklopiš posebne priprave na njej, istočasno pa se zasveti na pročelju poslopja ali pa tudi v najbližji policijski postaji velika tabla z napisom
»Vlomilci!« Že vsaka veža se da zavarovati na ta način pred tatovi in policija nima težkega rfela, da pride na lice mesta, preden se utegnejo ti sploh lotiti svoj&ga posla.
Navidezni zakon
z zločincem — Doživljaj Nemke v Angliji
Neka 241etna Marija Giererjeva je bivala že dalj časa na Angleškem, kjer se je seznanila z dvema starima damama, ki sta ji bili prav po materinsko naklonjeni. Ko ji je poteklo
dovoljenje za bivanje
na Angleškem, ji je padlo v glavo, da bi se tu poročila in postala tako angleška državljanka, da Di se ji ne bilo treba vrniti v Nemčijo, kjer je preživela kaj žaloctno mladost. Ta zakon pa naj bi bil le navidezen. Neki možakar, ki ji je nekoč preue-
Miss London 1935
'* < ^ t!
V nekem velikem londonskem kinematografu je bila pred kratkim izvoljena za miss Angli jo 1935 miss £ s m a Bankeadova
sel kovčeg s postaje, je izjavil, da je pripravljen
poročiti se na videz z njo in za prilično nagrado. Mož je bdi 611etni, zavoljo raznih zločinov že večkrat kaznovani George Tate. Vse je bilo že pripravljeno, Giererjeva je uredila vse formalnosti in jih plačala, ko se je izkazalo, da je Tate že
dolga leta poročen, le da že kakšnih deset let ni videl svoje žene.
Ker je na svojih listinah imel zabeleženo, da je samski, je prišel pred sodnike, njegova razočarana »zaročenka«, ki je tudi šele sedaj izvedela, da mož ne šteje 40 let, kakor se ji je bil nalagal, pa se je morala zagovarjati, ker je prestopila rok, ki ji je bil dovoljen za bivanje na Angleškem. Jokajoč je priznala, da je
segla po nepravem sredstvu samo zato, da bi se ji ne bilo treba ločiti od svojih materinskih prijateljic in se vrniti domov v žalostne razmere. Sedaj skušajo neki vplivni ljudje doseči, da bi je ne izgnali in da bi smela trajno ostati v svoji drugi domovini, ne da bd se morala navidezno poročiti s kakšnim zločincem.
Zdravilna strela
Po Gornji Italiji je pes vozil v majhnem vozu 65 letnega, na obe nogi hromega cigana Boissona. Te dni je starega moža v bližini Novare zajela nevihta. Iskal je zavetja pod nekim drevesom, v katero je kmalu potem treščilo. Psa je ubilo, Boissona je vrglo na tla. Nagonsko je poskusil vstati kar mu je v njegovo začudenje tudi uspelo. Cigan pravi, da ga je strela ozdravila. V njegovem življenju je imela sploh veliko vlogo. Pred nekoliko leti mu je ubila ženo in malega sina.
ljubica med tem izneverila, A nič danj ni bil presenečen nad korektnostjo danske pošte, ki je uvidela, da bi takšna zaljubljena brzojavka z ustnicami in nasmeški utegnila povzročiti marsikak-šno sitnost naslovljenki in odpošiljalcu, pa se je v tej uvidevnosti rajši odločila, da stvar mirno razčisti. Trgovec je s tem njenim ravnanjem menda zadovoljen — v kolikor je za takšno srčno razočaranje sploh mogoče govoriti o zadovoljnosti.
Možganska kopel
Čudežni postopek ameriškega zdravnika
Deset tisoč ameriških in kanadskih zdravnikov, med njimi nekoliko Nobelovih nagrajencev, zboruje ta čas v Atlantic Ci-tyju. Povedali so že mnogo zanimivega, nobeno predavanje pa ni zbudilo tolikšne senzacije, kakor predavanje dr. Georgea Retana s sirakuškega vseučilišča o »možganski kopeli«. Ta kopel obstoji v tem. da se raztopina kuhinjske soli pošlje s krvnim obtokom v možgane.
Vbrizg se izvrši v odvodnico ob gležnju, nato pa se tekočina, ko je šla skozi možgane, odvzame telesu
ob spodnjem delu hrbtenice. Učinki tega postopka so baje čudežni. V nekem primeru je Retan omrtvičen jezik ozdravil v pol ure, šest primerov otroške paralize je ozdravil v štirih do petih dneh, v dveh nadaljnjih primerih je eden izmed pacientov umrl, drugi je ozdravel, padavičnost je izginila po dveh kopelih, spalna bolezen, vnetje možganske mrene in še več takšnih najnevarnejših bolezni je odpravil prav tako v kratkem času.
ANEKDOTA
Dv Albert je dirigiral v Berlinu koncert, pri katerem je nastopila z veliko arijo Leo-nore iz Beethovnovega »Fidelija« tudi njegova tretja žena, pevka Hermina Finckova. Bila sta šele malo časa poročena. Stala je v vsej svoja stasitosti poleg malega mojstra. Ko je ta dvignil dirigentsko palico, je začela s strastno močjo: »Hudobnež! Kam hitiš v divjem besu!« Tu se je obrnil Johannes Brahms, ki je sedel v prvi vrsti, k svojemu sosedu, dirigentu Biilovru, in mu zašepetal v uho: »K četrti!«
VSAK DAN ENA
»Noč in dan sanjam samo o tebi, draga...«
»Zato si torej vedno zaspan takole
CENE MALIM OGLASOM Po 50 par za besedo, Din 2.— davka a vsak oglas in enkratno pristojbine Din 3,— za Šifro aH dajanje naslovov plačajo oni, bi Iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12._. Dopisi In Cenitve se zaračunajo pe Din Z.— za vsako besedo, Din 2._davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa EJn 20._. Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 2._davka za vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 5.— za Šifro aH dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17.__			Vse pristojbine sa male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati ▼ pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, «dcer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila in vprašanja, tičeča se malih oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek ^Jutra", Ljubljana«
	Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le, če zahtevate od Oglasnega oddelka »Jutra« f|;M « _ ____. - odgovor, priložite Je* ▼ MiafllKan«	■MM	
Na glavni kongresni dan
v nedeljo 30. t. m. „Jutro" ne bo izšlo,
zato bo izšla sobotna številka »Jutra« v nedeljskem obsegu in v pomnoženi nakladi.
Opozarjamo na to cenjene naročnike malih oglasov in jih prosimo, da nam svoja naročila za oglase, ki naj bi bili priobčeni v tej veliki reklamni številki »Jutra«, dostavijo pravočasno, najkasneje pa do petka zjutraj.
OGLASNI ODDELEK „JUTRA"
telefon 2492, 3492 in 3392.
#
sfe&aaa
Beseda 1 Din, davek 2 Ota. sa iilro ali dajanje naslova S Dio. Najmanj!) <nesek 17 Oin.
Mesar, pomočnika
Bam»tojnega sebača sprejmem. Ponudbe pod »Mesarija, Ljubljana« na oglasni oddelek »Jutra«.
14378-1
Mehanika
ta. kvto-mobiiao in kolesno •troko sprejmem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »3006«-
14395-3
Žensko za vse
ki sna kuhata, sprejme vdovec obrtnik, posestnik Z denarao udeležbo pri I>odjetju. Ponudbe pod »8« na oglasni oddelek »Jutra« 14344-1
Zastopnike
•amo t dobrimi priporočili ižče ta vet vrste zavaru vanj velika lom a ta zava rovalnica. — Ponudbe aa Aluiaa Oompauy d. z o. »., Ljubljana.	97-1
čevljar, pomočnik
prvovrsten za zbita in Šivana dela dobi stalno službo. Nastop takoj. — Poz&čar, Kamnik.
14421-1
Tkalskega mojstra
sprejmemo. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Strokovnjak«.
14493-1
Prodajalko
konfekcijske stroke, veščo strojepisja in nemščine sprejmem. Samo pismene ponudbe pod »Zmožna« na oglasni oddelek »Jutra«.
34418-1
Kroj. pomočnik
ki bi pr ikro je val za konfekcijo, dobi službo. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«.	14540-1
Pletiljo
na ročnem stroju rabi tovarna za nogavice. —
Nastop službe takoj. — Naslov podjetja v oglasnem odd. »Jutra«.
14554-1
Tkalskega mojstra
z večletno prakso, splošno verziranega v tekstilni stroki, z navedbo zahtevkov iščemo. Ponud. be na ogl. odd. »Jutra« pod »Tekstil«.
14539-1
Dekle
pridno, pošteno, čedne zunanjosti, ki zna nekoliko kuhati ter ima veselje do gostilne, sprejmem takoj]. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«.	l^lSO-i
Vzgojiteljico
k šolo obveznim otrokom sprejmem takoj. Naslov v ogl. odd. »Jutra«.	14547-1
Frizerja
samo prvovrstna moč pride v poštev, sprejmem. Nastop po možnosti takoj. Ponudbe na Salon Ema, Zagreb, Illca 22.	14538-1
Čevljar, pomočnika
dobro izurjenega za šivana in zbita dela »prejme v stalno delo Vidrih, čevljarstvo, Rakek. Nastop takoj.	14473-1
Proda jalka
sa trgovino i mešanim b?ag">m na deželi, katera je voljna pomagati v gospodinjstvu dobi takoj mesto. Ponudbe je poslati na podružnico »Jutra« v Celju pod značko: »Voljna«.	14436-1
Prodajalko
v trgovino mešanega blaga in gostilno na deželi sprejmem. — Kavcije do 3000 Dio zmožne imajo prednost. Oddam tudi na račua ali v najem. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod »Dober promet«.	144001
Pomočnika
in vajenca
sprejme večja mešana trgovina. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«.
14406-1
Natakarico
izvežbano v serviranju, k! obvlada nemščino in je zmožna kavcije, iščem za 1. julij za letovišče na Gorenjskem. — Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«.	14279-1
Frizerja (ko)
dobrega v trajni, vodni in železni ondulaciji, kakor v moški stroki, sprejmem do 2. julija. Plača 450 dinarjev mesečno ter vsa oskrba v hiši. Filipič, frizer, Črna pri Prevaljah.
1447J-1
G. Th. Rotman:
Odprla je nama stara ženska. Ko sva jo vprašali, ali je prišel k njej neki mož, nama je odgovorila: »Da, moj sin je bil! A stopita noter, v dežju ne moreta stati pod milim nebom! Kaj bi pa radii a cvetličnim loncem?« Tedaj sva ji povedali vso zgodbo.
Podjetnika
za eksploatacijo satinober barve iščem. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra« 14476-1
Natakarice
sprejmem za časa evharističnega kongresa. Predstaviti se je: restavracija Klemenčič, Krekov trg št. Ul.	144/80-1
Frizerka
perfektna v lasničar-stvu, tranji, vodni in železni ondulaciji, dobi stalno služoo, dobro plačo. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »Sigurnost št. 3625«.
14484-J
Pisarniško moč
železninske stroke (bh> škega) iščem. Oferte pod »Pošten in zanesljiv« na oglasni oddelek j Jutra«.
14574-1
Samostojna
gospodinja
poštena ln varčna, srednjih let, vajena vsega gospodinjstva tudi živine in poljskih del dobi mesto. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod značko: »Dobra gospodinja«.
14045-1
Trgovsko slugo
tekača, mlajšo moč, vojaščine prost, ki je pošten in marljiv, ter ima vso oskrbo doma, sprejme špecerijska trgovina. — Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 14606-1
Zdravo dekle
z večletnimi spričevali sprejmem za dopoldansko postrežbo. Kralja Petra trg 8/111., desno.
14609-1
Služkinjo
za, vse, pridno, sprejmem takoj ali po dogovoru. Sv. Petra c. 12.
14613-1
Poštene prodajalce In prodajalke
»prejme za kongres Brezalkoholna produkcija, Ljubljana, Dalmatinova 5. Kavcija ni potrebna. Prijavite se takoj!	14617-1
Iščem mesta
pri starejšem goepodu ali vdovcu i otroci kot gospodinja. Znanje: nemščina, vsa gospodinjska dela, blagajniški posli. Resne ponudbe na značko: »Plemenita« na oglasni oddelek »Jutra«.	14376-2
Mlada prodajalka
zmožna gospodinjstva, želi v podeželsko trgovino. — Ponudbe na podruž. Jutra v Celju pod šifro »Pridne roke«.	13312-2
Vrtnar
bi za malo odškodnino dnevno oskrboval vrt. Ponudbe pod »Vesten in pošten« na ogl. odd. »Jutra«.	14558-2
Seseda 1 Din, davek 2 Dio za šifro aH dajanje aaslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Oln.
Vajenko
za modistovsko obrt, — stanuj očo v Ljubljani, sprejme Ivanka Steg-nar, modni saion Ljuo-ljana, Stritarjeva 9.
14527-44
Ureditev
ali upeljavo knjigovodstva
revizijo knjig, bilance itd. prevzamem za zmeren honorar. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod šifro »Diskreten«.
