študentski list
Ljubljana, 23. marca 1966 Letnik XVI.           ŠtevMka 18
tribuna
SEDMA KONFERENCA
ZVEZE
ŠTUDENTOV JUGOSLAVIJE
če je bilo za razpravo na VII. konferenci ZŠJ prvi dan značilno, da je potekala brez vsakega notranjega smisla — pač po slučaj-nem zaporedju prijavljanja —, je drugi dan predlog sklepov zagotavljal povezanost rat-prave vsaj po tematskih območjih. Konferen-ca, ki je bila predvsem nizanje izjav o izkuš-njah ali prepričanjih delegatov, pa seveda ni mogla pripeljati kam dalje kot do bolj ali manj deklarativnih sklepov, ki jim je razpra-va dodala bolj ali manj deklarativne dopolni-tve. Zaradi zadržanosti, smeli bi reči vsaj previdnosti, ki jo je zbor nekajkrat pokazal pred vsako drznejšo ali preveč novo zamislijo, sprejeti sklepi na marsikaterem mestu osta-jajo pod ravnijo praktičnih izkušenj nekate-rih visokošolskih središč. Zdi se torej, da konferenca kot najvišji organ ZŠJ po neki logiki, ki mora delovati v organizaciji, pa je še neraziskana, ne samo prepušča na vseh področjih iniciativo organizacijam v posamez-nih visokošolskih centrih, ampak je do te prakse celo skrajno zadržana. O njeni funk-ciji in funcionalnosti se smemo tedaj vpra-šati z vso ostrino: ponovna potrditev mini-muma praktičnih izkušenj in dosežkov, to, kar pravzaprav pomeni VII. konferenca, nam očitno ni potrebna.
Mnenje, da je sedanji statut ZŠJ že zasta-rel, neustrezen in že preozek, ki se je spora-dično pojavljalo v diskusijah ves prvi dan, je proti večeru ob vprašanju izvolitve novega centralnega odbora pokazalo vso svojo uteme-ljenost in ostrino. Opisana medlost konferen-ce pa je tudi v tem primeru delovala, tako da o tem vprašanju delegati niso sprejeli nobene rešitve, kolikor seveda nimamo za rešitev sklepa, da so odložili razpravo o sta-tutu do naslednje (morda izredne) konfe-rence.
Sklep, ki se nam po vsem tem vsiljuje, je, da ostaja težišče dela slej ko prej na študent-skih organizacijah po visokošolskih središčih, da pa si te organizacije od zveznih konferenc za zdaj nimajo prav ničesar obetati.
R. Močiiik
OSTITEDNA
GOUUFIJA
Blagodejno sproščena, toda okrut-na ekonomska logika, podfcrepljena s striktno kontrolo cen, vodi naše go-spodarstvo v vse intenzivnejše iskanje najprimernejših izhodov iz nezavidljive situacije.
Zmanjšujejo se zaloge reprodukcij-skega materiala, proučujejo se vsakrš-ne minimalne šanse uspeha na zuna-njem (predvsem konvertibilnem) trgu, oži se asortiman izdelkov, reducira se . število zaposlenih, zamrzujejo se oseb-ni dohodki itd.
Ta svojstvena aktivnost je trdo zadela tudi prosveto in kulturo. Pode-želske osnovne šole (večina jih je ne-popolnih) so se vdale — za slovcnskega kmeta že tako tradicionalnemu fataliz-mu: kar bo, pa bo. Slovenska srednja šola, kot je bila nekoč ponos prosvete, postaja jabolko spora v pridobitniških
kalkulacijah občinskih birtov. Univerza odklaplja po pol dneva elektriko, tele-fon, vodo in kurjavo, ukinja ekskur-zije, omejuje laboratorijsko delo in moleduje ob na pol izgrajenih objek-tih, — ker denar je redka stvar in v zadovoljstvo vam bodi, da ga že za osebne dohodke ne zmanjka.
Toda ni povsod tako. Svetlo sijejo optimistični znaki novega sistema.
Poglejte slovensko socialno zavaro-vanje. Tisoč uslužbencev, po pravilu nastanjenih v najlepših občinskih zgrad-bah (naše socialno zavarovanje je res investiciabilno, razen v primeru ljub-ljanske bolnišnice), združenih v štiriin-dvajsetih komunalnih skupnostih in dvanajstih zavodih, nas stane letno štiri milijarde dinarjev. -Toliko nekako stane univerza z dva tisoč najproduk-tivnejšimi slovenskiini strokovnjaki in osem tisoč študenti. Kakšna je kvalifi-kacijska   struktura   socialno-varstvenih
TRIBUNO UREJAJO:
FRANCE ANŽEL (TEHNICNI UREDNIK), NADEŽDA CACINO-VIC, SPOMENKA HRIBAR, RASTKO MOCNIK (ODGOVOR-NI UREDNIK), VILIBALD NO-VAK(SEKRETAR),MILAN PIN-TAR, FRANCI PIVEC, DIMI-TRIJ RUPEL, VLADIMIR VID-MAR.
TRIBUNA   —   IZDAJA   CJO   ZSJ
-   UREDNIŠTVO   IN   UPRAVA TRG     REVOLUCIJE     l/II      — TELEFON    21-280    -    TEKOCI RAČUN    503-608-72    -    LETNA NAROCNINA    DESET    DINAR-JEV   (TISOC   STARIH   DINAR-JEV)   —   POSAMEZEN   IZVOD 40   PAR    (40    STARIH    DINAR JEV) — ROKOPISOV IN FOTO GRAFIJ  NE   VRACAMO   -   TI-SKA   CP    DELO,    LJUBLJANA, TOMŠIČEVA 1, TELEPON 23-522
—  POŠTNINA PLACANA V GO-TOVINI.
pisarjev, se ne ve, številke pa povedo, da prav neumni ne morejo biti.
Poglejte potem našo strogo službo družbenega knjigovodstva. Z reformo so se stroški njenega poslovanja ne-sluteno povečall (menda je bilo potreb-no kupiti nove kroglice za računalni-ke ali pa zaposliti specialiste za deci-malna števila). Koliko milijard stane SDK letno, javno še ni bilo povedano. Vemo pa, da je treba od sredstev za slovensko visoko šolstvo letno oddeliti za njene usluge toliko, kolikor nas stane ekonomska fakulteta. Govori se, da ima 10 % uslužbencev SDK višjo ali visoko izobrazbo — vsekakor učin-kovita družbena kontrola.
Obe ti dve službi sta po svetu iz-redno avtomatizirani in večino opera-cij opravljajo elektronski avtomati. Skrajni čas je, da tudi pri nas postriže-mo avstroogrsko uradniško bohotenje — v imenu solidnejšega, ažurnejšega in cenejšcga poslovanja.
Zmedo izkoriščajo tudi monopolisti kot so pošta, železnica in še kdo. To je možno v trenutku, ko ukinjeni stari državni monopol, ki ga je kot takega doletela stroga administrativna kontro-la, še ni zapadel pod učinkovito druž-beno kontrolo. Kritike v tisku, ki so letele na okrnelo železniško organiza-cijo, kažejo, da je ta neposredna druž-bena kontrola na pohodu, da pa se di-rekcije tega zavedajo in se previdno izmikajo.
Vprašljivo ostaja, kako se v taki situaciji obnaša republiška skupščina in njena eksekutiva.                   C. C.
NEVARNA VSEBINA NEKE DISKUSIJE
VII. konferenca ZŠJ sovpada v ob-dobje reformnih prizadevanj na vseh področjih družbenega življenja. Dej-stvo je, da smo se študentje v te to-kove vključili že pred samim deklarira-njem, formalnim kodificiranjem načel, ki so VIII. kongresu sledila. V sami organizaciji je prišlo do razpora, ki kaže idejno pripravljenost za spreje-manje nujnosti procesov spreminjanja obstoječega. Zato VII. konferenca ZŠJ ni slučajen pojav, ampak možnost za oceno dosedanjega dela v sklopu celo-kupnih družbenih prizadevanj za aktiv-no in intenzivno iskanje. Današnji čas pomeni prav v organizacijskih formah (kongresi, plenumi), da se izredno hi-tro podira staro, da pa so pogledi na novo različni.
Stališča posameznikov v vodilnem aktivu so še vedno pobarvana z že za-starelim načinom mišljenja, ki pa za-dobiva v sedanjem obdobju elemente »neocentralizma«. Tako je vsaj mogoče oceniti tendence, ki so se izražale v diskusiji Tahira čamurana na VII. kon-ferenci ZŠJ, podobne misli pa je izra-zil tudi Milentije Popovič na sestanku s predsedstvom CO ZŠJ, mogoče le še bolj potencirane. (Oba sta člana zvez-nega odbora SZDL.)
Konsekventna izhodišča našega in tudi čamuranovega pristopa so ista: vsi se strinjamo, da je obstoječi »etati-stični odnos« med univerzo in »druž-bo« nevzdržen; vsebina etatističnega odnosa je v posrednem značaju odnosa družba—univerza. Pri nadaljnjem raz-reševanju tega vprašanja pa se očitno razhajamo.
Če smo označili obdobje pred refor-mo s pogostimi apeli univerze na druž-bo, da korenito spremeni svoj odnos do strukturnih elementov nadgradnje, se nam sedaj upravičeno zastavlja vprašanje, ali je refonna enotno za-vestno spoznanje (glede na bistvene razlikc, ki obstajajo). Odnos med bazo in nadgradnjo »diamatsko« poenostav-ljamo. Gre tedaj za konflikt med refor-mo, gledano le z ožjega ekonomskega aspekta ter reformo kot prevrednote-njem družbenih odnosov in načel. V tem konfliktu pa postavljamo samo-upravljanje kot vseodrešujoči deus ex machina, dejansko pa vemo, kakšne razlike obstajajo med deklariranjem in vzpostavljanjem resničnih samouprav-ni odnosov na univerzi (in družbi na sploh).