14562-2
Gospodična
popolnoma izvežbana v
elektro- in radio stroki, želi mesto kontoristinje. — Ponudbe pod »Takoj ali jesen« na oglasni oddelek »Jutra«.	14563-2
i Kavcije zmožen
srednjih let, želi službe hišnika ali sluge. Ponudbe na ogL oddelek »Jutra« pod »Zanesljiv« __14549-2
Natakarica
mlada, pridna, čedna, telo simpatična, želi premeniti službo v boljši lokal na prometnem kraju. — Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«.	14186-2
Hotelska kuharica
gre tudi v boljšo gostilno, kot samostojna gospodinja. Lahko nastopim takoj ali s 1. Julijam. Ponudbe na podružnico »Jutra« Jesenice« pod »Poštena«.
14462-2
Deček
'.5 let, se želi izučiti me-hani'iarske obrti. Plača se po dogovoru. Franc Lebeničnik, Trbovlje XI, Loke 177.	14469-44
Klepar, vajenca
sprejmem takoj z hrano in stanovanjem v hiši. Ponudbe na Ivana Kavčič, kleparstvo in
vodovodna instalacija _
škofja Loka.
14532-44
Učenca
starega 14 let. s primerno šolsko izobrazbo, — sprejmem v trgovino z mešanim blagom takoj. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »Radovljica«.	14472-44
Prodajalka
vajena pisarniških del — išče službo. Ponudbe na oglas. oddelek »Jutra« pod »Sposobna«.	14530-2
Čedno dekle
vajeno vseh hišnih ter gospodinjskih poslov, — išče zaposlenja pri samski osebi za 1. avgust. — Cenj. ponudbe poslati na ogl. odd. »Jutra« pod »Prijazna«.	145112
10.000 Din dobi
kdor mi preskrbi državno ali drugo stalno službo. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 14897-2
Manufakftirist
15-letne prakse, agilen prodajalec premeni nu-sto. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Praksa«.
14373-2
Knjigovodja
bilancist ln koresipondent išče primerne službe. tudi začasno ali poldnevno. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Verziran«.	14561-2
Absolvent
elektrodelovodske šole v Ljubljani, star 26 let, z večletno prakso, išče službo. Zmožen samostojno Izvrševati vsa elektroinstalacljska dela, kakor tudi prosti vod, ovijanje motorjev ln dinam, transformatorjev visoke napetosti itd. Samostojno bi vodil električno centralo (hiaro ln kalorično). Vešč Je tudi železostrugarstva. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »Samostojen delavec«.
14488-2
Kot blaj^ajničarka
bi rada vstopila T kako trgovino gospodična z lepo pisavo, vešča slovenskega, nemškega in italijanskega jezika. Morebitne ponudbe pod »Zelo poštena« na oglasni oddelek »Jutra«.	14502 £
Vajenca
takoj sprejmem v večjo
špecerijsko trgovino v j Ljubljani. — Ponudbe na ; oglasni oddelek »Jutra« j pod »Marljiv 1640«.
1458I-U i
Šiviljo
pridno, iščem takoj m dom. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«.
i4673-1
Pek. pomočnik
S mo-istrskem izpitom dobi službo. Zglasiti se osebno pri Tone Praprotnik, Jeseni««, Goreajsko.
Deklico
kot donašalko za trgovino v LJubljani iščeon. — Ponudbe je poslati do 1. julija t. 1. na naslov »Asta« št. 99« na oglasni oddelek »Jutra«.
14583-1
Učenko
mlado, le^jo, ki ima dober posluh m dober glas z» petje, ali ki igra kroma-tično harmoniko sprei-mem za svojo damsko kapelo. Plača po dogovoru. Tudi hrajio in stanovanje i ji dam. ponudbe na ka-pelnika Magdaienlča v »kavarni Leon«, Ljublja-na-	14404-4)4
Trg. učenca
s primerno šolsko izobrazbo, zdravega in poštenega, sprejme černe Oskar, trgovina, spece-rtja, delikatese, Ljubljana, Sv. Petra c. 35.
14665-44
Kuharica
išče takoj službo v restavraciji ali privatno. Naslov v vseh poslovalnic.! h »Jutra«.	14446-2
Tkalski mojster
želi naimeščenja. Je Jugoslovan z večletno prakso in vešč na različnih statvah. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«.
144JH-2
Prekajevalni
poslovodja
zmožen samostojno vodita prekajevalsko obrt želi premeniti službo s 1. ali 15. julijem. Cenjene ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod značko: »Poslovodja«.	146K7-2
Radio
Beseda I Din, davek 2 Dio, za šifro ali dajanje aaslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Dio.
10% zaslužka
dam onemu, ki mi preskrbi kupca za »Radio«, novi tricevni Super, kompleten na baterije, za 2500 Din (nakupna cena je bila 4000 i dinarjev). Prodam tudi | gitaro za 4i50 Din (na-; kupna cena 850 Din). Ce-j njene dopise poslati na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Vse garantira-• no«.	14377-9
Modni salon Molan
Krekov trg 14, »prejme več pomočnic za fina de- 1 la. • Prednost imajo meščank«-	14002-1
Natakarico
zmožno vseh gostilniških del, z nekaj kav> cije, sprejmem takoj. — Gostilna pri univerzi židovska steza 4.
14495-1
»Moj sin je takoj odšel, ln lonec je vzel s seboj!« je nadaljevala starka. »Stanuje pa nedaleč odtod. Dala vama bom nekaj jesti, saj sta gotovo lačni! Ko neha deževati pa lahko stopita k sinu«. Kakor Je rekla, je tudi storila; dala nama je kruha ln kave, in lahko si mislite, da nama je šle v slast!
Gostilniško
kuharico
pridno, pošteno .srednjih let, z dobrimi spričevali ,išče gostilna na deželi. Poizve se: Kati Knaus, stojnica čevljev. Vodnikov trg. 14655-1
Pr«dajalke
pridne in agilne sprejmemo za čas evharističnega kongresa. Oglasiti se samo v ponedeljek od 8. do 9. in 14. do 15. ure v manufakturl Krekov trg 10.	14668-1
Natakarico
g tisoč dinarjem kavcije in pridno, sprejmem. Ponudbe t naslovom »Kongres« na oglasni oddelek »Jutra«.	14619-1
Salon Bazanella
Gajeva 6/1. sprejme takoj vei prvovrstnih samostojnih pomočnic m boljše delo. — Plača SO, 40 do 50 Di» dnevno. Stalna služba.
14631-1
Mizar, pomočnik
za pohištvo se sprelme. Mizarstvo »Sava«. Kolodvorska 18.	14664-1
Propagandistko
za kuhanje kav« iščemo takoj. Predstaviti se od 9- ure dalje Splošna trg. dražba, Dvoržakova 3. t nadetr.	14615-1
Beseda i Din, davek 2 Dia. ta šifro ali dajanje naslova i Dia. Najmanjši znesek 17 Dio
Potniško mesto
za dravsko oanovino v manulakturni, ga.ianterij.iKi, usnjarski ili kolonialni stroki sprejmem. Nastop a> plača po dogovoru Na slov v vseh poslovalnicah »Jutra«.	13SS0-5
Beseda I Dia, davek 2 Din. ta šifro ali dajanj« aaslova 5 Dio. Najmanjši znesek 17 Oin. Dijaki 12 Oin
Kovačevo učilišče Maribor, Krekova 6
Počitniški tečaji od L ju
iija do Si- avgusta 1SKJ6; Strojepisje, trg. računstvo, knjigovodstvo, dopisje itd. Nemščina, konverzacija in pravopis. Letni tečaji od L septembra 1985 naprej. Prospekt zastonj. 13248-4
Akademičarka
in-struira čez počitnice. Gre tudi na deželo. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«.	14440-4
Šoferska šola
I. Gaberščik
bivši komisar za šoferske izpite, Ljubljana, Slomškova ulica štev. 6 — garaža Stupica. Vožnja ob vsakem vremenu v zaprtem avtomobilu.	14603-4
Beseda 54 para, davek i Dio, H iilro ali dajanje taslova J Dio Najmaniš' tnesek 12 Oln _
Dobra šivilja
gre takoj na dom po nizki ceni. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Si vilja«.	14178-2
Šefer - mehanik
t šestletno prakso tudi ua Dleselovih motorjih išče nameščenja Ponudbe na podružnioo »Jutra« v Celju pod značko: »Samostojen • (resen 28.
1443&4
Gospodična
gre za model. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Diskretnost«. _34151-2
Trg. pomočnik
mlad, želi spremeniti službo. Vešč špecerije, galanterije in manufakture. — Cenjene ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »Zanesljiv 19tl4*.	14328-2
Mlada vdova
simpatična, išče mesto družabnike, postreznice ali siicno pri uoljai osebi, ki bi me vzela s seboj na morje ali urugo 1 »lovišče. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Skromna«.	14116-2
Frizerka
samostojna, v trajni, vodni, železni ondulaciji, ma-nikuri in bubi striženju išče mesta za takoj ali po dogovoru. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »-Samostojna 25«.
14429-2
Skladiščnik
lzučen trgovski pomočnik zeleznioke s trote, — samoritajen vodja skladišča z večletno prakso, marljiv, posten, zanesljiv. inventarovodja, — vodja prejema in ekspe-dicije blaga, vodja delavnic ,išče službo v tovarni ali industrijskem podjetiu. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Stalna služba skladiščnika«.	14520.2
Blaga jničarka
z večletno prakso, zmožna jezikov, išče službo ■j kavarni ali restavraciji. Prejme tudi mesto prve natakarice. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«.	14463-2
Boljše dekle
pridno m pošteno, ki »sna kuhati in opravljati samostojno vsa gospodinjska dela, išče službe pri boljši manjši družini. Ponudbe na podružnico »Jutra«, Trbovlje pod »Poštena«.
14468-2
TIGER SPADA V ROD MAČK!
Toda kolikšna je razlika! Kaj je cela vrsta mačk napram tigru? Ne odloča količina, ampak kvaliteta.
MOBILOIL JE TUDI OLJE!
Tudi tu ni mogoče visoke kvalitete nadomestiti z obilno uporabo takozvanih cenejših olj. Tehnika zahteva od maziva, da zmanjša trenje, da poveča učinek in obenem omeji obrabo motorja, kolikor je sploh mogoče. Samo mazivo visoke kvalitete — kakor je Mobiloil — to lahko doseže. Odlična kakovost Mobiloila se v motorju izkaže z najboljšo izrabo sile, s sigurno vožnjo in z ekonomičnim pogonom. Zato milijoni avtomobilistov uporabljajo Mobiloil.
Tudi gasijo, gonilo in difereneijal je treba redno mazatL Zanje je Mobilgrease idealno mazivo. Kdor ceni tvoje vozilo in pravilno izdaja svoj denar, ga bo stalno uporaMjaL Pred uporabo pa je treba pogledati, če morda Kazalo priporočil za dotično vozilo ne predpisuje kakšno drugo vrsto Mobiloila.
Osebni, tovorni avtomobil ali motorno kolo ste nabavili, da vozite in da služi namenu, kateremu ste ga namenili. Ne bi bili zadovoljni, če bi porabili več goriva, kot je prav in če bi bilo vozilo stalno v popravilu.
Zato uporabljajte:
Veliko peč
i Samot o m betonirano, železno. zamenjam za moško kolo. Naslov t vseh poslovalnicah »Jutra«.
14225-6
Službo sobarice
ali kot pomoč gospodinji Iščem najraje v Ljubljani. Posedujem lepa letna spričevala. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Prijetna«.
14509-2
Boljše dekle
t dobrimi spričevali išče »iužbe pri boljši, manj-ii družini. — Kuha ln opravlja vsa gospodinjska dela. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«.
14467-2
Beseda 1 Din, davek 2 Dio, ia šifro ali dajanje aaslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Citraši, citrašinje!
Zopet nov zvezek: šopek slovenskih narodnih, pesmi za citre ln petje. 1. Oblaki so rudeci, 2. Barčica je splavala, 3. Ko so fantje proti vasi sli, 4. Mladi jadranski otražarji itd. 15 pesmi 16 Din. Priporoča Ivan Klferle, Ljutoljana, Gosposka 9.	14548-8
Kioskom
hotelom, papirnicam v naših mestih, letoviščih ln božjih potih! Javite nam svoje naslove, da vas zamoremo seznaniti s poslom, pri katerem boste tekom sezone imeli krasen dohodek. Dcai.se pod šifro »M. K.« na ogl. odd. »Jutra«, Ljubljana.
14607-8
Lepi kroji
. modne hlače, pumpariee, obleke zelo poceni pri Preskerju, Sv. Petra cesta.
31-6
Za polovično ceno
prodam zaradi odpotova-nja omaro, kredenco, mizo, stole, stolice (stoker-leti), skobelnik (hoblponk), 21 kom. bukovine 17 X 17 do 20 cm.dolžina 140 cm. Kajzer, Male Gunclje 40, St. Vid.	14102-6
Oblatila
Beseda 1 Din, davek 2 Din. ta šifro ali dajanje aaslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Dm
Narodno nošo
kompletno, prodam. — šušteršičeva 4, Moste.
14514-13
Beseda I Din, davek 2 Din, (a šifro ali dajanje aaslova 5 Din. Najmanjil znesek 17 Din.