Mar ni nekoliko čudno, da moramo prav mi, ki smo iz samoupravljalnega odnosa izključeni, ki nam očitajo zane-marjanje tega dejstva, opozarjati na doseženo stopnjo družbeno-ekonomske-ga razvoja.
Zdi se, da nekaterih stališč Tahira čamurana na VII. konferenci, ki jih citiramo, ni potrebno komentirati, ker so dovolj zgovorna že sama po sebi; ob dejstvu, da o njih govori tovariš iz vodilnega aktiva, pa toliko bolj nevar-no, ker otežkočajo v veliki meri naše opredeljevanje in naš neposrednejši vpliv.
»Kot družbeno-politična organizacija se mora Zveza študentov v tej fazi predvsem boriti za menjanje tistih po-gledov, ki so jih nagrmadili sedanji od-nosi in ki predstavljajo ta ali oni pod-zavestni ali zavestni odpor novim od-nosom med univerzo in družbo ...
Naša družba ne more preiti na in-tenzivno, moderno gospodarjenje, Če se ustanove, ki fabricirajo kadre za to
gospodarstvo in za celotno družbeno življenje, ne podredijo potrebam inten-zivnega gospodarjenja in le-temu pod-rede celotno svoje funkcioniranje ...
Študent se v družbi in na univerzi kaže z izrazito potrošniško psihologijo. On ne sodeluje pri finansiranju univer-ze. Nočem s tem reči, da danes mora-mo in v današnjih pogojih dejansko lahko naredimo tako, da bi študent finansiral c e 1 o t n i pouk in razšir-jeno reprodukcijo (na univerzi, op. pis-cev).
Videti je, da je v okviru teh in ta-kih oblik, možnosti, potrebno razprav-ljati, najti kvalitativno nove oblike fi-nansiranja univerze, tudi preko študen-tov; družba preko študentov finansira univerzo (?), da bi se s tem spremenil njihov položaj in status.
Cudijo me nekatera stališča, neka-tere težnje med samimi študenti. Opa-žam, da take težnje zagovarjajo celo posamezna vodstva in organizacije, da se namreč obdrži status štipendije ... Kaj je bistvo štipendije in kakšen sta-tus daje študentu na univerzi, koliko štipendija navaja študenta k delu, k čemu ga vzpodbuja in kaj razvija — kot določeni družbeno-ekonomski od-nos? Koliko vzpodbuja k intezivnejše-mu študiju, ali ima kak vpliv na pre-davatelje in njihov dohodek in boljše sodelovanje, da študentje čim prej končajo študij s čim boljšim uspehom. Vsekakor je potrebno boriti proti pro-tekciji, toda — dokler bodo štipen-dije, bo tudi protekcija. Interesantno in čudno je, da insistirate na tem, da je štipendija obli-ka kadrovske politike. (Miš-ljenje, da je štipendija element kadrov-ske politike, je tudi po mnenju Milen-tija Popoviča tehnokratsko, op. piscev.)
Ob vsej borbi, da bi štipendija to postala, kaže, da to ne more postati. Kadrovska politika v tej fazi ... je po-litika nekega podjetja all grupe v pod-jet ju ...
Ni treba izhajati iz današnjih raz-mer... (?).
Dosedanje diskusije kažejo, da bi uvedba kreditiranja kot načina reše-vanja materiabiega položaja študentov predstavljala kvalitativno novi odnos v upravljanju, ker kreditiranje predstav-lja samostojnejši in bolj samoupravni materialni položaj študenta v samo-upravljanju na univerzi ... Princip kre-ditiranja pa je treba prej še dobro pre-diskutirati...
Znano je dejstvo, ki smo na njegovi podlagi izvedli gospodarsko reformo, da je vsaka oblika splošne potrošnje in finansiranje vseh akcij izven gospodar-stva v neskladju z dejanskimi možnost-mi gospodarstva in da bo gospodarstvo šele s svojo organizacijo in intenzifika-cijo ustvarilo večja sredstva za te po-trebe ... Hočem reči, da vzpostavljanje ekonomskega odnosa tudi preko siste-ma kreditiranja predstavlja pravilno osnovo, da se tudl odnosi na univerzi vzpostavijo drugače ..., da se notra-nja nasprotja v okviru univerze razre-šujejo na popobioma novi osnovi.«
Vsa ta stališča pa zahtevajo kom-pleksno obravnavanje, še posebej zato, ker smo se na jesenski skupščini Zveze študentov ljubljanske univerze zavzeli za znanstveno nakazovanje sistemskega reševanja materialnega položaja štu-dentov, ki predstavlja v današnjih po-gojih že družben problem, dobiva pa zaradi citiranih in podobnih stališč konfliktno politično obeležje.
Ker bi podrobnejša interpretaclja stališč zahtevala preveč prostora, meni-mo, da je potrebno (saj tovariš čamu-ran sam pravi, da obstaja odtujenost študentskih vodstev od članstva) omo-gočiti študentom neposredno konfron-tacijo mnenj na eni iztned naših tribun z mnenji, za katera sodimo, da so v neposrednem nasprotju ne samo s štu-dentskimi stališči, ampak tudi z neka-terimi, že splošno uveljavljenimi, druž-benimi principi.
Menimo: če pomeni reforma kvali-tativno nov (tudi družbeni) odnos, mo-ramo prenehati z diskusijami, ki niso rezultat globljega znanstvenega spozna-vanja (s tem že preseganja) obravnava-ne problematike.
Ivan Luzej
Ivo Marenk
Rudi Rizman
Lojze Stepančič
REELEKCIJA      ^
Pred dnevi, ko je v Ljubljani končal delo Simpozij o morali v naši družbi, je tudi televizija smatrala za potrebno, da obvesti slovensko javnost o delu tega simpozija. Beležim samo nekaj misli, ki so jih izrekli na televizijskem razgovoru o simpoziju nekateri udele-ženci: .
Tine Hribar: »Razika med besedami in dejanjem je laž.«
Dr. Vojan Rus: »Čutim praznino v delu simpozija v smislu povezave teo-rije in prakse. Ne bi želeli biti samo suhoparni filozofi.«
Dr. France Cerne: »Zdi se mi, kot da je simpozij majhna barka, na katero se je vkrcalo nekaj ljudi, ki plove proti toku, čeprav v duhu časa.«
Jovita Podgornik: »Upam, da bodo materiali tega simpozija dostopni čim širši javnosti.«
Ta zadnji stavek Podgornikove pod-piram z vsem srcem, dodal bi samo šc to: »Materiali naj pridejo v roke tudi pravemu delu javnosti.«
V času dela simpozija pa sem čital tudi DELO. Kot da bi se razpisi za direktorska mesta smejali v brk mo-rali. Ko smo pretekla leta ugotavljali porazne rezultate v zvezi z akcijami za štipendiranje, so nam odgovorni to-variši govorili: »Počakajte, da se seda-nja generacija umakne v pokoj. Takrat vam bodo odprta vsa vrata, pa tudi štipendiranje ne bo več problem, saj bodo v gospodarskih organizacijah sa-mi prišli do zaključka, kako zelo so jim potrebni strokovni kadri.«
No, medtem doživljamo tudi že re-formo, situacija pa se bistveno ni spre-/menila. Odstotek vodilnih delavcev v gospodarskih organizacijah z neustrez-no strokovnostjo je še vedno zaskrblju-joč. Vse kaže, da niti novi pogoji go-spodarjenja, kot jih narekuje reforma, ne spametujejo kolektivov.
Od reelekcije, ki naj bi se izvedla v Ietu 1966, smo veliko pričakovali. Zdaj pa moramo biti priča smešnim razpisom v glasilu SZDL Slovenije. O tem sicer pišemo, se iz tega norču-jemo (glej Ljubljanski dnevnik od 16. III. 1966), vendar vse ostaja pri starem. V statutih delovnih organizacij je sicer lepo in na široko predpisan postopek za razpis vodilnih delovnib mest. Toda kaj to pomaga, če se pa izvaja tako, kot ga samo nekateri razumejo. Kaj nam pomaga in komu koristi razpis, v katerem se zahteva vi-soka izobrazba z 10-letno prakso in alternativno nižja izobrazba s prakso v čevljarski stroki.
Laž je vsekakor nemoralna in če je laž to, kar je rekel Tine Hribar, je tudi taka reelekcija laž in nemoralna.
Kaj nam bo tudi razpravljanje o morali v naši družbi ob vsem tem. Ni čudno, da je dr. Rus potemtakem čutil praznino v delu simpozija. Kaj nam bodo tudi moralne vrednote, čeprav so v duhu časa, če plovemo proti toku, kot je optimistično povedal dr. Černe. Dr. černe je tudi povedal, da »homo oeconomicusa« ni, da je vsak človek t tem svetu relativno redkih dobrin egoist. To je res, vendar egoizem lahko družba kot je naša, dopušča do neke mere, nekje pa mora, če je potrebno, tudi intervenirati. Tudi v reelekciji vi-dim neke vrste intervencijo dmžbe v pretirano egoistične težnje posamezni-kov.
Bodimo enkrat že dosledni! če vi-dimo napako, odstranimo jo! Naj boli enega, če bo to koristilo tisočim!
J.M.
\
DRUŽBENI PLAN IN KADRI
Resolucije o usmeritvi razvoja SR Slovenije v letu 1966 zaključujemo, da se bomo še vnaprej razvi-jali vsestransko, še posebej, pa bo napredovalo vse ti-sto, kar v Resoluciji ni bilo pozabljeno omeniti. Sku-šajmo pa iz akta vendarle izluščiti po naše bistveno.