Starejša gospa
vzame iz simpatije in ljubezni do otroka od 2. do 5. let v vso oskrbo. Kon-verzacija, nemška, francoska. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra« 14403-14
Otroka
v vso oskrbo za 200 Din mesečno sprejmem. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«.	14422-14
Dve in polletnega fantka
oddam v oskrbo. Ponudbe pod »Fantek« na oglasni oddelek »Jutra«. 14651-14
tri r*
Seseda 1 Dio, davek 2 Dia ta šifro ail dajanje aaslov* 5 Dio. Najmanjši toesek 17 Oin
Avtomobilne plašče
5, 25/18, rabljene, prodamo. A. Goreč, d. z o. z., Ljubljana, Tyrševa c. 1.
14366-6
Perzijske preproge
zelo ugodno proda špedicija »Merkur«, Maribor. Meljska 12.	14353-4
Hladilnik
na električni tok, ikore
nov. prikladen za gostilne, menze. mlekarne itd., poceni prodam. Vprašati: Ci-glane A. Mttller, Zagreb. Varšavska uL 3.
Prodam
Indlan Scout 33700 dinarjev, mali Motosacho-che 2600 Din, Trera 1600 Din. AJS 10.000 dinarjev. škafar, Borštnikov trg. Rimska cesta.
14560
Otroški voziček
globok, dobro ohranjen, naprodaj v Oražnori ulici št. 3/1.___14456-6
Starine
in umetnine prodam. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod »Gotovina«.
lt4410-6
Mlatilnieo
»Maršal« 42 eol, dobro ohranjeno, prodam. — Naslov: Obal Evgen, mlin, Pertoča, p. Rogaševci.
14381-6
Zeissov daljnogled
prodam z etuijem za 1000 dinarjev. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«.
14414-6
Jermena
strojna, rabljena, dobro ohranjena, skupno 80 m dolga, razne širine 11. 10. 8. 7, 6 cm prodam poceni. — Ponudbe na ogl. odd. »Jutra«, — Celje pod »Dobra jermena«.	14518-6
5 25/18
avtomobilske plašče, rabljene, prodamo. A. Goreč, d. z o. z., Ljubljana, Teševa cesta 1. 14066-6
Vse špecerij. blago
ln razni inventar, ln sicer stelaže, pulti, tehtnice, stekleni nastavki, aparati za kavo itd. se
ugodno proda zaradi opustitve trgovine. — Florijanslea uL 1.
14499-C
Posteljo
nočno omarico, trd les, prodam. (8. do 9. zju traj). Gledališka 16. — vrata 18.	14677-6
Mlatilnica
Hoffer-Schrantz. nova, čisti na uro 800 kg zrna, za polovično ceno naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra*.	14641-6
Stativ nov
in reflektor za fotografski a4elje proda Fototehnika. PreSernova 9. 14648-6
Otrošk' voziček
globok, moderen. dobro ohranjen se ugodno proda. Naslov: Privoz št. 8/1. levo. Ogleda t« lahko dopoldne.	14817-4
Pohištvo
Beseda t Oio, davek 2 Din, za iilro ali dajanje aaslova 5 Oin. Najmanjši znesek 17 Din
Šest stolov
orehovih ln raztezno mizo prodam. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«.	14528-12
Različno pohištvo
gramofon, klavir, sode 200 do 500 litrov prodam Hrenova ulica št. 24 v gostilni.	14516-12
Pohištvo
dobro ohranjeno, čisto, prodam zaradi odpoto-vanja po nizki ceni. — Cesta 29. oktobra (Rimska 23).	14479-12
POZORf	»SAVA«
POHIŠTVO
Največja izbira vsakovrstnega pohištva — sobnih in kuhinjskih oprav. Izvrfiujemo vsa mizarska dela po načrtih in sprejemamo vsa popravila po konkurenčnih cenah. Obenem izvršujemo vsa pleskarska, stavbna, pohištvena dela in črkoslikar-stvo po najmodernejših vzorcih:
Spalnice .....18no Din
omare....... 400 „
postelje ...... 160 „
žične vložke ... 90 „
madrace.....230 „
kuhinjske oprave . 700 „ kuh. kredence . . 425 „ kuhinjske mize . 120 ,, lcuh. stoli .... 50 „ Dobi se tudi na obroke. Se priporoča:
mizarstvo »SAVA«
Miklošičeva cesta štev 6, Kolodvorska ulica št 18. Telefon 3780. 14660-31
Tricikelj
star, dobro ohranjen kupimo. Ponudbe pod šifro »Tricikel« na oel odd. »Jutra«. 14465-7
Trocevko
z daljnogledom 7X16X16 dobroohranjeno, kupim. — Ponudbe pod »Trocevka« na oglasni oddelek »Jutra«.	14596-7
Orehovo pohištvo
dobro ohranjeno poceni
firodain. Poizve se v Sa-onu »Vena«, Gradišče 4.
14837-12
Kupim
Beaeda I Oio, davek 2 Din. <a šifro ali dajanje aaslova S Din. Najmanjši znesek 17 Ho.
Mecesnove deske
5 cm debele, popolnoma suhe, po možnosti * brez rrč, kupim nekaj kub. metrov. Ponudbe s ceno na Anton Fajdiga, Grosuplje	1422B-7
Električni
generator
za vrtilni tok 220 voltov, 50 period, 10 do 30 kilovatov, kupimo. Talionica željeza, Topusko.
14386-7
Plinske cevi
premera 1 oole, rabljene toda v dobrem stanju, kupim v večji množini. — Ponudbe na Čislan* A. Mttller, Zagreb, Varšavska ul. 3. GProlaz). 1*372-7
Ročno lekarno
s tehtnico, s predpisanimi steklenicami fn ostalimi pritiklinami. kupim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Ročna lekarna«.	14375-7
Star svinec
baker, medenino in cink kupim vsako količino. Fraajo Dolžan, Celje.
14437-7
Generator
na izmenični tok, rabljen, a popolnoma dobro ohranjen, združen s strojem 7a obratovanje na jermenski pogon z učinkom 60 \o 75 KWA in napetostjo od 220 do 3S0 voltov kupim. Ponudbe prosim z navedbo turaže nujno poslati na »SilLK«, Zagreb, Supilova 3.
14531-7
Ročni voziček
štirikolesni, z diro, dobro ohranjen, kupimo. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »Voziček«.	14496-7
Avto, th (J t o
Seseda 1 Din, davek 2 Din. ea šifro ali dajanje aaslova S Oin. Najmanjši znesek 17 Din
Motorno kolo
Ariel 500 cms s prikolico prodam. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«.
1436440
Motorno kolo
pomožno, znamke Evas, 125 ccm prodam za ceno 1800 Din. Poizve se pri čevljarju Celovška cesta št. 43. 14557-10
Motorno kolo
malo rabljeno, znamke BSA, 250 ccm, poceni prodam. Jenko Josip, kovač, Radomlje. 143(16-10
Special supersport elegantno prikolico
zamenjam za avto, eventu-elno prodam, tudi hranilne knjižice. Pojasnila daje: Ostrožnik, trgovina, pasaža, nebotičnik.
14408-10
Tovorni avto
1 Dodjje, tritonski i 6 cilindri in 1 Chevrolet, dvo-tonski 6 cilindrski, v popolnoma dobrem stanju poceni naptedaj. Vprašati M. Bednjanec, Zagreb, Frankopanska 13.
14536-10
Avtobus
Mercedes-Benz_Diesel s 45 sedeži, v brezhibnem stanju, z jekleno karoserijo, naprodaj zaradi likvidacije avtobusnega podjetja. Vprašanja na: M. Bednjanec, Zagreb, Frankopanska 13, ki daje tudi vsa ostala pojasnila.	14534-10
Beseda 1 Din, davek 2 Oin. ta šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Vlagatelji pristopite
t zaščito lastnih Interesov k »Društvu za zaščite vlagateljev«, Ljubljana, Miklošičeva cesta št 7/11. _176-16
Posredujem denar
na hranilne knjižice
vseh denarnih zavodov
Rudol! Zore. Ljubljana
Gledališka 12. telefon 38-10
Za pismen odgovor priložite 3 Din v znamkah.
l«4-16
\ iožnice vseh bank
nakup, prodaja ln zaloga, vseh vrst posojila kulant-no in zanesljivo. »Fiuan-cier«, Zagreb, Preobražen-*ka 2, telef. interurb. 44-09
Naročila za dravsko oanovino »prejema zastopnik
Grašek Jože. Ljnbljana. — Gledališka ul. 4. »elefon-int.erurb 33-rti	190-1«
Več motornih
dvokoles
Sachs, rabljenih, po zelo nizki ceni. Sachs motorji, novi, od 3990 Dia naprodaj pri P. Batjel, Ljubljana, Karlovška cesta št. 4.	14507-10
Antolimnzino
majhno, šestcilindrsko, v najboljšem stanju, voženo 25.000 km, poceni prodam. 9 i bencina na 100 kilometrov. — Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra« 14649-10
Avtobus
znamke Buick s 33 sedeži. - lesena Karoserija, v dobrem stanju poceni naprodaj. Vprašati pri: M. Bednjanec. Zagreb, Frankopanska ul. št. 13.	14535-10
Ureditev dolgov
Dotom sodnih in izvensodnih
poravnav
Nasveti v koakurznih zadevah in vseh Irugib trgov-sko-obrtnih poslih ~ Strokovne knjigovodske revizije sestava in aprobacija bilanc
Preskrba kreditov
nasveti ?lede hranilnih vlo in plasiranje istih. Vsi |
kmečke zaščite
Edina koncesijonirana komercijalna pisarna:
Lojze Zajo
Ljubljana, Gledališka ni. 7.
Telefon 3S-13. 129-39-16
Vlogo
Ljubljanske Kreditne banke, glasečo se na 7000 Din, prodam najboljšemu ponudniku iz proste roke. Vprašati: Publicitas, Zagreb, pod 4C808.	14524-16
Konkurze
poravnave
plafanja dolgov v gotovini ali knjižicah posredovanja kreditov in gotovine na hranil, knjižice, davčne zadeve, revizije bilance In vse iruge trgovsko-goepo-darske oosle izvede in zve-deniška mnenja oddaja koncesijonirana Trgovsko-gospodarska poslovalnica v Ljubljani, Komenskega nlica št 17-fZa pismeni odgovor S Din v znamkah.)	14505-16
Hranilno knjižico
Mestne, Ljudske. ali Knetske »Atojilnicr od 8 do 10.000 Din kupim, katar. tnesek b: olplačeval na mpsern- •>br->; de 400 dinarjev. Sigurno jamstvo. Psnudf* na oglata' oddelek »JttlTS« pod »Jamstvo«.	14455-16
Do 15.000 Din posojila
brez porokov dobijo državni. samoupravni in Upokojeni uradniki. — Vprašanja na ogl. oda. »Jutra« pod »Dolgoročna«.	1455-16
60.000 Din posojila
išče višji državni uradnik proti vknjižbi na prvu mesto. Ponudbe pod »Sigur-no< na oglasni oddelek »Jutra«.	14231-16
Sigurna bodočnost
Obrat dobro vpeljan za Izdelavo galanterijskega redno Idočega blaga, ki ee prodaja s 40 do 80 odst. gotovine, predani Potreben kapital od 10 do 150 tisoč Din. Ponud be pod »Podjeten« na ogl. odd. »Jutra«.
14508-16
Mlada dama
Išče gospoda s skromnimi pripomočki. Dopise poslati diskretno na oglasni oddelek »Jutra« pod »Dobca prijateljica«.
14450-16
Hranilno knjižico
Občinske hranilnice Krško z zneskom 250.000 Din prodam ali kupim posestvo za knjižice. Ponudbe na M. Mesaric, Zagreb, Masarykova 10. Restavracija.	14427-16
Hranilno knjižico
Kmetske posojilnice ljubljanske zamenja za približno 40.000 Din za
Ljudsko, Češko ali Dravsko hranilnico Opekarna Mengeš, i	14552-16
15.000 Din posojila
Iščem na vknjižbo posestva, ki je vredno 500.000. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »10 '/o«.
14461-lf.
Vlogo
Mestne hranilnice ljubljanske od 8 do 10.000 cllnarjev kupim. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Nujno, gotovina takoj«. 14459-16
Vložne knjižice
Kmetske posojilnice ljubljanske okolice v Ljubljani, manjše in večje vsote prodam proti gotovini. Ponudbe s ceno pod šifro »Vloge 200.000« na ogla-sni oddelek »Jutra«.	14568-16
Hranilne knjižice
Kmetski hranilni in posojilni dom po najvišji ceni kupim. Ponudbe na naslov Kaven, poštni predal 150 Ljubljana.	14582-16
10.000 Din
iščem za zelo rentabilno podjetje brez rizika. Takojšen zaslužek. Osebno sodelovanje ni »otrehn« Cenjene ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »Žele rentabilno«. 11585-16
V najem
jencila I UtU, U*vek i Ulu. ta iifro ali dajanj« oaslova j Oln. Najmanjši tnesek
n oi«. Mlekarna
s stanovanjem te ko j oddam v sredini me»ta. Resne ponudbe poslati na ogl. oda. »Jutra« pod »Dobro idoca«.
14564-17
Mesarijo
z Izdelovanjem klobas, elektr. obrat, pripadajoči prostor,: klavnica, ledenica, strojarna, hlevi, event. stanovanje, naj-prometnejša točka sredi mesta odda zelo ugodno 1. avgusta 1935 Koscher Elza, Kočevje.