Da bi se dosegla dva osniovna cilja Resolucije — dvig produktivnosti in večji izvoz — »bodo republi-ški organi nudili delovnim organizacijam vso možno pomoč zlasti pri uporabi proizvodnih zmogljivosti in obratnih sredstev, razvoja specializacije in kooperaci-je, ustvarjanju ustreznega sistema notranje delitve dohodka, politiki zaposlovanja...«
Med drugim bo republika »izvajala take ukrepe, iz svoje pristojnosti, da se doseže čim večja stopnja rasti in intenzifikacija kmetijske proizvodnje...« Skr-bela bo tudi za »razvoj turizma, ker ima pogoje, da se uvrsti med najbolj pomembne gospodarske dejavnosti v Sloveniji...«
V ekspozeju Janka Smoleta ob priliki sprejetja Resolucije, beremo, da bi se morali v letu 1966 »odloč-neje usmeriti tudi na izboljšanje strukture zaposlenih po strokovni usposobljenosti. V skupnem številu za-poslenih predstavljajo osebe z visoko in višjo stro-kovno kvalifikacijo le 1,9 odstotka, osebe s srednjo strokovno izobrazbo pa 6,7 odstotka... Posebno po-zornost gre posvetiti strokovnjakom na razvojno razi-skovalnem področju, razvojnim enotam, laboratori-jem, ali institutom, brez katerih si tako rekoč ni mo-goče misliti ne napredka posamezne gospodarske or-
ganizacije ali panoge, ne povezovanja z znanstvenimi panogami doma ali po svetu...«
V  uvodu vseh uvodov stoji konstatacija, da »nitt federacija niti republika še nista sprejeli srednjeroč-nega plana za naslednje obdobje.«
Ne v Resoluciji ne v ekspozeju, pa tudi ne v raz-pravi ne najdemo poglavja posveeenega vprašanju plana kadrov. To je do neke mere razumljivo, če mora biti res, da naša vsakoletna gospodarska naprezanja niso vsklajena v dolgoročnejšem planu. Kadrovskega plana brez take dogovorjene perspektive ni mogoče iz-postaviti. Toda to ima usodne posledice za stabiliza-cijo gospodarskega dogajanja, ker ni zgolj politika in-vesticij tK§ti skrivni ključ do ustaljenosti, kar sicer trdi Smole. Dogovor o usmerjanju žive, človeške pro-izvodne sile je na daljši rok odločilna šansa global-nega družbenega vodenja. Težko bodo republiški orga-ni karkoli pripomogli v primerih, uvodoma navedenih, ne da bi v vsakem trenutku zadeli ob vprašanje kadrov.
V  situaciji, ko bomo po planu še vedno razvijali vse in to najbolj, in ko usodno čutimo odsotnost sre-dnjeročnega in dolgoročnega plana, to se pravi v situ-aciji, ko je na§§ družbeno vodstvo v odločilnem tre-nutku   demonstriralo   svojo  nesposobnost   abstrahi-ranja družbenega toka —' kar plan preko demokra-tičnih konstituant mora biti — nam preostane da skušamo sami, brez konkretnega materiala, približno ugotoviti, katere bistvene tendence bi lahko obvla-dovale   naše   gospodarstvo   v  naslednjem   obdobju.
1.  Iz same Resolucije, kjer se ugotavlja, da bo v naslednjem obdobju zlasti potrebna pomoč pri upora-bi proizvodnih zmogljivosti in obratnih sredstev, raz-voju specializacije in kooperacije, politiki zaposlova-nja itd ... lahko povzemamo, da gre za odločilen pre-mik poudarka — z neposredne proizvodnje na pri-pravo dela. To je značilnost modernizacije gospodar-stva, ki zmanjšuje potrebe po kvalificirani delovni sili v sami proizvodnji, ker ta postaja vse enostav-nejša, izredno pa potencira potrebo po usposobljenih kadrih na razvojno raziskovalnih področjih, kamor se selijo bistvenl proizvodni procesi.
2.  Končno veljavna je v naslednjem obdobju po-trebno plodno zaključiti razprave o prednostnih slo-venskih industrijah. To se pravi, ne le vzkliki po več-ji produktivnosti, pač pa tudi zavestna orientacija v protuktivnejše stroke. To bo imelo za posledice ob-čutno selitev kadrov in povečane potrebe po speci-alizaciji, morda pa tudi kadrovsko prenasičenost.
3.  Naslednje obdobje bo nedvomno — iz same Re-solucije lahko to ugotovirao — čas odločnejših kora-kov v agrarni politiki, ker le-te narekuje — nekmetij-ska sfera zaradi neharmoničnosti v medsebojnem de-lovanju, ki ima svoj delež v stabilizaciji.
4.  Resolucija narekuje poseg v terciarne dejavno-sti   (promet,   trgovina,   gostinstvo,   turizem,   usluge, uprava), kar poleg siceršnjih vlaganj pomeoi neob-hodno pomoč pri izravnavi deficita kadrov na tem področju.
Vse štiri bistvene tendence globoko zadevajo v po-litiko kadrov, oziroma to politiko zahtevajo. Gibanje narodnega dohodka nam po pokazalo, da za tako po-litiko obstoje tudi objektivni pogoji.                                 vx
Franci Pivee
Na zunaj je bil letošnji simpozij o morali dokaj pester in razgiban. Vrstili so se referati, ki so raz-glabljali o morali in njenem odnosu do ekonomije, vzgoje, politike in prava. V treh dneh se je zvrstilo kar 13 referatov. Kakor pa je bilo koristno, da se mo-ralni problemi povezujejo s stvarnostjo (npr. z eko-nomskimi problemi) pa bi simpozij pridobil več časa, kolikor bi število referatov omejili, oziroma zahtevali, da referati ustrezajo temi, ki je bila izbrana. Neka-teri referenti so ostajali zgolj pri goli empiriji, (mislim predvsem na ankete o odnosu vzgoje in mo-rale), »interpretacijo pa so prepuščali drugim. Druga zunanja značilnost simpozija je bila velika množica tistih, ki so diskutirali. Dogajalo se je tudi, da je bilo potrebno diskutante neprestano opozarjati, da naj se vendar že odstranijo z govorniškega odra, ker jim je že potekel čas. Vse to je prispevalo k svojevrstnernu vzdušju simpozija. Trajal je od torka 17. marca do četrtka 19. marca. Vse referate so razdelili na štiri skupine; na načelna in splošno teoretična vprašanja morale, ekonomije in morale, vzgoje in morale, po-litike, prava in morale. V naslednjih vrsticah bi podal samo nekaj najvažnejših misli iz referatov in disku-. sije.
Prvi dan, v torek so bili na sporedu referati tova-riša Franceta černeta: O morali in ne-morali, Jana Makaroviča: O razvoju etičnih kategorij in dr. Vo-jana Rusa: Naš sodobni družbeni razvoj in neka-tera teoretična vprašanja morale. Omenil bi samo nekaj najvažnejših teoretičnih stališč, ki jih je po-dal tov. dr. Vojan Rus. Pravi, da je bitka za soci-alistično moralnost isto, kot boj za uresničevanje sa-moupravljanja pravega humanizma. Ko razpravlja o morali, jo razlaga z raziskovanjem človekovega bi-stva, ki je dinamično in v notranji nasprotnosti »Mo-rala ni celota pridig o morali v neki družbi, ampak celota bistveno človeških ODNOSOV fpodčrtal dr. Vo-jan Rus), ki so jih Ijudje zavestno oblikovali. To so pa predvsem samoupravni odnosi. Po vsakokratnem bra-nju referatov je sledila diskusija, vendar prvi dan ni bila posebno živahna. Razlog za to je bil mogoče v tem, ker so referenti razpravljali bolj o teoretičnih vprašanjih.
Drugi dan so bili na sporedu referati na temo Eko-nomija in morala. Referirali so černe France: O la-stnini in gospodarjenju, ekonomiji in morali, Podme-nik Slavko: Blagovna menjava ni vir egoizma, Mer-har Viljem: Teze o nekaterih vidikih moralnih de-formacij v naši družbi. V teh referatih smo lahko spoznali nekatera družbena nasprotja prvenstveno ekonomska, ki se kažejo tudi kot moralna nasprotja. Zato so ti referati vzbudili tudi živahno diskusijo.
OB SIMPOZIJU MESTO MORALE V SEDANJI FAZI
NAŠEGA
DRUŽBENEGA
RAZVOJA"
Tov. černe je govoril o nasprotjih med »kom-pleksom filozofskih, socialnih in političnih vrednot in postulatov in razvito stvarnostjo tržnega gospo-darstva«. To nasprotje se po njegovem kaže po različ-nih oblikah, »kot nasprotje med proizvajanjem za upo-rabno vrednost, in med proizvajanjem za tr&no vred-nost«, »med družbeno načrtno organizacijo druzbenih dejavnosti in pragmatično filozofijo gospodarskega sistema, ki najbolj ustreza našim zgodovinskim razme-ram«. »Ta situacija se kaže v tem, kako naj jaz — ko-lektiv odločam o alternativnem zaposlovanju proiz-vajalnih sredstev, ki so druzbena lastnina, da ne bom z njimi zadovoljeval predvsem lastnih ampak tudi, ali celo, predvsem druzbenih potreb (ciljev)«. Mislim, da teh moralnih konfliktov ne bi bilo edino, če bi bilo vseh dobrin v izobilju. K diskusiji naj omenim samo nekaj najvažnejših misli. Tov. Tine Hribar je navezo-joal na predhodne referate in dokazoval, da je treba rešitev teh konfliktov iskati v ukinitvi blagovnega go-spodarstva oziroma zakona vrednosti. Po njegovem ekonomisti niso mogli teoretično zadostno odgovoriti na vprašanje, kdaj bo zadosti dobrin in kdaj je mo-goče uveljaviti delitev po potrebah. Ta proces gre lah-ko v neskočnost. Zahteval je, da se uvede stvarna de-litev po delu, to je po Jconkretnem delu in ne po ab-straktnem (ki je le povprečje). Torej, da delo ne bo več posredno ampak neposredno delo celotnega druž-benega dela, da se delo ne ovrednoti preko posredni-ka ampak neposrednQ. Seveda je vprašanje, koliko lahko v tem primeru lahko govorimo še o vrednote-nju dela. Kot ilustracijo je tov. Hribar omenil, da je že Marx v svojem času smatral, da so produktivne
sile toliko razvite, da omogočajo razrešitev blagov-nega gospodarstva.
K diskusiji se je priglasil tudi tov. Ivo Urbančič in postavil zanimivo vprašanje oz. trditev: ali ni ču-dno, da se komaj dvajset let po revoluciji že vpra-šujemo po morali. Ali ni to v zvezi s proizvodnimi odnosi. čemu ravno sedaj spraševanje o morali? Ali se s tem, ko Človeka moralno obsojamo ali prepriču-jemo, ne postavljamo v že določeno nasprotje s pro-izvodnimi odnosi, ki nedvomno vplivajo na njegovo ravnanje. Dalje postavlja vprašanje zakaj se morala ne povezuje s proizvodnimi odnosi. Meni, da je morala že kot taka obenem nemorala, ker človeka »sili«, da dela nekaj, kar faktično ne more storiti. Od tod tudi njegova teza, da je morala že kot taka, kot pojav obenem nemorala.
Mislim, da se je v krogu teh vprašanj, ki sta jih zastavila oba diskutanta, tudi v glavnem vrtela tudi vsa diskusija.
Izmed ostalih referatov, ki so bili na sporedu še isti in drugi dan, naj omenim samo referat tov. dr. Vojana Rusa: Politika in morala v našem sodob-nem razvoju. Tov. dr. Vojan Rus meni, da je mogo-če doseči, da se morala in politika spojita (ne abso-lutno) če se veliko bolj razvije samoupravljanje to je, če se Ijudje maksimalno zavestno angažirajo pri obli-kovanju svojih odnosov. Tov. Rus potem navaja kon-kretne ukrepe, s katerimi bi lahko dosegli čim večji angažma našega človeka. Za konec naj omenim, da je simpozij postavil na dnevni red nekatera družbena vprašanja (kar je razvidno iz referatov in diskusije), ki so tesno povezana z moralnimi konflikti. *Iz refe-ratov in iz diskusije je bilo razvidno, da je naša druž-ba v taki situaciji, da zahteva nujno nadaljnje raz-pravljanje in odločanje o našem razvoju. Nekatera ne-rešena nasprotja se ižražajo v ekonomskih vprašanjih v odnosu našega človeka do druibene lastnine v ne-funkcionalnosti samoupravnega sistema, v hrepenenju mladih po vrednotah in ne nazadnje tudi v različnih oblikah huliganstva. Vsekakor nt mogoče vse te pro-bleme popolnoma reducirati na isti imenovalec, lahko pa trdim, da je simpozij vsaj nakazal, da obstoje objektivni vzroki, ki omogočajo, da do takih konflik-tov prihaja. Mislim, da je bila temeljna želja vseh udeležencev poiskati pota, kako doseči bistveno večji angažma, kako povrniti zaupanje tako da socializem spet postane stvar posameznika. Glede tega udele-ženci niso dosegli soglqsja in zdi se, da se bo raz-prava nadaljevala v dnevnem tisku. Glede na to, da je simpozij odkril nekatera nasprotja in jih postavil na dnevni red, menim, da je bila to pomembna oblika konfrontiranja različnih stališč.                Anton Pačnik
UVODNIK ZA NEURESNICEN
LITERARNI VEČER
MLADIH
SLOVENSKIH
PESNIKOV
Bnijateljice, piijateljd!
Dovoiil sem sd prevzetj nase uvodne besede v nocojšnjo pesnišiko prireditev, ki po vsej pravici nosd naislov mlade potezije^ kti sevecla nikakor ni zamišljen kot olajševalna okolnost za to poezijo, pač pa naj se ta naslov nanaša Ie na avtotrje večera, kajti starost poezStje v največjj meri soglaša s sta-rostjo časa, kataremu poeaija pripada oziroma v fcaterem poezija traja. To se pravi, da jd pripisu-jemo kar najbolj raznoliko&t, da glede tega nd mo-goče določevati nobenih pravil ali pa so le težko določljiva. Tako se zgodi, da pesnil&i že v visokih letih iasevajo s svojim delom svežino in najožje skladje z duhom svojega časa (Goethe, Tin Ujevič), prav tako pa ste dostikrat primeri, da se oglašajo s starčeivskim, s častiitljivim in lepoumnim samim eebi oairoma raikamur potrebnim opletanjem, dasd so po letih mladii. Možnosti je zadosti. Vsak primer zsapisovanja ali fegovarjanja v oblito^ ki ji je mo-goče pripisovatd značaj poeajje, je eden izmed teh možnosti.
Na prvi pogled to vprašanje ni taiko zelo po-membno in se predvsem kaže kot poskus izogibanija neki ressnično pomembnejši temj iz področja poezi-je. Vendar je to vprašanje, ki se vseiej postavlja pred nas, kadar si damo opravka s poeaijo. Neza-upni smo, to si moramo priznati in zdi se, da je ta naša nezaupljivost vselej bolj ali manj utemeljena, redmo, zakaj nimamo enega samega pesndka, nima-mo Vodnika ali vodnika. že v Prešernovih časih je bilo s tem drugače, zdaj že ni bilo več gotovo, ali je pesniik povsem zares pesnik, ali pa je to iz ne-kih poeziji odtujenih razlogov in potem takem ni resnični pesnik. In danes, ko imamo pesnikov *aa-kor ldstja in trave, ali ni povsem neogibno vpraša-nje po tem, kar imamo pred sabo. Tako pa se ne vprašuje samo bralec ali poslušalec, tako se vpra-šuje tudi pesnik sam. Samemu sebi zadaja nezaup-nioo in to kar naprej pri vsakj pesmi, pri vsakem verzu posebej. Vprašuje se, ali so nijegove pr&vkar izgovorjene besede resnične v vsej tej obdajajoči ga poplavi besed in ali ni narobe, da k drugim do. daja še svoje in tako še povečujje stisko zvočne govorice, popla^To ald inflacijo besed. Seveda, ne sme se dabi zavesti svoji skromnosti, ne pustd se prevarati. Ve, da ta sfciska ni lastna samo poeziji in da $ je v veldki meri vsiljena. če hoče obstatl,
moiia pristati nanjo, prist&ti mora na jeaik, pre-našatii mora neko služnost, neik obrobni po-men. Lahko se prepusti toku, pokori se dani danosti kljub temu, da njegov gla« nikamor ne seže, da klokota v močvari že izr&blje-nih možnosti, pristane na to klokotanje in ne pomisli več, kako bi mogel biti ptiica ali karkoli drugega, prevzema nase neko določenost in potem to določenost obdeluje, ker nekaj biti mora. Ali pa se bo odrekei temu, da bo prevzemai nase stva-ri, kakor jih izdaja videz ali kakor se premeteno pretvarjajo, da so. Po vsem se bo vpraševal in iskal najbolj verno podobo stvari. Ne bo se zado-voljeval z nivojem videza, pač pa bo pristajai nanj samo kot nia enega izmed možnih nivojev, samo kot na površino utripa stvari. Potopil se bo v samo utri-panje, v samo vrenje. Njegova poezija bo skušala biti prav takšna, čim bolj bo skušala bitd prav to: prisotnost v dogajanju stvari. Skušala bo biti čim bolj sama stvar, ptdoa ali drevo, krvoloona pohlep-nost ali strah pred smrtjo, sla po bivanju, dasi ga nikoli do kraja ne oikusi, vedno ostane brez kore-nin, ostane brez prsti, tudi kadar jo posestniki časa cendoo in priznavajo. za svojo, samozvani po-sestniki samozviane pesmi, kajti oboji &o podložni svoji nuji po bivanju, oboji se opredeljujejo po svojih lastniih silah in hotenjih za obstajanje: tudi pesem hoče biti, lahko to doseže, lahko gre daleč preko tega, ne samo, da je, ampak se tudi pocLalj-šuje, razpotegne se preko mnogih oasov, samo ne-kaij tega ji je treba ln že dobi prizvok nadnarav-nosti, že je nesmrtna v primeni s človekovim tra-janjem, že se zdi, da more obseči vse čase, vse dosedanje od svojega nastamka in še vse pnhodnje, prav tako fciste pred samo sabo, kajti je samo ob-lika ali ena izmed oblik tega, kar traja nenehno, kar predstavlja njeno neukinljivo jedro, kako bi sicer mogla sploh nastati.