14556-17
Na deželi
oddam radi bolezni v najem majhno trgovino z mešanim blagom, brez konkurence. oddam tudi na račun. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«.
14176-17
Nova hiša
Je naprodaj za 34.000 dinarjev, 5 minut od postaje Domžale. Naslov v vseh poslovalnicah »Jut-u«.	14659-20
Dvostanovanj. hišo
t Rožni dolini prodam za 85.000 Din v gotovini. — Pojasnila na Viču št. 34.
14(482-20
Majhno hišico
z vrtom, zraven tudi parcela, trnovsko pred. mestje, prodam. Poizve se v ogl. odd. »Jutra«.
14523.20
Nova hiša
enostanovanjska, podklete na, z vrtom, naprodaj za 26.000 Din. Poizve ee: Margon, Brdo, Vi? pri Ljubljani.	14165-20
Trgovske prostore
in stanovanje odd-m ta koj v najem v Krškem. Poizve se: Zesser, Krško.
14404-17
Pekarno
dobro upeljano v industrijskem kraju oddam najem. Potreben kapital za odkup inventarja. — Obširne ponudbe na ogla« ni oddelek »Jutra« pod »V najem«.	14485-1*
Vilo
enodružinsko (6 sob) s komfortom. garažo, vel. vrtom, oddam z oktobrom v najem. Informacije v ogl. odd. »Jutra« 14503-17
(235SSBS
Seseda 1 Din, davek 2 Din ia šifro ali dajanje aaslova 5 Din. Najmanjši tnesek 17 Din.
Vabimo
na vrtno veselico, ki se rši v restavraciji »Sava«, Tacen. — Godba, petje, dobra pijača ln jedača.	14526-18
Bančne vložne knjižice
kupuje - prodaja - vnor iuje za gotovino najpo-voljneje Poslovni zavod d. d., Zagreb, Praška ulica 6,'EI.. tel. inter. 38-38. — Naloge iz po-kraime izvršujemo najvestneje.
13326-16
Družabnika
zmožnega pisarniških del sprejme vpeljano trgovsko podjetje. — Ponudbe z navedbo kapitala na ogl. cdd. »Jutra« pod »Bodočnost 300«.	14658-16
Knjižico
Mestne ljubljanske 35.000 dinarjev, prodani. — Ponudbe na oglasni oddelek •Jutra« pod »35.000«.
14635-16
Vložim 15.000 Din
r rentabilno podjetje proti garanciji in osebnemu sodelovanju. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Solidno 888«.
14636-16
Knjižice
Kmetske ali Mestna hranilnice 20.000 do 30 tisoč Din kupim. Ponudbe ood »30.000« na ogl. odd. »Jutra«. 14610-16
Prodam knjižico
Prve hrvatske štedioni-ce Zagreb z vlogo 152 tisoč Din samo zanesljivemu plačniku. Pismene ponudbe pod »Ugoden kapital 152« na ogi. oddelek »Jutra«. 14605-1S
Knjižice
Kmetske pas. ljubljanske 40.000 Din, Kmetoke pas. ljublj. 4500 Din, — Ljudske pos. ljubljanske 3500 Din, Mestne hran. ljublj. 45.000 Din, Hran. kmečkih oDčin 3500 dinarjev, Kmetski bran. ln pos. dom 8000 Din, Kmetski hran. in pos. dom 18.000 Din, Mestna hran. Radovljica 8.500 dinarjev, Mestna hran. Radovljica 25.000 Din, Zadružna zveza ljublj. 16.000 Din prodam za gotovino takoj. Ponudite najvišjo ceno na ogl. odd. »Jutra« pod šifro »Rabim gotovino«.
14530-16
Hranilne knjižice
▼Beh denarnih zavodov najugodneje kupite ali prodaste edino potom Bančno kom. zavoda. — Maribor. — Za odgovor 8 Din.	14043-16
150 do 200.000 Din
v hran. knj. Mestne hran. ljubljanske prevzamem kot posojilo v
polni vrednosti proti vračilu 2000 Din mesečno na hišo v ljubljanski okolici — Ponudbe poa »Polna vrednost* na ogl. odd. »Jutra«
14616-16
Denarnica
se je našla ob Sorl. — Zglaslti se je ob nedeljah. če vrcrrip za kopa-nle v gostilni »Močina«. Goričane.	14537-28
Danes koncert
Zg. Šiška, prej pri (Weissu). Dobra vina in dobra kuhinja. — Vabi Sušnik Rezi. 14675-18
Kam pa kam?
Danes v restavracijo Frankopanski dvor, Šiška. vabi na vrtno veselico, prijetno zabavo, ples, domača kuhinja. Vstop prost, cene nizke.
14676-18
/
Jeserta 1 Din, davek 2 Oin >.a iifro ali dajsmje naslon j Din Naimaniši tnesek 17 om
Oddam trgovino
mešanega blaga. Potreben kapital za prevzem 50 do 100.000 D in po dogovoru. Ponudbe oa oglasni odde iek »Jutra« pod »Dobra tr govui.i 44«.	13879-19
2 lokala in delavnico
takoj oddam na Celovški cesti 50.	13465-18
Oddam lokal
za delavnico, za ključavničarja ali mehanika v prometnem kraju. Prednost imajo oni. ki so zmožni prevzeti zraven gostilno na račun. Ponudbe poslati pod »Dobra in sigurna bodočnost « na ogl. oddelek »Jutra«	14309-19
Frizerski salon
kupim. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Brivec«	14420-19
Fotoatelje
ugodno oddam v Tržiču. Informacije Jug, fotograf, Kranj. 14458-19
Trgovino
na zelo prometnem kraju ob glavni cesti oddam lokal za modiste-rijo. Naslov na oglasnem odd. »Jutra«. 14475-1»
Špecerij. trgovino
ra prometni točki prodam agilnemu začetniku na odplačevanje. Potreben majhen kapital. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Eksistenca 10.000«.	14498-19
Specerij. trgovino z bufetom
in točenjem pijače, lz-borno idoco. najpromet-nejša zagrebška uiica, pred tramvajem, reno-iniran vpeljan obrat, z vso zalogo blaga, popolno opremo, sodi, patentno tehtnico, prodamo zaradi naglega obolenja lastnika za 19.500 dinarjev. Poleg trgovine stanovanje. Mesečna najemnina za vse samo 900 Din. Poslovnica Pav-lekovič, Zagreb, Ilica 144.
14491-19
Trgovski lokal
velik, z izložbami ln 1 dvoriščni lokal za pleskarsko delavnico Iščem v centru mesta. Tvrdka >Sava«, Miklošičeva 6.
14663-19
iieseda 1 Oln. davek 2 Oln ta šifro ali dajaujt naslov« 5 Oin. Najmanjši tnesek <7 Oin.
Zemljišče v Sp. šiški
cea. 15.000 m? ugodno oa prodaj. Vodovod in elektrika ▼ bližini. V pošter pridejo knjižice Mestne hranilnice. Pojasnila daje Miškec. Ljubljana VIL — Medvedova 38, telei. 35-75 14448-20
Velika zaokrožena kmetija
aa Pohorju, t moderno žago, obenem rentabilno letovišče na tajsko prometni točk: zaradi sel'*ve ugodno naprodaj Polzved ht pod »Bo ločnost« 222« na oglasni oddelek .Jutra« 12746-20
Lepo hišico
z nekoliko vrta v bližini Kamnika kupim do 15.000 dinarjev, lahko tudi stavbno parcelo. Ponudbe pod značko »Kamnik« na ogl oddelek »Jutra«. 14391-20
Dve zidani hiši
dobro ohranjeni, s pritiklinami. stoječi v trgu Podčetrtek in nekaj posestva, skupno ali tudi ločeno pod ugodnimi pogoji naprodaj. Ponndbe na notarsko pisarno Kozje.	14365-20
Lepo posestvo
pri Mariboru, srednje veliko na prometnem kraju, blizu velike tovarne, železnice, avtopostaje, zaradi bolezni zamenjam za manjše ali prodam. Dopise pod »Dobičkanosno« na podružnico »Jutra« Maribor.	14640-20
Hišo s trgovino
na deželi pri postaji prodam. Ponudbe na podruž ni-co »Jutra« v Celju pod značko: »160.000«.
14646-20
Stavbno parcelo
5 minut od pošte, ugodno prodam. Ponudbe na ogl oddelek »Jutra« pod »850 metrov«.	14679-20
Stavbenih parcel
še nekaj lepih ob Ger-bičevl ulici naprodaj — Poizve se Drl K. Jur-aaan, optik, Ljubljana.
14672-20
Stavbno parcelo
ugodno prodam, tudi hran. knjižice. Ponudbe na ogl. oad »Jutra« pod »Ugodni nakup 88« 14611-20
Leno hišo v Celju
viisokopritlično, na zdravem kraju. s krasnim sadnim vrtom, takoj prodam za 120.000 Din zaradi razdelitve dedščine. Naslov se izve v vseh poslovalnicah »Jutra«.
14435-20
Posestvo
z 2 orala zemlje, hišo z gospodarskim poslopjem in sadonosnikom za okrajno cesto v bližini Celja takoj prodam. Naslov: Mirnik Jakob, Lopata, Celie.
14434-20
Stanovanjsko hišo
v Ljubljani kupim proti gotovini v znesku 400 do 6DO.OOO dinarjev. Pismene natančne podatke na podružnico »Jutra« v Mariboru pod »Brez posredovalcev«.	14445-20
Novo hišo
veliko, masivno, pri kolodvoru. vredno 60."00 Din, proda za 40.000 Din Turn-šek, Limbuš pri Maribom.
14442-20
Novozidano hišo
4 sobe. 3 kuhinje, vrt, gospodarsko poslopje prodam proti gotovini za 7f> tisoč dinarjev. Nasl-ov v vseh poslovalnicah »Jutra« 14441 -20
Hiša v Brežicah
v sredini mesta, obstoječa iz dveh stanovanjskih poslopij s štirimi sobami, kuhinjo, kletjo, delavnico, drvarnico, z velikim dvoriščem in vrtom, električno razsvetljavo in vodovodom, ugodno naprodaj. Pojasnila daje Hranilnica mestne občine Brežice.
14374-20
Vila ob Bohinjskem jezeru
kompletno opremljena, velik ograjen vrt, elektrika in voda v hiši, v sobah peči, z lastno objezersko parcelo in čolnom, se proda iz proste roke. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Samo gotovina '935«.	34425-20
Kmetsko posestvo
I ure krog Ljubljane, kupim. Cena 40 do 60 tisoč Din. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod šifro »Dinar«. 14522-20
Kupim hišo
trgovsko, na prometnem prostoru v Ljubljani ali večstanovanjsko dobrem stanju. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Hišo za gotovino«.	14470-20
Hišo v Celju
primerno za trgovino, na prometnem kraju, kupim ln plačam v gotovini. Ponudbe na ogl.
»Jutra« pod »Trgovina«.	14471-20
Zemljišče
sadni, zelenjadni in cvetlični vrt, ca 3000 m2 v Ljubljani se poceni proda. Naslov y vseh poslovalnicah »Jutra«.
14601 30
Hiše, vile, posestva, parcele itd.
prodaja in kupuje Realitetna pisarna Adamič, Ljubljana, Ooaposvetska cesta 8 (poleg Slamiča).
14580 20
Vila
enodružinska — centralna, plin, garaža, velik "rt t bazenom — na prodaj pod ugodnimi plačilnimi pogoji. Informacije v ogl. odd. »Jutra«.	1.4504-2C
Prodam tovarno
Izvrstnega pekovskega slada zelo ugodno, zaradi pomanjkanj« kapitala.
14509-20
Vila
v krasni legi ljubljanske
okolice naprodaj. tonudbe pod »Jdealno« na oglasni oddelek »Jutra«. 14566-20
Hišo
r Ljubljani ali periferiji z vrtom kupim z vlogo Kmetske v Ljubljani do 280.000 Din. — Kot nič, Ljubljana, Prečna 8.
14621-20
Naprodaj imam
več trgovskih, stanovanjskih hiš in parceJ ter več vij in kmetskih posestev. Pojasnila: Jančar, Sv. Petra 27.	14627-3»
Prodam parcelo
ngodno na Kodeljevem. Fakin, Pod gozdom št. 4, Šiška.	14633-20
Hiša
z velikim vrtom je n prodaj. Levstikova ul. 7, Tez.no pri Mariboru.
14638-20
Rentabilna hiša
(vila) ugodno naprodaj Poizve se Anker, Kralja Petra trg 8. 14603-20
tanpvanje
Seseda I Oln, davek 2 Oin. ca iifro ali daianje naslova J Oin. Najmanjil znesek 17 Ola
Trisob. stanovanje
lepo ln snažno, v bližini banske uprave oddam. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Avgust«.	13969-21
Štirisob. stanovanje
komfortno, na Tyrševi cesti, takoj oddam. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Bežigrad«.	13970-21
2 stanovanji
Stirisohno s pritikllnami z ivgustom in enosobno • kuhinjo za julij ali takoj oddam r Streliški ulici 22 13454-31
Dvosob. stanovanje
oddam z julijem ali avgustom na Gllncah. cesta VII., št. 20 (čez Gra-daščlco jx> cesti IX.).
14544-21
Enosob. stanovanje
ln prltlkllne, lepo. v podpritličju, oddam. — Prlvoz št. 14.