To je mesto, pri katerem se lahko zaustavjmo in se vprašamo, kaj pesem sploh je. Na vsak naoin je to vprašanje, ki naj bi ga tekšen uvodni nagovor nekje v sebi vključeval in skušal nanj tudi tako ali drugače odgovarjati. To se zdd tako zelo samo po sebi umevno — tako vprašanje, tako odgovarjanije — da prav tako samo po sebi umevno ne more biti nobenega dvoma o tem, kalko to in takšno ne
more biti več kakor zgoly stvar primernega okusa v primemem trenutku in se torej zdaj lahko lotimo dela in zapišemo in povemo nekaj besed o tem, kaj je poezija, ali nekaj pač, kar naj bi bilo v naj-neposrednejšd zvezi s tem vprašanjem. Seveda mo. ramo pri tem ravnati previdno, kajti to nikaikor ni takšna stvar, pri kateri bi sa človek lahko dovoiil parado besed iz območja svoje vednosti, nekaj, kar bi zlahka stresel iz svojega rokava tudi, 6e bi bil sam pesnik in prav tako, če je is^anje odgovora na takšno vprašanje podrooje njegovega trajnega proučevanja, si ne bi smel dovoliti, da bi s tem opravii zlahka. Predvsem morarno vedeti, kako no-ben odgovor ne more bitd zadosti zanesijiv, dasi je lahko točen. In prav v točnostd oziroma v pra-vilnosti nekega odgovora je njegova nezanesljivost. Saj vendar vemo, kako ni mogoč en sam odgovor. En sam vprašanec rie bi dvakrat odgovoril na isto vprašanje enako in kljub temu bi bil sleherni nje-gov odgovor po prvem an še katerem vtisu sprejern-ljiv. Vprašanoev pa je lahko nešteto in ni posebno navdušujoče zanimivosti v tem, da imamo toiilco in toliko različnih stališč pred sabo. Jasno nam mora biti, še posebno spričo teh najrazHčnejših odgovorov, da je pravj odgovor en sam, da je to lahko tisti odgovor, k.i je vsebovan v vseh drugih odgovorih, ali pa je povsem zunaj teh odgovorov, ali pa je sploh zunaj vsakršnega odgovarjanja in je vprašanje nasploh napačno raztimljeno in je Kot takšno brez kakršnega koli pomena in predstavlja stranpot, ožiroma: vprašanje ni postavljeno zato, da bi nanj odgovarjali, ampak da bi se izpopolnje. vali v vpraševanju. Iz tega bi sledilo, da ni odgovor stvar vprašanja, ampak vpraševanje.
Na noben način nismo prišli sem, ker bi od nekoga pričakovali odgovarjanje, ampak da bi se vpraševali in upajmo, da bo v naslednjih trenutkih kanil t.udi kakšen kanec odgovora, ki mogoče ne bo v zadostni meri izgovorljiv, bo pa vendarle kanec, ki nam bo omogočil — mogoče n-i zdaj, mo-goče po^meje — ali pa nam bo samo potrdii edino primemo odgovarjamje na primerno vprašanje: KAJ JE POEZIJA!
Zatorej prisluhnimo.
Franci Zagoričnik
KRATKE NOVICE
., . Davi je prispel iz Beograda v Slovenijo na kratek državniški obisk član izvršnega sveta Sveto-zar Marjanovič. Na letališču Brnik so ga sprejeli: politični sekretar Matdja Medved, predsednik ob<5in-ske skupščine Dolnje Polje tovariš Viktor Naglič, sekretar osnovne organizaoije Sreoko Mlinarič, taj-nik občinske skupščine Tone Naglas, predsednik SZDLJ Vinko Rudolf, direktor Tovarne vezalk štefan Kobiiica, upravnik zadruge Dolnje Polje Janko Vo-dopivec, predsednica Rdečega križa Nada Mlakar-jeva in sekretar živilskega kombinata Koren-Iečen tovariš Peter Srakar. Na letališču so bili tudi ko-mandant letališča tovariš Mirt Lazar, radiotelegra-fista Rudi Lakota in Robert Sosič, nadalje stewar-desa Jurka Vzor, šef strežbe Miroslav Sonc, recep-
torka Naša Brkič, natakarice Milka Job, Štefka Ka-lan, Berta Sok, Marta Mancini, Lada Guzelj in Slav-ka Pezdirc. Med ostalimi, ki so dočakali visoki obisk so bili še pomivalka posode Ančka Vouk, ku-har Janez Maček, čuvaj avtomobilov Dane Lokar in uslužbenka, ki pobira pristojbino na stranišču, Mar-ta Lapajne. Visokega gosta so dočakall tudi štu-denti Pranc Lojk, Herbert Novak in Marina Mali, ki so bili na izletu z avtomobilom, nadalje advokat Jaka Plešavec s soprogo, arhitekt Bojan Narobe, sfcrojni tehnik Janez Dolžan, kleparski vajenec Pe-ter Arko, zasebni kmetovaiec Tone Ponikvar, poljs^i delavec Josip Lončar, preužitkar Janez Malovrh s sinom Janezom in vnukom Gašperjem, gospo-din.jska pomočnica Vo.jka Malahovsky in dekle brez poklica Ruža Bojkova. Visoki gost se bo mudil v naši republiki tri dni in bo obiskal neka.j delovnih kolektivov.
Mate
TRŽAŠKI ^ZALIV
/•
Foto Karpo Ači  Godina
Samo dejstvo, da držimo v rokah novo sk»ven-sko revijo, nas navdaja s spoštovanjem, nekaifcšno pieteto, izvornim navdušenjem. Veselti srao, ko li-staroo po zgovornih straneh, zadiši narn tiskarska barva in vonj papirja — kot da se je rodil nov za-veznik v vojskovaniju lepega.
In potem začnemo z branjena, iščemo vznemir-ljivo, novo, nekaj, kar nam bo poikazalo pot v skri-ta območja misli, nas popeljalo v nove pokrajine, nam za trenutek pomagalo pozabiti na dejanski svet in živeti nek popolnoma svež svet drugačnih dimenzij. Ko se o novem pogovarjaroo v seminar-ju, na ulici, v knjižnici, imamo slej ko prej v mi-slih literarne in filozofske tokove, ki posebno na zahodu poskušajo prebiti zid tradicionalne metafi-zične misli, ki hočejo v temelju spremeniti naš od-nos do literature, pa se jim to, voasih bolje, včasdii slabše, posreči. Takšnim pričakovanjem se ne od-povemo nitti pri branju »Zaliva«. In zato nastane v nas konflikt: ali ohranjamo svoj odnos do revij tudi v tem primeru, a &e na ta način ne odpovemo nitd strogi kritični sodbi — ali ta odno« spremeni-mo, torej »Zaliv« vrednotimo z drugačnimi merili, tako pa seveda takšno pisanje klasificiramo v drug nivo in primerljivost ugasne.
Bržkone ne bo mogoče uporabiti nobeneg^ od teh vrednostnih sistemov, neustrezno bi bilo nam-reč iz naše situacije vrednotiti nekaj, česar nismo izkusill — ohranijali bi tisto držo (ki jo sami kriti-ziramo) — ki komunicira z vrha navzdol — to pa ne bi bilo pošteno. Tržaška situacija spominja na liimitno situacijo in so torej dejanja, ki so znotraj nje storjena v nekem pomenu limitna, absoiutna dejanja. In ta dejanja so: boj, obramba, napad. Vsa revija je sama polemika na temo nacionalnih bole-čin, iz vsake Vrstice diha zavzetost za nadaljnji obstoj slovenstva, slehemi trenutek je pnsotna bo-jazen in skrb. Brez dvoma je, da se mora današ-nji tržaški Slovenec postavljati v takšno držo, da mora v boju, ki smo ga znotraj meja že dobojevaii, še bojevati.
Čim pristanemo, da je način, ki ga »Zaliv« v svojih zapisih ubira, edino možen, t-ako rekoč eksi-stenčnj naoin, postaja naše doživljanje »Zžliva« po. polnoma spremenjene narave. To postane doživlja-nje nečesa elementarnega, nečesa bitnega, nečesa vseobsegajooega, nečesa novega.
Sinteza, ki jo je med »aktivističnim« pisanjem in umetniško besedo napravil Marko Kravos, je morda najuspešnejša. Trenutek, ko bolečina neha biti papirnata, deklarativne narave in preraste v umetniško kladivo, ki kleše ostro in upomo v mar-mor, postane bolečina z odmevom in akcija v narj-polnejšem pomenu te besede (Jutranje pismo, Pe-smi). Proza Pavleta Zidarja je prav tako ubrana v bojevitx>, včasih tudi resignantno atmosfero številke. Vprašanje jezika in narodne zavesti se prav tako limitno in boleče postavlja tudi na Koroškem, od koder Zidar zapisuje svoje »narodnostno« razoča-ranje (Nedelja). Na^jzanimivejši prispevek so Glose 65 Borisa Pahorja, ki so posnetek jedra bo-leče tržaške mentalitete. Pahor glosira pisanje ita-lijanskih Tržaoanov, poleg tega pa prav v esejistič-
nesn tonu opistnje razmere na Tržaškem in nam skoz te podaja podobo zamejske probiematike v najvernejši in naijpretresljivejši luči.
»Zaliv« velja prebrati. Obogati nas v včasih sa-mozaverovanem prepričanju, da je dobro in prav samo tisto, kar se poraja v strogem »centru«, hkra-ti pa nas opozarja na vrsto političnih pomot, ki smo jih počenjali na račun rojakov v polpretekM i dobi in pomot, ki jih vse prepogosto počenjamo tudi danes.
D.  R.
ESTETIKA STVARI
Najbolj čist primer prisotnosti biti v videzu stvari je luknja. Bit je nič. Tako kot če s kredo na-pišeš KREDA.
Topografska poezija je sprejemljiva na dveh m-vojih. Zgodovinsko prvi je nivo prisotnosti biti stvari v videzu. Ta nivo je optimalno odprt, dokler ga gledamo. Optimalno zaprt nivo je raven racio sistema. Nosilci racio sistema so kompozicije dogo-vorjenih znakov. Pisava je limita razuma. Pisava je konj.
Dogovorjeno je, da stvan urejamo. Sam po sebi je urejen le svet. S podnaslovi pri topografski poe-zdjii razparceliramo odprto. V krogu je toliko daljic, kolikor je kroga. Polna luna je videz videza. Kompleksnost paradoksa je ostvarjena.
Reklama razrešuje problem usmerjenosti komu-nikacije. Reklamo komponirata barva in beseda kot stvar (stvarnost besede), lahko tudi besedna zveza kot stvar (stvarnost besedne zveze). Barva deluje optimalno barvno, beseda optimalno topografsko in avdialno optimalno. Stvar je vzburjena sama v sebi valovi valovi valovi.
Spodaj v veži so ostudne barve in č?ke. črka je nosilec črne barve, ki na rumeni ne obleži. Črka pa je tudi stvar, ki se v svoji stvarnosti spreminja. Od barve drugačna raven ostvarjenja črke ozirama znaJia kot stvari, je raven besede — podnaslova, za katero stoji določen svet. Crka oziroma znak še vedno manifeshirata svojo stvarnost, neuničljiva sta. Tako propade racio.
Dogovorjeno je, da stvari urejamo v določen svet (v svet ki je določen). Črka P je bela, ozadje je modro, prometni znak pomeni parkirni prostor. Esenca je bila pred eksistenco. Nivo razumevanja se vediio zanima, kaj je bilo pred stvarjo, da jo potem lahko uredi. Malo je izven sveta stvari, ki so iz reda. Nivo gledanja in poslušanja ugotavlja urejenost stvari v stvari sami, eksistenca eksistence. Niso lepe le umetnine, lepa je vsaka stvar.
Za besedno zvezo KOLESA PARTIZAN SUBO-TICA ne stoji ničesar. Sama po sebi je le zveza, ki je. Kakšna je ta zveza, zveza ne po-meni je takšna ali drugačna, grafično, zvočno, psihično sklad-na ali harmonična. Ničesar ji ne predpisujem, niče-sar zapisujem, sprejemam jo takšno, kot je, torej kot je ne po - meni. Sama po sebi je zveza, ki je, samo kolikor je takšna, kot je. Bivanje in takšnost (danost) bivanja komponira ta svet posa-mezne stvarl.
I. G. Plamen
GRAFENAUERJEV PESNIŠKI SVET
VEČER PRED PRAZNIKOM, STISKA JEZIKA
Spomnimo se.
V VEČERU PRED PRAZNIKOM (1962) je Niko Grafenauer spregovoril še ves z ravnine, ki je sloven-ski pesniški dikciji ne samo že dolgo znana, ampak je tudi že dolgo ena njenih poglavitnih izpovednih po-ložajev: to je ravnina LIRIČNEGA ROMANTIČNEGA SUBJEKTA, ki je brez znanih pobud in vzrokov vr-žen v neromantično objektiviteto, v krut in sovražen svet. Ta svet je celo grozeče razpoložen do trpečega subjekta, vendar si ta v njem le skuša urediti pološaj po svojih hotenjih in do tiste mere, ko bo dosegel sta-nje splošne pomirjenosti. A tako prizadevanje je že vnaprej zaznamenovano kot jalovo, in je potemta-kem tudi že sdmo prizadevanje romantično. Subjekt je namreč prav zato, ker se spušča v boj vedno znova s stališč romantične preteklosti in z vizijo enake pri-hodnosti, v primeri z realiteto v neenakovredni vlogi.
Grafenaier je v svoji prvi pesniški zbirki sicer že dosegel stopnjo take streznjenosti, da se tega zaveda (zato pomenski obseg pojma romantičen ob njem ome-jujem), vendar se zaveda zgolj z intelektom, medtem ko se emodonalno še dolgo ne bo mogel odločiti in prepričati o nerealnosti razmerij, ki jih hoče sam uve-Ijaviti.
Zato je popolnoma razumljivo, da ubira različne poti, ko se rešuje pred svetom, ki ga ne more prire-diti svoji zamisli, in pred seboj, ki se ne more ugla-siti s svetom. Prva pot (Ciklus LIRA) je najbolj roman-ticistična, po njej se rešuje, kadar je popolnoma pre-dan svoji emocionalni volji: takrat verjame v resnič-nost snzvoč't<i med seboj in objektiviteto, saj je sam (tako kot Gradnik) le konstitutivni delček objektivite-te; stanje samotnosti je Grafenauerju tu cilj, pesnik HOČE biti sam, da bo srečen, pomirjen... Kje je še stopnja kavzalnosti: pesnik bo sam, KER bo sam.
Potem si pesnik pomaga urejati svet ali s spomin-sko (preteklo) ali pa z umišljeno (prihodnjo) podobo. Kakorkoli, živi vseskozi v VEč resničnostih, in prav to imenujem temeljno znamenje Grafenauerjeve ro-mantike. Vendar sledi že proti koncu cikla LIRA spre-gledanje. Dasi se pesnik z objektiviteto še nikakor ne more sprijazniti, se vendarle pojavijo nekatera zname-nja v njegovem razumu, ki napovedujejo, da je treba nanjo računati in da utegne v trenutku zničiti oziro-ma razveljaviti smisel pesnikovega iskanja pomiri-tve. Pesnik je potemtakem tu prvič opozorjen, da vla-
dajo v svetu čisto drugačna razmerja, kakor pa jih hoče uresničiti on sam. Odslej začne zategadelj poča-si sprejemati, priznavati novo situacijo, vendar, ka-kor sem že rekel, emocionalno se zanjo še ne more odločiti: prepričan je še, da je v novo stanje prisiljen, zato je realiteta njegovemu čustvu še zmerom sovra-žna (KAMEN).
Naslednja pot reševanja (ciklus KAKOR UMIRA-NJEJ pripelje Grafenauerja, ko se je razumsko za no-vi položaj že odločil, ga pa deloma priznal tudi že ču-stveno, v trpno stanje liričnega subjekta. če se je prej slepil, da so navzkrižja y svetu vendarle pomirljiva, sprejme zdaj nauk resnice, to pa ga toliko prizade-ne, da se lahko umakne pae samo v trpno resignira-nost ali pa se kot lirski subjekt popolnoma umakne (ciklusa ZORENJE, OBREDI) in ga nadomesti z im-presionističnim slikanjem podob tz zunanjega sveta. Tu uveljavlja Grafenauer eno svojih najmočnejših pesniških oznak, iskanje presenetljivih in domiselnih prispodob. Riše statične izreze objektivnega sveta, nje-gove posamezne utripe; pesnikova navzočnost je v teh arabeskah sprva nepomembna, a se proti koncu zbirke intenzivira; iz sebe prenaša na sicer statične mrtve predmete neko silno notranjo napetost, tako da je v zadnjih dveh ciklih (SAMOTA, POMLAD IN ODSEVI) njegova navzočnost v objektiviteti spet poglavitnd, samo da bistveno dnigačna kot poprej: obstaja v vlo-gi raziskovavca, odkrivavca podtalnih dogajanj v real-nem svetu, hkrati pa se sam aktivno zapleta v ta do-gajanja, v stvari (kult stvari) in se v njih prečiščuje. Ciklus POMLAD IN ODSEVI je ves katarzičen.
Pesniško dikcijo zapušča Grafenauer v trenutku, ko je novi položaj popolnoma sprejel, je pa v njem za zdaj še neorientiran. Pesniško dikcijo zapušča po-temtakem zelo odprto.
V STISKI JEZIKA, svoji drugi pesniški zbirki (1965), se je Niko Grafenauer omejil tako v izrazu in obliki kakor še posebej v vsebini in motiviki. Osredo-točil se je namreč na eno najbistvenejših vprašanj člo-vekovega bivanja: na njegovo komunikacijo, občeva-nje s svetom. V tem smislu je nova Grafenauerjeva knjiga zastavljena izrazito problemsko.
Idejno vodilna pesem v zbirki je MOLK iz cikla NOŽ NA OČEH: Med besedo / in tisto, kar pomeni, I... pada molk. / Sam si / v temi, kjer se začenja /
je nemogoče, dokler imavio na voljo samo besedno občevalno sredstvo in dokler je Grafenauer sam besed-ni umetnik. Grafenauer hoče spregovoriti z drugač-nim sporočilom (Zajc npr. je spregovoril z jezikom iz zemlje), a ne vemo, s kakšnim. Niti on sam ne ve, s kakšnim, saj ga išče. Najde pa ne. Njegova dilema je potemtakem globlje, ontološke narave. Izvirno poime-novanje ni poimenovalo sveta s pravimi, resničnimi imeni. Od takrat naprej že traja nesporazum, nedo-rečenost, od takrat naprej se mučimo, da bi naposled vendarle že naredili enačaj med bistvom in besedo, da bi naposled vendarle že lahko sporočili prav to, kar hočemo sporočiti, in ne zmerom kaj drugega. S tem bi namreč zdajšnjo podobo sveta, ki je najbrž neresnič-na, nadomestili s prvotno, resnično. SPREMENILI BI TOREJ SVET.
In to Grafenauer v resnici hoče. Hudo se moti, kdor misli, da obtožuje pesnik besedo kot element je-zikovne ureditve, da je nezinožna, nezadostna (tako misli npr. oficialni kritik Jože Snoj v Delu). V tem pri-meru bi namreč obtožil sebe: zakaj beseda TI NJ DA-NA, ampak SI JO DAš. Ko jo uporabiš, ji določiš po-men in vlogo. Če ti postane nezadostna, nezmožna, je to zanesljivo znamenje, da je ne znaš uporabiti, da si torej nezmošen, nezadosten sam. Grafenauer govori vseskozi o želji po prvotni podobi sveta in o možnosti, da bi prvotna razmerja lahko ustrezno sporočali. Za zdajšnjo podobo mu zdajšnja beseda zadošča.