14550-21
Dvosob. stanovanje
kabinet, kuhin'a, kopalnica ln pritikllnami oddam s 1. av<rustom. Fodmllščakova 16.
14533-21
Vlanzardno
stanovanje
enosobno, oddam 1. avgusta na Bleiwe.sovl cesti 911.	14501-21
Enosob. stanovanje
v Rožni dolini oddam. — Pojasnila na Viču št. 24.
14481-21
Trisob. stanovanje
solnčno, s kopalnico, balkoni, plinom oddam v ientpeter&kem okraju blizu tramvaja za takoj ali kasneje. Naslov v ogL odd. »Jutra«.
14541-21
2 stanovanji
poceni oddam. Naslov t vseh poslovalnicah »Jutra«
_usio^i j Trisob. stanovanje
Trisob. stanovanje
kuhinja, se odda mirni stranki za 1. avgust. — Cena 800 Din. Einspller-jeva 15.	14654-21
Trisob. stanovanje
komfortno s kopalnico, oddam v Fugnerjevi (Skofji) ulici št. 12.
14656-21
Enosob. stanovanje
takoj oddam. Poizve se □a Opekarski cesti Št. 31.
14517-211
Šestsob. stanovanje
lepo, solnčno, komfortno, 9 kopalnico, nasproti opere oddam po zmerni ceni s 1. avgustom, istotam za takoj trisobno stanovanje, pripravno tudi za pisarno. Pojasnila daje g. J. Gra-šak, Gledališka 4.
14313-21
lepo solnčno, z verando takoj oddam. Poizve se pri K. Jurman, optik, Ljubljana.	14673-21
Več stanovanj
takoj oddam. — Vprašati v pekarni Jos. Kirbiš v Celju.	14384-21
Mirna družina
tričlanska, Išče stanovanje, 2 sobi t pritiklinami za september. Ponudbe na Krošelj, Ljubljana L — poštni predal 18.
14672-2! a
Opremljeno
stanovanje
enosobno s kuhinjo in kabinetom iščem popolnoma zasebno za 15. julij. Pogoji in cena na oglasni oddelek »Jutra« pod »Stanovanje«.	143fl0-31a
Dvosob. stanovanje
z 2 balkonoma in vsemi pritiklinami. solnčno. v I. nadstropju, oddam odraslim za avgust. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«.	14380-21
Dvosob. stanovanje
oddam v novi hiši. Parket. kopalnioa, z avgustom. poizve se Gerbiče-va ul. 3.	14629-21
Enosob. stanovanje
oddam na Kodeljevem št. 1311 (za Mladinskim domom.	14407-31
Trisob. stanovanje
oddam v pritličju. kopalnica, elektrika, parket in del vrta. Kodelje-vo, Klunova 12.
14667-21
Enosob. stanovanje
oddam mali družini za takoj v novi hiši. Rožna dollLa, cesta XIX, št. 14.	14477-21
Za julij in avgust
oddam opremljeno stanovanje s kuhinjo ali sobe brez kuhinje po nizki -e-ni v Kamniku. Vidmar, Zaprice 39.	14570-31
Hišni posestniki
prijavljajte prosta stanovanja, lokale Realitetni pisarni Adamič. Gospo-»vetska 8 (poleg Slamiča), katere Vam odda brezplačno.	14581-21
Dvosob. stanovanje
komfortno, solnčno v I. nadstropju, kopalnica, po-selska soba, loggia itd. oddam z avgustom. Informacije: dr. Jemec. Tržaška 1, telefon 34-94.
1*1503-31
Dvosob. stanovanje
podstrešno, takoj oddam stranki brez oirok. — Sv. Petra c. 54. 14334-21
Enosob. stanovanje
lepo. s pritiklinami, ta koj oddam na Galjevicl št. 3, ob Dolenjski cesti 14618-21
Stanovanje
eno ali dvosobno za takoj oddatj. Ciglarjeva 17. Most*.	14620-21
Beseda 50 para. davek 2 Oln. ta iifro «11 daianje naslova 5 Din Najmanjši tnesek 12 Oln.
Separirano sobo
udobno opremljeno, z vso oskrbo lsčem. — ponudbe pod »Točno pla čam«.	14542-2Ja
Opremljeno sobo
Jugozahodno stran, strogo separlran vhod, mirno lščern za julij ali september za stalno. Ponudbe z navedbo cene pod »Stal*« uradnik«.
14521-23a
Prazno sobo
zračno, z oskrbo iščem. — Ponudbe pod »Solidna« na oglasni oddelek »Jutra«.
1A376-23a
Prazno sobo
s kopalnico, strogo separlran shod, iščem. Ponudbe pod »Centrum« na oglas i oddelek »Jutra«.
34507-33«
Gospod
išče sobo	s posebnim
vhodom.	Ponudbe na
ogl. odd.	»Jutra« pod
»Tabor«.	14659-23a
A!
^itiitnšiL
Beseda 1 Din. davek 2 Oin. ta iifro ali dajanje naslova 5 Oin. Najmanjši znesek r in.
Stanovanje
12 sob s pritiklinami, —
Štirisob. stanovanje
oddam s kopalnico za 950 Din. — Lokal za 300
dinarjev, takoj. Pojasnila _____ __________ _
daje »Saša«, Vidovdanska ! elektriko, vodo* aejari-žt-	14581-21 rano, išče gospod. Po-
oudelek
Dvosob. stanovanje
S vsemi pritiklinami v sredini mesta išče stran ka brez otrok, ves dan odsotna. Ponudbe na ogl-oddelek »Jutra« pod šifro »Reden plačnik«.
14584- 21a
Dvosob. stanovanje
Iščem. Avgust, september, plačam tromesecno. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »Mirna stranka«.	14502_21a
Štirisob. stanovanje
solnčno, za november iščem. — Ponudbe na o<rl. oddelek »Jutra« pod »Jesen 34«.	14622-21a
Trisob. stanovanje
evernt. dvosobno s kabinetom iščem v centru. Ponudbe pod »Samo odrasli« na oglasni oddelek »Jutra«.	14652-3! a
Iščem stanovan.ie
obstoječe iz 2 sob, kabineta in pritiklin e souporabo pralnice za 1. avgust. Ponudbe z navedbo cene pod »4 osebe« na oglasni oddelek »Jutra«.
14543-21 a
Pozor!
Iščem za avgust dvo, tri ali petsobno stanovanje. Selim se sedaj po petnajstih letih, zato reflek-tiram samo na solidnega gospodarja. Plačam točno tudi naprej. Ponudbe pod »Redka prilika« na oglas, oddelek »Jutra«.
1467S-21a
Beseda 1 Dfn, daveli 2 Din. ta iifro ali dajanje naslova 5 Oin. Najmanjši znesek 17 Din
Sobo za samca
oddam za julij na Cojzovi cesti L	13904-23
Opremljeno sobo
lepo. s predsobo, balkonom ln vhodom iz stop-njlšča oddam boljšemu gosipodu na Blelweisovi cesti 9II.	14500 23
Opremljeno sobo
poleg Zvezde oddam enemu ali dvema gospodoma. Naslov v vseh poslovalni cah »Jutra«.	14513-23
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom z dvema posteljama, zatr-bom in Berilom za 300
dinarjev po osebi, oddam. P. S. Gradišče 14/1., desna.	14628-33
Solnčno sobo
oddam. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«.
14662-23
Opremljeno sobo
ali prazno oddam boljši gospodični s 1. julijem. Lahko tudi hrano. Naslov v ogl. odd. »Jutra«.	14666-23
Sobo
v centru mesta oddam. Naslov v ogl. odd. »Ju tra«.	14669-23
Pianino
črn, krasen glas, skoro nov, poceni prodam. — Maribor, Tattenbachova ul. št. 21.	14443-26
Beseda I Din, davek 2 Oln ia 4ifro ali dajanje oaslova 5 Din Naimaniši znesek 17 Oin
Novofundlandce
mlade, krasne, čistokrvne psičke z rodovnikom, proda poceni Drvenik, Ptuj, Aškerčeva 10. — Za morebitni odgovor, prosim znamko.	11220-27
Opremljeno sobo
z vso prehrano, v bližini gorenjskega kolodvora oddam 1. julija. 2:i-bertova 301. 14670-23
Lepo zračno sobo
2 posteljama, s strogo separiranim vhodom oddam Tyrševa cesta 7. nasproti vojašnice.
14671-23
Veliko prazno sobo
na novo slikano in pleska-no. strogo separirano. v lepi in mirni hiši oddam takoj uradnici ali uradniku v Križevniški ulici št. 14.
14679-33
Prijazno sobo
opremljeno za ? osebi v novi hiši poleg cerkve sv. Krištofa oddam (eventuel-no s hrano). Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra-.
14578-23
Beseda 2 Din. davek 2 Dir
za šifro ali dajanje aaslova Din. Najmanjši znesel. 20 Ola
Vdova
z lastno hišo in trgorino želi znanja v svrho ženit-ve z dobro situiranim gospodom. starim od 36 do 50 let. Cenjene ponudbe s sliko na oglasni oddelek »Jutra« pod »Bodočnost«.
14346-25
Učitelj
v mestu, srednje starosti, samski, poroči premožno, zdravo gospodično, lepe postave in dobro gospodinjo v starosti 25 do 35 let. najraje z dežele. Dopisi s polnim naslovom in sliko, katera se vrne, na oglasni oddelek »Jutra« pod »Iskrenost«. Tajnost s častjo zajamčena.
14269-25
Trisob. stanovanje
kopalnico, v pritličju oddam t 1. avgustom v vili na Opekarski cesti 18 14539-31
komfortna
stanovanja
sobno ln 5 sobno odda v svoji palači na Aleksandrovi cesti zavarovalnica »Dunav«. •— Informacija istotam v družbeni pisarni.
14545-21
Trisob. stanovanje
lepo, solnčno in komfortno poceni oddam takoj. Povšetova cesta 35 a. Ko-deljevo.	14588-11
Vila »Sava«
na Bledu odda dve nr*li tanovanji. Vpraša se v vili, ali pri Egidij Res-man, Ljubljana, Florjan-«k* ul.	14588-31
Stanovanje
(foba, kabinet, kuhinja, pritikline) ev. tudi s »o bistvom, oddam s 1. avgustom. Verstcrvškova 1?.
14600-31
Trisob. stanovanje
parketira.no, oddam miirni stranki brez otrok v bližini Zmajskega mostu za takoj. Ponudbe pod »Stanovanje julij« na oglasni oddelek »Jutra«. 14613-31
— . uuu HO. -o1-
»Jutra« pod »Samec«.
145i5-21a
Triaianska družina
išče enosobno stanovanje za avgust ali september, najraje na Mirju ali okolici. Ponudbe pod »Stalen plačnik« na oglasni oddelek »Jutra«	1438»-2lla
Enosob. stanovanje
s predsobo, kuhinjo ali 2 sobama Išče samostojna, mirna oseba za avgust. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra«. 14512-2.a
Stanovanje
trisobno, opremljeno, s pritiklinami Iščem za čez poletje na periferiji Ljubljane z vrtom, v vili. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Prijetno letovanje«.
14674-21a
Prazno sobo
solnčno s posebnim vhodom oddam drž. stalni urednici. Naslov v ogl odd. »Jutra«. 14531-23
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom t eno al idvema posteljama oddam poceni takuj. Franc Sušter, Celovška c. 84.
14392-23
Solnčno sobo
oddam gospodu. Poljanski nasip 14, stopnišče VII.. vrata 10.	14454-23
Sobo
prazno ali opremljeno od dam 1. julija. Pleteršniko-va ulica 34/1. 14419-2
Lepo solnčno sobo
v vili, tik Rlenveisove ceste oddam stalnemu gospodu. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«.
14426-23
Grd nos
za£«j da W v»m grenf Irvtjenje? — Z aiparato«n
»ORTHODOR« popravi te zanesljivo zairivijem, debel, širok dolg. sed last. top. gom-o!jaM nos Ud. io daste obro-zu tako l-ep im p!«me<nit izraz Oribodor ee d« prilagoditi precizno vsaki oblik' ln velikosti ivoeu. dam gospodov in otrok. 90 Din Rdečico nosu in obraz« odpravite danes tak« enostavno ln zanesljivo s apecijalno kremo za pobledenje »A« Din 50. —
Zahtevajte izrecno kozmetične apecialitete SchrSder - Schenke v vseh najboljših parfumerijah in drogerijah! Kjer jih še ni. tja jih razpošilja naravnost parfumerija »O MNIA«, oddelek J/6 Zagreb, Gunduličeva ul. št. 8/1.. Poštnina pri rpl ačilu naprej Dia 7.—, po povzetju Din 14.—.
gg Zahtevajte brezplačno veliki llustrovani katalog!
tcenefsa so
fcoCe&a
pisalni stroji, radio - aparati, gramofoni, športni predmeti vendar le pri
frehnik' 3. (Banjai
Ljubljana, Miklošičeva cesta štev. 20.
Ob priliki vharističnega Kongresa
v Ljubljani boste najboljše in najcenejše postreženi z raznimi jedili in pijačami v stari dobro znani gostilni pri >PANJU« Ljubljana, Vegova ulica 10, poleg Napoleonovega spomenika.
Vsem cenjenim udeležencem evharističnega kongresa se najvljudneje priporoča
TONE HUČ, gostilničar.
Dve prazni sobi
zelo lepi. mirni, v novi vili oddam takoj. Naslov
v vseh poslovalnicah »Jutra«.	14519-23
Kabinet
s souporabo kopalnice oddam ves dan odsotnemu gospodu v bližini glavnega kolodvora. Na slov v ogl. odd. »Jutia«.
14551-23
Opremljeno sobo
lepo, z balkonom oddam boljši osebi. Miklošičeva cesta 19/111., desno.
14379-23
Lepo sobo
•premljeno, R posebnim vhodom s stopnic, eventu-etno z dvema posteljana oddam na Friškovcu 3.
14569-28
Opremljeno sobo
oddam. Mestni trg 5-1.
14567-23
Sobico
s prostim vhodom Išče gospodična. Pismene ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Snažno«.
14478-23
Sobo
lepo opremljeno, 8 posebnim vhodom, oddam event. s hrano. Turk, Stari trg 28III.. desno.
14657 23
Trgovec
z mešanim blagom, star 4S let. na deželi, okraj Maribor. želi znanja t gospodično ali vdovo do 45 let, vajeno treovine in nemškega jezika in z nekaj premoženja. Dopise pod šifro »Mirno življenje« na podružnico »Jutra« v Mariboru.	14)39-25
Katera
gospodična ali vdova s premoženjem od 30 do 4i5 let. bi hotela poročiti inteligentnega posestnika? Znanje nemščine pogoj. Sliko iti natančen naslov je poslati na podružnico »Jntra« Maribor pod »Prijetno življenje«.
14447-25
Gospodična
stara 35 let z 50.000 Din dote želi poročiti primer-nesa gospoda s stalno službo. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Zenitev 1935«.
14453-25
Pes volčjak
s pasjo znamko 301, se je zatekel. Oddati ga proti nagradi. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«.
1442S-27
Psa dobe rmana
starega šest mesecev, zelo dobrega čuvaja in pasjo hišico ugodno prodam — Ponudbe pod šilro: »Do-berman 1935« na oglasni oddelek »Jutra«.
14506-37
Živo perutnino
piščance, kokoši, race in goske dobavlja za hotele in restavracije najugodneje Josip Siml-čič, Nova Gradiska.
14487-27
Volčjak
2 do 3 mesece star se je našel. Poizve se na »Gradu« pri hišniku.
14653-27
Javna sodna dražba lepe enonadstr. hiše
z gospodarskimi poslopji, stavbiščem ln par zemljiškimi parcelami, be vrši dne 27. t. m. ob lL uri na sreskem sodišču v Ljubljani v sobi številka 16. Dražbeni pogoji so na vpogled v pisarni dr. švigelja Antona, advokata v Ljubljani, Dalmatinova ul. 11 ali na ljubljanskem sreskem sodišču. 13508-32
Dražba lesa
Zač. državna uprava ra»-lašč. velepes. gozderv r Ljubljani razpisuje sledeče pismene ofertalne licitacije:
H. julija iz revirja Krvava peč (Turjak) 20 m* črnega gabra, 150s bu-kovine za drva, oboje na panju in 7'10 ms posekane iglaste hlodovine. 12. julija i-z revirja Log ia Žetale (Rogatec) 537» prm buko%-ih cepanic in 2520 prm buk. okrogli« in klad fco vagon, deloma, foo cesta Ptuj -Rog-itec. 27. julija revir Plešič (Sv. Lovrenc na Poh.) 1500 m3 iglastih hlodov, 510 prm bukovih drv. Pogoji in vzorci ponudbe so na razpolago pri gornji upravi, Ljnbljajia, Aleksandrova cesta 4.-7T.
144,77-33
Zelena papiga
mala, je učla za Bežigradom. Prosim najditelja, naj jo vrne proti nasradi Staničeva 20. 14625-27
Beseda ) Din, davek 2 Din ta iifro ali dajanje naslova b Din. Najmanjši tnesek H Din
Šivalni stroj
malo rabljen, ki šiva in entlja in rabljeno žensko kolo, prodani. Oboje se lahko ogleda pri tvrd-ki Ivan Jax in sin, — Ljubljana, Gosposvetska cesta 2.	14604-20
Na javni dražbi
ugodno naprodaj večja množina žsrane zidne opeke dne 27. jnnija 19fR, ob pol 9. uri. SkofljVa 44.
Pisalni stroj
dobro ohranjen kupim. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Stroj«.
34»350-29
beseda I Dtn, davek 2 Din ta iifro ali dajanje aaslova t Din Najmaniši tne«el. 17 Oln
Kozmetični salon
Slava Gril, Ljubljana, Beethovnova 15/1. 6e priporoča cenj. občinstvu.
14330 30
Dekoracije
za evharistični kongres na poslopjih in drugod v arhitektonski izpeljavi prevzamejo Ogrinovi, Grubar-jevo nabrežje 8, telefon št. 24-26	14452-30
Katera gospodična
vdova ali ločenka srednih let. brez otrok, z 100.000 dinarjev, bi hotela srečno živeti z 48 letnim ločencem. ki poseduje v Mariboru hišo, vredno 500.000 dinarjev. Ponudbe, če mogoče s sliko, ki se vrne, na oglasni oddelek »Jutra« pod »Mirno življenje«
144117-25
Poročiti želim
simpatično gospodično, staro do 28 let, s primerno doto. Sem v državni službi in posedam gotovino. Ponudil na ogl. odd. »Jutra« pod »Štajersko«.
14464-25
Sedlarsko obrt
sredi trga na Gorenjskem, ki ima vedno dovolj dela ugodno prodam. Zraven se odda v najem starozna-na velika kovačnica z orodjem. — Ponudbe pod »priložnost« na oglasni oddelek »Jutra«. 14172-30
Beseda 1 Din, davek 2 Din. za šiTro ali daianje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din
Iz službe
j'e pobegnila dne 1. jnnija 14 let stara deklica Pavla Bernik in se še danes ni vrnila domov, pri sebi ima železniško legitimacijo in zavitek z obleko. Je bolj male postave, precej močna, kostanjevih las, širokega obraza in ima kratke lase. Kdor kaj ve o njej, naj prosim spo roči na naslov Frančiška Bernik, Nova vas 71, (Trata), p. Skofja Loka.
-14577-iJl
Beseda 1 Din. davek 2 Din, ta šifro ali dajanje aaslova 5 Din. Najmanjši tnesek 17 Oin.
Domačega
jabolčnika
dobrega, 10 polovnjakor prodam. Jos. Kirbiš. Celje.	14383-38
Vino ^
belo, več vrst poceni prodam. Ugodna prilik* zrn, gostilničarje in vinotoča. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«.	14634 38
Včeifnotc
Beseda 1 Din, davek 2 Dlo, ta iifro ali dajanje oaslova 5 Din. Naj-naojšl znesek 7 Oln
Srebrne krone staro zlato in srebro
kupuje rafinerija dragih kovin v Ljubljani, Ilirska ulica štev 36 — vhod s Vidovdanske šeste (pri gostilni Možina).	70
Vsakovrstno zlato
supuje po najvišjih cenah
Cerne — juvelir
LJubljana, Wolfova ulica 9
Beseda 2 Din, davek 2 Dia ta šifro ali dajanje oaslova 5 Din. Najmanjši znesek 20 Din.
Kopališče
in letovišče
Gorenja vas - Po-
Šorli ljanska dolina, roča.
se pnpo-14318-38
Pekovski mojster
lastno parno pekarno želi znanja z damo 8 premoženjem. Samo resne ponudbe s sliko in polnim naslovom na oglasni oddelek »Jutra« pod »Pana-dero«.	14570-25
Trgovec
46 let star želi poznanstva vdovo brez otrok ali s gospodično do X> let v svrho ženitve. Nekoliko dote za razširitev trgovine potrebno. Ponudbe * sliko pod šifro: »Ljubezen in delo« na oglasni oddelek »Jutra«.
14505-25
Naznanjam
da sem prevzel in prenovil mesarski lokal na Sv. Petra cesti 7, prej Pod-kov, kjer bom prodajal prvovrstno meso vseh vrst po najnižjih dnevnih ce; nah. Za številne obiske se cenjenemu občinstvu toplo priporoča Perme Ivan, mesar, Sv. Petra cesta 7, Rožna ulica 37.
14598-30
Sobo
s predsoblco, uporabno za kuhinjo, od«iam. Gosposvetska c. 121.
14675-23
Opremljeno sobo
veliko, lepo, mirno, čisto in solnčno, t posebnim vhodom, evet. z 2 posteljama, v centru mesta oddam a 1. julijem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra 14636-23
Opremljeno sobo
oddam a prvim julijem — Jealičeva 9.	14633 33
Na Bledu
oddam 2 sobi z dvema
posteljama event. s hrano. Naslov v oglasnem oddelku »Jut.ra«.
14614-23
Lep'*, zračno sobo
a posebnim vhodom od dam solidni oaehi Naslov v vseh poslovalnicah »Jn trs«.	14638-23
Ženitve - možitve
posredujemo najvestneje, razpošiljamo navodila in prospekte proti vposlatvl 10 Din, v poštnih znamkah — diskretno. Velika izbira odllč nlh partij obeh spolov. Naročite takoj prospekte: >Rezor«, Zagreb, pošta 3.	14492-25
Vdovec
srednjih let a krasnim posestvom poroči gdč. ali vdovo od 30 do 50 let s premoženjem ali posestvom. Slika zaželjena. ki se takoj vrne. Ponudbe na podružnico »Jutra« pod »Letovišče«.	14642-25
Glasbila
Kromatične
harmonike
dobre, 4 »rste, register, basov >e p:<,dajn «a 8000 Din Ponudbe aa ogl. oddelek »Jutra« pod »Har monlke«.	14230 26
Nov klavir
prvovrsten zaradi opustitve trgovine z srlashili ugodno proda Anica Ma rnšič. Ljubljana, Knsflje va ulica 4.	13630-26
Davčne pritožbe
tožbe na upravno 6odl šče. Informacije: Davčna poslovalnica, Ljubljana, Miklošičeva c. 7'H. nadstropje.	14676-31
Poslovodje
in prodajalci
ki so bili nameščeni pri
tvrdki Bata Se naprošajo zaradi zanimivega sporočila, da takoj pošljejo svoj naslov na o-rlasni oddelek »Jutra« pod štev. »300«.
14634-31
Objava
Podpisani obveščam vsakogar, da moj sin Kari mlajši ni opravičen zame sklepati kakršnekoli kupčije in sprejemati denar ter nisem plačnik za njegove dolgove. Kare! Flor-jančič, trgovec, Celje, Cankarjeva cesta 2.
14644-31
Dražbe
Beseda 1 Din, davek 2 Oln. ta iifro ail dajanje oaslova 5 Oin. Najmanjši znesek
17 ~>n
Dražba hiše in zemljišča v Ljubljani
Pri sodišču Ljubljana bo 4. julija 1935, ob 11. uri, soba 16, dražba hiše Poljanska cesta 64 in gospodarskega poslopja (najmanjši ponudek 357.2Š7 dinarjev' in travnika oa Galjevicl 55.17 m2 (najmanjši ponudek 29-424 dinarjev). Zemljišče pri hiši. prikladno kot stavbišče. parcelacija zagotovljena. Informacije na sodišču, soba 17. ali pri dr ju B<-n koviču. Ljubljana, Beethovnova 14. 14430-32
Letovišče
na Gorenjskem
475 m nad morjem, blizu Preddvora, gozd-ovi, kopanje v naravni vodi. Oddam sobe z ali brez kuhinje, opremljene. Elektrika, vodovod. — Dnevno dvakrat avto zveza s Kranjem in Ljubljano. — Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«.
14094-38
Dvosob. stanovanje
in novo opremo oddam za letovanje ua Gorenjskem. Pojasnila daje Golmajer, Ljubno, p. Podnart.
1381C-ia8
Letoviščarji!
Za letovanje v Poljanah nad Skofjo Loko Vam nudi stanovanje in dobro prehrano za 32 Din dnevno gostilna TavčaT, Poljane nad Skofjo Loko. 13356-38
Četrtošolca
dam boljši nemški rodbini izven Ljubljane na počitnice. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Kopališče«. 14546-38
Letoviščar ji!
V Lukovici pri Domžalah pri »šteru«, gostilna na Kanalu, dve zračne sobe z dvema posteljama, terasa. dobra hrana, avtobusna zveza Celje - Ljubljana, lepi »prehodi, izletniške točke, kopanje. — Penzija od 30 Din dalje.
34385-38
Pozor letoviščar ji!
Stanovanje za 280 Din mesečno: 2 sobi, kuhinja. pritikline, zasajen zelenjadni vrt brezplačno. Elektrika ln voda v hiši. V večjem trgu. _ Naslov v ogl. odd. »Jutra«.	14553-38
Krasno letovišče
V Preddvoru 4(75 m nad morjem se oddaj'o v le«pi, krasno ležeči vili opremljene. zelo čiste tn zračne sobe. Vodovod, elektrika in kopalnica. Poleg vile je 3 ha velik krasen ln urejen gozdni park. — Mir b zelo zdrav zrak. — Informacije pri: D. Slane, Preddvor nad Kranjem.