Vse, kar sem zapisal doslej, mi pomaga razložiti, zakaj se je Grafenauer v drugi polovici svoje zbirke odvrnil od nerazresljivega vozla stiske jezika in raz-širil tematski obseg knjige ter se v tem približal VE-ČERU PRED PRAZNIKOM. če je doslej prodiral k bi-stvu na področju besede, občevanja, se zdaj prestavi na pod.ročje bivanja sploh in išče tu k izvirni podobi sveta. Prej sem ugotovil, da je to eno in isto. V sredi-šču ostaja prizadevanje bivati popolnoma s svetom in neposredno z njim.
Znenada z enim samim sunkom odpade s tebe vse,
stojiš pred svetom sam-do-konca-tu. (SAM)
Nedvomno morem za drugi del STISKE JEZIKA zapisati, da ga Grafenauer nadaljuje s konca VEČE-RA PRED PRAZNIKOM, seveda iz tiste odprte pesni-ške dikcije, ki mu je tam dajala mnogo možnosti za naprej, in v bistveno spremenjeni situaciji, ki nima na sebi niti sledu romantičnega več. Nasprotno, tista sa-motna streha pomirjenosti, ki je tam tako godila trpe-čemu ali trpnemu lirskemu subjektu, postane zdaj prekletstvo, ovira, da bi se taisti subjekt lahko inte-griral z novim položajem:
Daleč si v mrzlih krajih; trd kot od starosti
se hočeš vrniti, a si zaklet v ta biti-mimo-sebe-sam.
(KREMPLJI)
V   VECERU PRED PRAZNIKOM je izvirala sti-ska lirskega subjekta iz nekega abstraktnega neso-glasja med njim in objektiviteto. Osebek se je reševal v več fiktivnih resničnosti — to sem imenoval za ti-pično romantično potezo. Zdaj, ko je v STISKI JEZI-KA subjekt sprejel eno samo, edino mozno realiteto, in ko kljub teviu ne viore popolnoma bivati v njej, se prenese stiska znotraj subjekta in se pojavi kot eksistenčna tesnoba. Človek je prepuščen na Ijubo in neljubo trdi realiteti, ki se razodeva v podobi prosto-ra in časa, stoji pred njo kot pred zakleto skalo; hoče se ji vsiliti, da ne bo več tuj, upira se ji (tega roman-tični junak nikoli ne dela), ta pa ostaja kar naprej po-tegnjena v skrivnostne pomene. človeka zgrabi eksi-stenčna tesnoba v obliki nemoči, strahu itd. Takšen je razpoloženjski prostor zadnjega cikla ELOHIM, pro-stor, kjer je sleherna človekova akcija tvegana in bo-leča. Nedoločena grožnja, ki poteka sprva iz vsega, celo iz mrtvih stvari, se v sklepni pesmi konkretizira v podobo nepreklicno bližajočega se Elohima, ki ter-ja od subjekta končnega obračuna:
Njegove oči zrejo srepo kot dve kačji glavi, molk vaju zapleta, zmerom bolj sta si blizu. Za okni se temni, v oblak prahu razpada dom.
V očeh mu pobliskava srd kot sikajoč jeziček. (ELOHIM)
Zanimivo. Tudi v svoji drugi knjigi zapušča Gra-fenauer pesniško govorico tik pred razrešitvijo usod-nega spopada, ki ga je tako dolgo pripravljal. Ustva-ril si je s to odprto situacijo sijajne možnosti za na-daljnje poti.
Na koncu naj omenim še stilno sredstvo, ki je ta-ko značilno za Grafenauerjev pesniški izraz: mislim na pisanje v drugi osebi ednine (samo ciklus PODOBE je napisan v običajni izpovedni prvi osebi). Funkcijo tega stilema je težko določiti: včasih gre za navadno INVOKACIJO, nagovor na konkretnega naslovnika, re-cimo na bravca, v imenu katerega govori pesnik. še večkrat pa se zdi, ko da je druga oseba uporabljena samo zato, da izraza z njo pesnik brezagentna deja-nja, se pravi, da izpoveduje vsesplošna, časovno neo-mejena dejanja. Zanima ga sama narava dejanja, agens pa ne. V tem drugem primeru seveda ne more-mo govoriti o invokaciji. Predvsem s tem sredstvom dobivajo Grafenauerjevi teksti neki privzdignjeni zven, ki ga v zadnjih treh ciklih stopnjuje še zdaj bolj, zdaj manj vezana in urejena pesniška forma, močno spo-minjajoča na Strnišo. Enako enotno voljo razkriva navsezadnje tudi Grafenauerjeva gradnja metafore. Ta ostaja dosledno na ravnini primerjave, tako da za-držita oba primerjana elementa, primerjana s KOT in KAKOR, vse svoje temeljne lastnosti. V tem pogledu je Grafenauerjeva beseda zeto razumljiva, konkretna.
Herman Vogel
zavest o stvareh. Pesem nas opozarja, da se giblje    irugo drugemu (VEČER) in pesnikovo bivanje je pri-    I
snik na razdalji spomin — zavest — misel — besi   siljeno, da obstaja ravno na tislem robu, meji, kjer bi    \
(ki poimenuje) — pomen (predmet, pojem, ki je }   morala njegova komunikacija to ločenost odpravljati,
menovan). To nas pa hkrati tudi opozarja, da se   jo pa zavoljo stiske poimenovanja nasprotno poveču-
lotil Grafenauer s pesniško besedo problema, ki je;   je. Beseda zakriva bistvo, namesto da bi ga odkrivala.
gosto zaposloval umetnike in še pogosteje teoreti   Izhod je mogoč v tem položaju res samo v »besedo
Sledimo lahko temu vprašanju tja v antiko, recimo   molka«. To je namreč stanje prvotne, izvirne nastave
Platona (Grafenauer ga sam omenja v pesmi PREE   sporočanja,   je   začetek   sporočanja.   Na   začetku   je
JENJE 2) in tu se srečamo s teorijo o ideji kot n   bila misel, takrat je bil še molk, zato je molk popol-
nici, bistvu, esenci in o realnem predmetu kot o     noma adekvaten izraz za reč, ki je misel pobudila; je
snetku bistva. Beseda je nosivec spoznanja na p   resda izraz nemega sporočanja, vendar bistvu ničesar
od videza k bistvu, je potemtakem samo nosivec ne   ne dodaja in mu ničesar ne jemlje. Grafenauer se vse-stvenega, in v tem  trenutku nezanesljiva, sumljm skozi vrača na tak začetek:
Prava beseda bo samo tista, ki govori o bistvu, idš       -..-    , .    ,   ,
esenci                                                                     I       Mtsel je, kakor pravimo,
I       v molk segajoči začetek. (DOM) In res. Grafenauerjeva pesniška intencija v pru        T^        .....      ...              ,.              ..,
joči zbirki je vsa naravnaia samo v iskanje besei   ^SKff1^ V°tkl   mt8h   se   VračajO   m  Zacetek-
jezika, ki bi izrekal bistvo. Bistvo so pesniku prvol  (^0-0^/
na, izvirna razmerja med bivajočimi elementi na s\        Vse besede je treba vrniti na njih začetek, to je
tu, in prava beseda bo seznanjala človeka s temi n  " misel, pobudo. Tako bi dosegli avtentično občevanje
merji ne kot o posnetku, ampak res samo kot o ne\  med stvarmi, kakršno je bilo na samem začetku. Za-
narejenem bistvu. Zategadelj Grafenauer ne išče sat  vreči bi rnorali v ta namen vse zdajšnje podobe, pred-
take besede, jezika   ampak išče takšen način spoi  stave' kaJ{i te predstave so že toliko navezane na dolo-
čanja, pa naj bo kakršenkoli že. Vendar je pri svojt  iene zgodovinske okoliščine, da samo motijo pri spo-
iskanju zašel v očitno stisko POIMENOVANJA. A  ročanju resnice (USODA). Smisel zategadelj »razpada
mogoče je namreč v  trenutku  razbremeniti zadn  0<i netočnosti«, zavoljo vseh mogočih metamorfoz, ki
stvar in jih potem v trenutku spet poimenovati z 1  iih doživlja beseda od izvirnega odnosa in izvirne po-
vim jezikom, ki bi izražal njih bistva. V tem prizcu  trebe Vo sporočilu o tem odnosu pa do svojega konč-
vanju iskavec vedno znova zadeva ali na spomin,   ne?a učinka (SPREMEMBE). Svet zato sploh ni res-
je zgodovinska obremenjenost, ali na predstavno i   nični svet> ampak neki svet »po spomimi«, tak, kakrš-
vest, ki je obtežena z nebistvenim. Grafenauer ima   ne9a delajo predstave in zgodovinska obteženost, to-
sabo doslej šele polovico poti: posrečilo se mu je st;   rei ie zmerom v zaostanku za resnico, ni nikoli res-
ri razimeniti, se vrniti na njih začetek, ne more ;   Pca (NOž NA OCEH). Sleherni poskus totalnega po-
pa še na novo poimenovati s pravim, svojim jeziko  imenovanja se zniči pred steno, ko bi bilo potrebno
Zato Grafenauer ni v stiski jezika, ampak v stu  misel ubesediti. Takšen poskus človeka v istem trenut-
POIMENOVANJA. Pristal je razumljivo, oziroma vi   ku iudi omeji, beseda se mu odtuji in ga izda: za zdaj ostaja, v BESEDI MOLKA.                                  potem se ti upre tudi beseda,
Molk je tvoja beseda. (HIŠA)                                    bruhneš
Svet se izpoveduje očesu z jezikom                           m to ie> pravijo,
vsega neizrečenega... (TU SI)                                  ta smrtna sttska. (STISKA)
Molk   ni   snoročanie    ic   va   aatova   bližp   -orvobU  Še več' Ob slehernem poskusu avtentičnega predmet-
fesnicikako?beseda  ki iešla ^koznel^to ^iUrov   nega občevanja razpade tudi molk (GROZA), edini po-
vrTtemzaubilas^                                               ložaj> ki * Grafenauerja kolikor toliko zadovoljeval.