14469-38
Miren od počitek
ln poceni letovanje vam nudi gostilna Rebolj«, Krka pri Stični. Dobra hrana, lepe sobe ob vodi Krki In krasni izprehodi.
14589-38
Letoviščar jI!
Za letovanje v Poljanski dolini vam nudi dotno-v»nje ln dobro prehrano z uporabo kopališča za 30 Din dnevno crostn na Ingllč. Sr«dn1a vas" Poljane, nad Skofjo Lo-14497-38
HL L. Stovenstm:
62
SAIMT-Y¥ES
Prigode francoskega ujetnika na Angleškem
»Oh, lahko si mislim,« sem dejal. »Ta reč ni vredna, da bi govorila o njej. Vendar ne pozabite, Ronald, da ste mi storili eno tistih uslug, ki vežejo človeka vse življenje. In ker mi je sreča naklonila precejšnjo vsoto denarja, storite tudi vi meni uslugo in smatrajte vse, kar imam, za svoje.«
»Ne, ne,« je dejal, »ne maram vašega denarja. Res ga ne morem vzeti. Vidite, prišel sem zaradi čisto druge stvari. Zaradi sestre sem prišel, Saint*Yves!«
Zmajal je z glavo in me grozeče pogledal.
»Ali zanesljivo veste, da ne morete vzeti?« sem vztrajal. »Pri sebi imam sto funtov, ki so vam na voljo. Če pa hočete, vam z veseljem lahko ponudim dvakrat toliko. Samo malce bi morali potrpeti, da skočim do svojega bankirja.«
»Oh, prosim, nikar me ne mučite!« je vzkliknil Ronald. »Prišel sem, da vam povem nekaj zelo neprijetnega, in kašo naj opravim to nalogo, če mi ne daste priložnosti? Zaradi sestre prihajam, kakor sem vam že rekel. Sami izprevidite, da se ta reč ne sme nadaljevati. Vse to spravlja njen dobri sloves v nevarnost in ne vodi nikamor. Sami morate čutiti, da niste človek, ki bi smela imeti moja sestra znanje z njim, dokler ima brat kaj besede. Strašno mi je, Saint«Yves, da vam moram to povedati! Tako mi je, kakor da bi tepel premaganega sovražnika, in tudi majorju sem precej rekel, da mi ta naloga ni po duši.«
»To spravlja njen dobri sloves v nevarnost; nikamor ne vodi; niste človek,« sem zamišljeno ponovil. »Da, zdi se mi, da vas razumem in da sem predolgo odlašal ureditev te reči.« Vstal sem in odložil smotko. »Gospod Gilchrist,« sem rekel in se priklonil, »v odgovor na vaše upravičene opazke mi je čast, da vas prosim
za roko gospodične sestre. Rodu sem dobrega, kar v moji deželi dandanes ne velja več bogvekaj, tem več pa menda pri vas. Že zdaj imam prav čedno imetje; imam pa tudi ,upe\ kakor se pri vas izražate, ki daleč presegajo navadno mero. Mislim, da je letnih dohodkov mojega strica kakih petnajst do trideset tisoč funtov, manj pa gotovo ne.«
»Vse to je lahko trditi,« je z zaničljivim nasmehom rekel Ronald. »Na žalost so to samo gradovi v oblakih.«
»Pardon, v buckingamshirski grofiji!« sem se z nasmeškom uprl.
»Hm, reči sem hotel, da nam tega ne morete dokazati. Kje imate pričo, ki bi bila porok za vaše trditve?«
»Oh, prav imate!« sem vzkliknil in skočil k mizi. »Moja raz« tresenost je neodpustljiva.« Jadrno sem napisal ime in naslov gospoda Romainea. »Nate, gospod Gilchrist,« sem rekel, »tu je moja priča. Dokler me ta ne postavi na laž, moram pa terjati, da ravnate z menoj kakor z gentlemanom, in braniti to svojo pravico.«
Moje odločne besede so ga osupile. »Ne zamerite, Saint*Yves, in verjemite, da vas nisem hotel žaliti A vsa ta snubitev je popolnoma nemogoča. Blazna je! Med najinima državama je vojna, in vi ste ujetnik.«
»V dobi lige se je neki Saint*Yves zagledal v hugenotko,« sem odvrnil, »in šel po svojo nevesto prav v sovražni tabor; njiju zakon je bil popolnoma srečen.«
»In razen tega...« je začel Ronald. Nato je obmolknil in se zagledal v ogenj.
»In razen tega?« sem ponovil.
»Nu,« se je vendar že odločil, ne da bi vzdignil oči, »razen tega je tu še zadeva z Goguelatom.«
»Kaj?« sem vzkliknil in poskočil s stola. »Ronald, to se ne ujema z vašim značajem! To niso vaše besede. Vem, odkod jih imate. Podel strahopetnež vam jih je položil na jezik.«
»Saint»Yves,« je vzkliknil ubogi fant, »zakaj delate mojo na«
k>go tako težko? Stvar je kratko ta, da ne morem priznati
bitve človeka, ki stoji pod takšno obtožbo!«
»Zato, ker sem imel častno zadevo z nesrečnim izidom, od* bijate vi, mlad vojak ali vsaj bodoč vojak, mojo snubitev? Ali sem vas prav razumel?«
»Dragi prijatelj,« je zatarnal, »zakaj nočete razumeti mojega posebnega položaja? Pravite, da je bila častna zadeva. Ali je bilo res tako? Jaz ne vem.«
»Ali veste, kdo bo pred sodiščem moja glavna priča? Artur Chevenix.«
»Oh, saj mi je vse eno!« Poskočil je s svojega stola in jel razburjen begati po sobi. »Nočem tega, ne maram tega; in konec koncev niti ne gre za to, kaj hočem in česa nočem — zakaj teta ne bi marala za nič na svetu slišati o tem. Človek, ali si res ne morete misliti njenega odgovora?«
»Ronald, nikar ne pozabite, da se boriva z ostrim orožjem. Snubitev je občutljiva reč. Svoje odklonilno stališče ste podprli z raznimi izjavami: prvič, da sem slepar, drugič, da je med na« jinima državama vojna, in tretjič — nu, saj ne bom ponavljal. Ni mi treba poudariti, da bi bil take očitke iz ust vsakega dru« gega človeka slabo sprejel, ali nasproti vam so moje roke zvezane. Toliko hvaležnosti sem vam dolžan — o ljubezni, ki jo čutim do vaše sestre, niti ne govorim — da me lahko popolnoma brez kazni žalite, če vam je do tega.«
Od kraja bi mi bil rad segel v besedo, a zdaj, ko sem končal, je nekaj časa stal in molčal. »Saint«Yves,« je rekel nazadnje, »najbolje je, da grem. Nisem vam imel namena govoriti takih reči, in zato vas prosim odpuščanja. Ali mi podaste še enkrat roko?« se je skoraj ihtč iztrgalo iz njega.
»Seveda,« sem odvrnil. »Pozabiva, kar je bilo. Zdravi ostanite, Ronald.«
»Zdravi ostanite, Saint*Yves,« je odvrnil. »Verjemite, da mi je v dno duše žal.«
S temi besedami je odšeL
ore
SORELA
SORELA
SORELA
SORELA SORELA
SORELA
SORELA
SORELA
SORELA
SORELA
je amerikanska Shampoon-pasta za lase v tubah.
ne vsebuje ne alkalij, ne sode, ne mila, ne drugih jedkih snovi.
vsebuje popolnoma nove organične, animalične in vegetabilne snovi.
čisti lase in lasišče.
preprečuje tvorbo prhljaja, seborojo in izpadanje las.
ohrani lase zdrave do pozne starosti.
dela lase nežne, mehke, fine, jim daje krasen blesk.
pomlaja in regenerira lase, prehranjuje lasišče in preprečuje s tem predčasno osivelost.
pravilno uporabljena, pomeni popolen uspeh! Navodilo za uporabo priloženo vsaki tubi.
v tubah je prav posebno higienična in zelo štedljiva. Samo ena poskusna uporaba — pa je nepogrešljiva za vsako ženo, moža in otroka.
Tuba za 5—6 pranj stane Din 12.—. Velika družinska tuba za 15 pranj stane Din 25.—.
SORELA
se dobiva v vsaki lekarni, drogeriji, parfume-riji in v boljših brivnicah.
V mesecu juniju pošljemo vsakomur, kdor zanjo zaprosi, malo tubo SORELA za pranje za poskušnjo. Pošljite svoj točni naslov in priložite za poštne stroške in manipulacijske stroške Din 1.50 v poštnih znamkah.
Glavno zastopstvo in zaloga za Jugoslavijo: SORELA, Zagreb, Jelačičev trg 1.	5416
SMRT STENICAM IN NJENI ZALEGI in to samo s|
ZNIŽANE CENE
dvokoles, otroških lgrač-nih, invalidskih vozičkov, prevoznih tricikljev, motorjev, šivalnih strojev. Ceniki franko; »TRIBUNA« F. BAT JEL, tovarna dvokoles in otroških vozičkov LJUBLJANA, Karlovška cesta štev. 4
R1M8KE-
TOPLICE (SLOVENIJA)
Jugoslovenski Gastein. — Sezona od 1. maja do 15. oktobra. Pavšalne kure v pred- in po-sezoni za 10 dni Din 600. V glavni sezoni Din 800. Izčrpni prospekti brezplačno pri potniških uradih ali od kopališčne uprave Rimske Toplice.
GRADBENI MATERIJAL
I
Trstfe za strope lastnega izdelka, Bakula za strope in senčilo za vrtnarstvo, Parketne deščice, Asfaltna strešna lepenka, Lepenka za izolacijo, Izolačne plošče, Bitumen juta za izolacijo, Resitol za izolacijo, A rešit specialna strešna lepenka, Bitumen meksikanski in rumunski, Asfaltmastiks, Lesni cement, Destiliran katran, Karbolinej, Strešni lak in razna druga izolačna sredstva ter asfaltiranje teras, skladišč itd. — Zahtevajte cenike!
JOS. R. PUH, LJUBLJANA
Gradaška nlica 22 — Telefon 2513
I
n
Z Y K L O N B«
ZYKLON B je svetovno priznani plin za uničevanje vsega nadležnega in škodljivega mrčesa. Za vsako izvršeno desinfekcijo jamčimo! Zastopstvo za Dravsko banovino: I. POBERAJ, Ljubljana, Resljeva cesta 16, telefon št. 3837.	54231
Aleksandrovo na otoku Krktr
znano in priljubljeno kopališče domače in inozemske publike ki išče sonca, morja in miru. Peščeno kopališče je prikladno ta otroke in neplavače. Ribolov prost. Prijetne šetnje po obrežnih potih okoli zaliva. Električna razsvetljava. V hotelih popolen pension vključno vse takse in postrežbo Oin 50—55. Informacije daje kopališčno poverjeništvo.

HOTEL „F R A N K O P A N"
ALEKSANDROVO NA KRKO
leži v bližini kopališča v mirni in zdravi legi. Ime. čiste, lepo opremljene parketirane sobe, električno razsvetljavo, pred hotelom je velika terasa in vrt. Kuhinja prvovrstna. Pension dnevno vključno vse takse in postrežbo Din 55.—.
Prospekte na zahtevo.	158
„Ž IM A"
KONJSKA STRUNA (Rosshaar)
žimo za žimnice (madrace) najboljše kvalitete, vsake vrste in v vsaki množini dobite vedno pri tvrdki
FRANC JEŠE, tovarna žime, Stražišče pri Kranju.
Vzorci franko!	Ustanovljeno 1768.	Cene nizke!
Tostfdnoaparatiira
nova ali malo rabljena se išče. Ponudbe s prospekti naj se vpošlje na oglasni oddelek »Jutra« pod »štev. 5395«.
P E M J E
Kokošje, purje, gosje, račje, navadno, s strojem čiščeno tn čo liano.
Vzorci se pošiljajo brezplačno ln franko.
Dobavlja se v vsald množini
E. Vajda, čakovec
Telefon štev. 59, 60, 8, i
CENE PERJA ZELO ZNIŽANE, ZAHTEVAJTE CENIK IN VZORCE KI JIH DOBITE BREZPLAČNO!
Vaša ščetka za lase
Vas opominja!

•Mj Vam dan «• dnem kale, koliko Valih laa ostane na njenih tSetlnah. V čem Je napaka? Morda rabite slaba sredstva ca nego las T
NI nlkako Čudo t neke vrste •nest, ki na primer lase sprlme, prav s tem povzroSuje lomljenje las.
Brylcreeni deluje drugaCe. Gladi lase. Jih napravlja mehke In gibke, pa vendar doseže, da frizura tako Izgleda kot telite. Blagodejni vpliv na rsst las se pokaSe prav kmalu I
£ryicmem
Fiksativ za laae brez gumijevega lepiva

P A POliDRE
C
Zadnjih 10 let, odkar se izdeluje, še ni nobena druga vrsta pudra uživala tolikega uspeha. Coty-jev puder za lice je fin, baržunasto mehak, homogen. Nikdar se ne drobi in ne tvori zrn ter se dobro pripoji licu. Nobena druga vrsta pudra Vam ne more nuditi tako pazljivo izbrane lestvice barv, tako čistih, nežnih in sijajnih tonov . . .
Coty-jev puder je izvrstno parfu-miran. Ta parfumski duh pa nikakor ne kvari odličnosti pudra.
Najbolj luksuzen puder po svoji kakovosti Popularen puder po svoji ceni
Glavno zastopstvo za Jugoslavijo: HINKO MATER IN DRUG, parf. odd. Zagreb
PLISE za volane v različnih gubah. SPECIELNI ENTEL pajčolanov, rut, šalov, oblek.
FIN ENTEL. vložkov in čipk. SPECIELNI AŽUK za žepne robce. A2URIRANJE prtov, volan, itd. PREDTISKANJE žen. roč. del. — Krasen Cist tisk.
VEZENJE monogramov, zaves, perila z
najfinejšo in najtrpežnejšo prejo. 2EPN1 ROBCI komad 2 Din, 3 Din, 3.50
Din, 5.— Din, 6.— Din. ZA NASE KVALITETNO delo, nizke cene, hitro postrežbo se Vam izplača pot k
Matek & Mikeš, Ljubljana
samo poleg hotela Štrukelj. 30
GLASBILI)
lippiznanal p dSo odo T
Krt NAJPOPOLNEJŠA in cenejša
i KRALJEVNI DVORNI DOBAVITEL1 največja domača razpošiujalna tvrdka
F. SCHNEIDEEl
IZDELOVANJE- GLASBIL IN GLASBENIH PRITEKUN
! ZAGREB, HikoB&vauLlO/cr
I Violine
_od I)in ^IrnavzgarB Havajske k:tare.
Kitare____- -148.- - I, kr jmaticne
S- te®
j Harmonike -75.- • | najceneje.
ZAHTEVAJTE	GČNIK
Najprijetnejše letovišče na morja nudi
HOTEL
VILA LUCIJA
Aleksandrovo na otoku Krku
Pension oa Din 50 naprej (vse takse vštete). Sezona od L maja do SO. septembra. Restavracijska terasa nao samim morjem Hotel je last renoml-rane slovenske tvrdke. — Zahtevajte brezplačne prospekte pri Putniku ah pa pri direkciji hotela. 141
Plešavost, izpadanje las
je največja aeartit sa mlado in staro. V 34 arah vam preprečimo ta redno izpadanje las, a odpravimo vam ta d) prhljaj, srbečico, h r a * t • b nečistočo c
»ESPARCETTE« Lasje Dodo Mdraveli in zopet porasti r bajnih pramenih. Za uspeh jamčimo. Garnitura Din SO.— »CENT1F0LIA«, ZAGREB, JURISICEVA CTIJCA 4. Zahtevajte brezplačne ilustrovane cenike!
Interesantno orošuro o uspešnem zdravljenju žolčnih kamnov in žolčnih bolezni pošlje brezplačno GL zastopstvo za Salvat-ča.i lekarna Sv. Ivana, Zagreb, Kaptol 17. 48
nova bela peneča se pasta za zobe
v modro-belih progastih tubah, izrednega okusa dela zobe že po kratki uporabi snežno bele.
DOVRŠENOST SEDANJOSTI!
Poskusite še danes. Tube po Din 8,— Tube po Din 12.—
8U0B0DMI0»SL0V0
VUKOVAR
r»ok« tubol« a )uln> Uradnlthro I uprav« t Itronnajcrova ul. M
(•kovni raCup utif, *
.COVAJMO )nOpltATQVf
Vukovar,14 iuna
Josip*Ajeti<J; Vukovar.
Dragi, druženj ovc
Očekivao^sum^allnaŠnj omfpoš tofi^oo^Tebejjves ti, al i*ne nobiVmiŠ ta.Nisi*mi javio	e, toarinkoricf preaao-lonojš to.
sam tnuidao.-simolbom^aafcTi izruči,pos to«Te*prilikamtViO^afodlaska
.	...	~	...... : '- rit---------
i 01
•ritetu»p'-oiavaoiie Iikaoii potatke^orkoncesij i.To^aiifcjCvrloi.vaa-no*po? to-namer ar anroaavie potuzeti sve--št o*je*potrebno -da-ioiie;io otkriča%tih»afera,poreeke /lainoivaloTanj e«u Lijfcbljani/
4	^carinske. Te le tv ari čelune lijulos tat sve tlo8titu>protuzakoni to*po-slotani e firme-lBarta.Pogubiče*8Ti*glaTeu*poauzeou.J eamo jeejmoze-vselili Aca -PATlOvič^DriTičak iUr.% j erče^bi ti*interrenci j a koi eiče' ira^ionetismasn ih«honorara: Zato bi§mi*oboiicaimorali*biti aanvalni, a- ne da*miiprete. Samo»S toise^ j aUih-preinj aJne*bo;tim» jer Je'- 8Tina^io,br««poznatimoj prav£c>l~naci0nalni. rat.
Javi mi odmahtda-li ima~k akvih^novosTiWl'2>ZagFeya«
5	Ta 6U*go«po4a?o*luČila?* AkolonUbuiu*još*tulj e zvrtal i*neka|nikog e-iiinena«l ako*1e«nog« danaiugleda|u*li8tu, otprilike,oTakvulTe8t'
■pu ^tav^ fflio, b orbu ^f 9 ti v x .'gftt&i , ^
•Pošto7Akcioni^o*bori.iii»4ifl*ii±*aiinisuTnafl1i** sa Yreino-*a,pokloneiveču;pažnju-naŠoj	4
to.smo^toSliMo*uverenja?da*ovuiborbu -kMilmlskoiareko-obučarski«kapital,kc„
rukamairaanih'iidOTa,toeelj en:h'u^JubOrr. ------------
Juto si ari i e,dakle*potu2eča siična\"Batito^obaveš tararaofsTe naše < či taoce - i.- prij a tel j e, ta obustavlj a^o sraku; cal j u ?goroutoro-tiT*"Bate"i»i svaki-napataj|illš.iznašanjefčinjenicaso .'Bati* lilo u - koi o1 *forrri.-0TO 'tim- pre*poš to - u* toj * co rbi*ni sufctangi rani. samo
- ' -r	! — ^ —"interesi krup*
raani^stran« salažemcuna*
u_kom P0feieau'*"TOj6u4 u'6 i n i t ak O » o n i' ostamr It raogT Ako/tfnf pak * reSe «tojpitaniespoToiino, jafebečajemfaašč* nas tav iiifjM energičnii u^borbu iznaš anj em, stvariškoj efmogu •Batu%"da?komproml-<tuju, Jenfcuaemo >liemi raspola£aliivečomi8umo2i, logičnofj e|ta±mo-, iemo*i*lak8e doči* to'raznih* komprorni tujučihidokumenata -kojefčemo to stari i atHvlastima i:obelotanj ivati, Mmejčemo .postUHvelikih uspeha. "Bata* sam? kaže: -STeise, može i kupi ti' samoATrenie«9e!.To!mu
, cotrcbne^pare.-j____..
odobravamo,a.za*'
nama,Tp
ta borba*Toti)po?t.irektiTama>,krm
ki,pa4prema*tome
Jer^ncj^borbiislužesee^o^-protiTJiika^par^a.^
Druta^bisstv^r bi 1 ^atsu*ratom%"BaUf pogptjtolt^ «.rig| Ramo«sitnihikožarsko-ovčarski*privretnika,daklefcnacio-nalnoclelemfinta?onia<bi^Teč ia»iAeali»£a.bio/Tfc IhoT^^stranh/^ v«o u e^om7i)Očitku*te-bO:-oe. Alifpošto -anam tko*j e*naj više po--,
toinei ču ** J j avai^Ti* da^o vofp i s moTpo k aivS^i- Savfčujlji
•ciTf, flv0^toina«ie§fza^potrtbn®,a^aico^ne 5Ti|im usmene saopSti
moTe ^ uii#š 1 j en je, a* o s pi smo s up i 11 i 4 f. a. ne bildoilo. ucn«Tane
QčekujemiOt3Teb,e,U*tomipraYCUiiYe8ti BaitrugarslclliL poziraTom	"	%

SLOBODNO SLOVO
\TJKOVAB *
Izhaja vsako soboto zjutraj. Uredništvo in uprava: Strossmayerjeva ul. 20 Čekovni račun 38.817.
Josip Ajetic, Vukovar.
»ČUVAJMO JUGOSLAVIJO !<
Vukovar, 14. junija 1935.
Dragi tovariš Jovo!
Z današnjo pošto sem pričakoval od Tebe vesti, pa jih nisem dobil. Nisi mi javil, če Ti je Marinkovič dal ono, kar sem mu dal s prošnjo, da Ti izroči, ker Te pred svojim odhodom iz Beograda nisem več našel. Ali si kaj uredil glede onega, za kar sem Te prosil? Ali si se oglasil v Dečanski ulici zaradi tiste stvari?
Pričakoval sem tudi one obljubljene podatke o usnevanju prodajalnice 1 kakor tudi podatke o koncesiji. To je zame zelo važno, ker nameravam od tu podvzeti vse, kar je potrebno, da se razkrijejo te afere, davčne (neresnične prijave v Ljubljani) in carinske. Te stvari bodo zelo razjasnile protizakonito poslovanje firme Bat'a. V podjetju bodo vsi izgubili glavo. Samo Aca Pavlovič, dr. Tičak in drugi se bodo lahko veselili zaradi intervencij, ki jim bodo prinesle mastne honorarje. Zato bi mi morala biti oba hvaležna, namesto da mi grozita. Samo jaz se teh groženj ne bojim, ker sta vsem dobro znana moja usmerjenost in nacionalno delo.
Javi mi takoj, ako veš kaj novega iz Zagreba. Kaj so gospodje sklenili? Ako bodo še dalje mencali, naj nikogar ne iznenadi, ako bodo nekega dne čitali v časniku približno takole vest:
Prenehamo z borbo proti „Bat'i".
»Ker akcijski odbori niso smatrali za vredno, da posvetijo večjo pazljivost naši borbi proti »Bat'i«, in ker smo se prepričali, da to borbo forsira v glavnem težki usnjarsko-čevljarski kapital, ki se nahaja večinoma v rokah raznih Židov, priseljenih v Jugoslavijo ali živečih izven Jugoslavije, torej podjetij, sličnih »Bat'i« — obveščamo vse naše čitatelje in prijatelje, da prenehamo vsako nadaljnjo borbo proti »Bat'i«, kakor tudi vsako napadanje ali objavljanje dejstev o »Bat'i« v kakršnikoli obliki. — Vse to tem prej, ker v tej borbi niso prizadeti samo interesi male usnjarsko-obrtne delavnosti, ampak interesi težke usnjarsko-čevljarske industrije, ki jo imajo v rokah razni tujci, podobni firmi »Bat'a«, za katere se nočemo zavzemati v nikakem pogledu.« —	. L J
To bom tudi storil, ako bodo oni še naprej trmasti. Ce pa bodo oni vendar zadovoljivo rešili to vprašanje, obljubljam, da bom nadaljeval še bolj energično borbo z objavljanjem stvari, ki »Bato« lahko kompromitirajo. Če bomo mi razpolagali z večjo vsoto, je logično, da bomo lažje dobili razne kompromitirajoče dokumente, ki jih bomo dostavljali oblastem, in jih obelodanili, s čimer bomo dosegli velike uspehe. »Bat'a« sam pravi: »Vse se lahko kupi, samo čas ne«. To mu priznavamo, zato so tudi nam potrebni novci. —	v
Ker se torej ta borba vodi po navodilih težke usnjarsko-cevljar-ske industrije, ki je večinoma v rokah Židov, mi boš priznal, da mi je vseeno, če bi se zavzemal zanie ali če bi bil na strani »Bate«, ker so njihovi interesi enaki, pa se bom zato tudi jaz opredelil za tistega, ki
več plača.	_
Kajti v tej borbi se oba nasprotnika poslužujeta denarja. — Drugačna bi bila stvar, če bi bili z delom »Bat'e« udarjeni samo Interesi malih usnjarskih-čevljarskih obrtnikov, torej nacionalnega živi j a, tedaj bi bil že iz idealizma na njihovi strani, kakor sem bil v samem začetku te borbe. Ker pa vem, kdo je najbolj prizadet, ne bom niti jaz več neumen, marveč bom licitiral, kdor več plača, temu bom
služil. Ali ni tako?	„	•
Dovoljujem Ti. da to pismo pokažeš tudi g. Savicu m drugim, če misliš, da je to potrebno, če pa ne, jim povej ustmeno moje mišljenje, to pismo pa uniči, da ne bi prišlo v neprave roke. —
Pričakujem od Tebe vesti v tem smislu s tovariškim pozdravom
Tvoj
J)o&tp Cljeiič
Objavljamo pismo urednika »Slobodnoga Slova", ki raznaša
neresnične vesti o našem podjetju.
Iz tega pisma se vidi, da akcijski odbori baje za zaščito jugoslovenske nacionalne delavnosti ne služijo malemu človeku, temveč izključno naši težki konkurenci, ki korumpira javno besedo.
Nimamo nikakih tajnosti, delamo častno, pošteno in javno
ter ravno zaradi tega dajemo to pismo javnosti.

reju
je Davorin fiaftie* — Jvkfe m *onaoMty »Jutra« Adott Bttafla* ~ Za Narodno tiskarno d. d. M
_ Za Jnseratnl del fr odgovoren Aloj« tHcmK — JM t idubijam.