JvoieTa začetka^eboi                            pnnasala    Me tu doživi resnično krizo poimenovanja, brez reši-
svojega zacetka s seboj.                                              tK je Qstal pred svetom nem.
Tišina te poimenuje s tem.                                        svet je zalizan vase s tihimi pomeni. (PAST)
kar si, m ne z imenom. (NOC)                                  Zakaj je Grafenauer obstal pred ugankOi pastj0
Molk je torej izhod v sili. Tako neposredno občei  nemočen in zavezanih ust? Svet lahlco živimo nepo-
nje, kakor je recimo sporazumevanje med rečmi,    tredno, prvobitno, aktivno, sporočati pa ga ne moremo
Je  pa  vseeno  rešitev  pred  razkolom,   ki  je  nas\  takč. Sporočamo ga skoz zrcalo, posredno, stalno v ne-
med besedo in bistvom, ki ga ta beseda NE izrai  ki drugotni podobi, predelano skozi zavest, predstavo,
pred razkolom, ki je zajel to bistvo in predstavo   besedno zvočnost  in  mnogopomenskost.  Grafenauer
njem; vse to se namreč nenadoma ločuje, odtuju  hoče sporočati svet brez vsega tega, brez odseva. To
miroslav dimitriev
intermezzo na glavni ulici (snobovska elegija)
I. Za hrbtom jo hrabrim za Ijubezen
Ti baje gledaš
zaverovano v izložbe
a vem da se sprašuješ
zakaj te tako odkrito gledam
ali sem neotesanec
ali sem zapozneli
pubertetnik premožni huligan
ali pa me je očarala tvoja nova pričeska
tvoje noge
morda (oprostite izrazu)
Nesramen^sem mrščiš se v izložbi
v kateri vidiš da se ne umikam
da se celo niti ne pretvarjam
da opazujem sosedno izložbo
Končno se obvladaš in odideš
z odvratnim zanesljivim korakom mladih
velemestnih dam ki so
kadar odidejo iz kina po Antoniju
bolj ravnodušno kot Moiiica Vitti
(zakaj
zato
ogabno je
življenje Ijubezen še celo
celo še
kon balex)
2.
Nasmeh za snoba In odhajaš ne da bj zvedela da je prej
skozi tvoj polprofU blisnil morda naključno
nasmeh ki ga iščem celo življenje ki sem ga že nekajkrat našel toda vedno me je potrlo tisto: Veš kriminalne filme imam
najrajši
čačača pa obožujem Kaj se jeziš Ti se vsaj imaš za
naprednega
Bach in Mozart sta pa rekvieme in podobno pisala Miljkoviča Popa prvič
slišim
ah z moderno poezijo ne izgubljam časa vseeno sem lani v »Ježu« prebrala »moderno« pesem Kaj fovisti so ti všeč Kako kako
Barva jim vse pomeni potem so še meni všeč Kar poglej tisti chevrolet kakšna famozna barva kajne
Kajne kajne
punca
kdo ti je pa potem dal
ta poduhovljeni nasmeh
da bi se igrala s staromodnimi
ki še vedno
štiri Beatlese milijonarske
za enega socialno zavarovanega
dajo                                     pesnika
3.
Zeleno upanje o Rdečem dogodku Izza vogala za katerim si zavila divje zaškrta nervozni Volkswagen brez vsakršne zveze z mojo ljubeznijo Moram te čim llažje pozabitj
Naključna
odtisnem se z lažno nadmočjo na obrazu In moja drosirana kri se že skromno ustavi pred svojo barvo CAKAM KAKOR TOLIKOKRAT ZELENI SEMAFOR
\
radomir rajkovič
moj drug i ja idemo
Te subote smo napustili grad.
Svako se vratio svojoj kuči.
Prljave košulje, mala tabla čokolade za sestru,
kutija cigareta za oca — to je naš prtljag.
Majci nismo nosili ništa.
Te subote, još je trajao dan, napili smo se u krčini Laze Pivničkog, hvalili se ko je s kojom devojkom spavao, pokazivali nepismena pisma naših drugova
iz vojske, prepričavali davne tuče i davne pijanke.
Te subote, u panonskoj noči,
bauljali smo ulicama, lupali u niske prozore,
bili smo tako hrabro ludi,
pevali smo bestidne pesme,
zaricali se na večna drugarstva.
ITe subote, pred vratima naše kuče, naglo smo se uozbiljili, igrali se sa psom koji nije lajao, mahnuli prema zvezdanom nebu, kazali: Dobro vece, i otišli na spavanje.
PPEDSTAVLJAMO
JEAN PAUL DEMURE
VEČNOST
Nihče se ne zna okoristiti z dežjem Mora vam biti toplo roke na toplem v žepih telo na toplem v srajcah hlače puloverji Samo glava ima nekaj od dež-ja Misli bi morale slediti ritmu dežja Dež je večen Ne tak dež silovit in pomešan z vetrom Ne tak dež ki potuhnjeno pljuva Tak bolj počasen in lep in ki se ne ozira na vas niti v slabem niti v dobrem Kraljev-ski dež in svečan dež nepomembnih dni
Dež je večen Ko me naskakuje sonce mislim ka-ko tam doli nekje drugje dežuje kraljevski dež in ple-meniti dež večnih dni Ni treba gledati zemlje Tam vidite vodo luže potočke ki se jim hoče ogniti glava in telo in egoistične noge in glava izgubi ritem dežja kajti misli so lahkomiselne in brez nadaljevanja Tre-ba je Ebrakati počasi če hitite to pomeni da hočete misliti na napačno toploto blago-stanja Blago-stanje je vedno suho Na suhem in v zavetju
Dež je na ulici Ni treba gledati zemlje ni treba gledati neba Sicer pa dež natanko ve kaj vas ovira pri tem Treba je gledati točno na meji med strehami in nebom v zavetju vek To kar imenujemo obzorje dež-ja V mestu je to zelo težko'Ni treba videti reklam ki se bolj in bolj dvigajo da bi sledile in prehitele in usta-vile pogled človeka ki uhaja in ga obkrožile ga usta-vile ga zadržale oviraie misli da bi sledile ritmu dežja Če vas prime opazovati neon črke prodirajo in dež postane nadležen in misli se zadevajo druga ob dru-go da bi se spojile v N-O-G-A-V-I-C-E R-I-O zeleno rde-če modro na vrhu zeleno spodaj O-I-R RIO NOGA-VICE in dež postane nadležen
Zaradi tega morajo biti ulice ki jih ne morete pre-našati ponavadi nekoliko ozke z visokimi hišami ka-terih deviško čisti dimniki so kot izrezani na obzorju dežja in strehe kot device snažne in idealne nekoliko oddaljene pred vami brez reklam reklamnati magazi-ni reklamnate izložbe reklamnati magazini
To so ulice ki jih sovražijo ljubimci ulice brez udobja in brez blago-stanja in brez zavetja v primeru dežja Kajti ljubimci in dež plemenit in kraljevski to je druščina treh kjer dež zmaga nad prvim in drugim skupaj in dež loči ljubimce ki nimajo zatočišča Ža-lostno zatočišče razsvetljenih kavarn razsvetljenih ulic razsvetljenih z neonom
Ljubimci imajo rajši sonce Kajti treba se je oko-ristiti z dežjem in se mu dati ves in ljubimci se rajši dajejo drug drugemu in se okoriščajp drug z drugim Oni rečejo Pridi se okoristit s soncem in so veseli toda lažejo si Na dnu njih samih prav dobro vedo da od sonca ni koristi Sonce se ponuja in prav nič ni treba da se mu date in da vas vzame Hočem reči da ni težko narediti da-se vse zgodi naravno brez bolečin kot da bi ženske ne rojevale devic kar bi bil višek beda-ste sreče Sreča kjer ni da bi bil nemiren kjer ni da bi bil pozoren na srečo ki dela srečnega
Tako se torej dajete soncu mirno z zaupanjem z ravno prav poleta s kratkotrajno hvaležnostjo da se takoj nato umaknete svojemu blagostanju v dvoje Te-ga ni treba hoteti ljubimcem da bi sovražili kraljevski dež da bi rajši od tega imeli sonce brez ritma in brez misli sonce okroglo razcveteno kot polna luna Sonce ki ničesar ne zahteva in daje vse To je že tako težko da bi se ljubili tudi po ulicah sonca in motnega neona
tudi v razsvetljenih krošnjah polnih sonca bi ptičev Otroci so izbrali najtežje za temelj njih samih in si čuvajo kotiček sonca za mrzle čase ko se ne bodo več mogli ogreti brez pomoči njegove misli čase kraljev-skega dežja
Toda za tistega ki se more dati ker je njegovo srce prazno ker je njegovo telo toplo njegove roke nje-gove noge za tistega ki lahko pozabi svoje srce svoje telo torej je treba korakati počasi in gledaje obzorje dežja in pustiti da misli končno udarjajo svoj večni in kraljevski ritem
Ni treba dežele Poti so težke in obzorje preveč da-leč celo skrito za gorami in misli se zadevajo druga ob drugo na poti k vejam na nepremičnem obzorju in znova igračkanje kot metulji ki mislijo na vse in ni-česar ne čutijo
Treba je korakati po strogih in negibnih ulicah z očmi i^prtimi v ideal omejen s strehami ki rišejo svoje dimnike na obzorje dežja Torej se lahko včasih usta-vite in opazujete skrivnostne igre ki jih nikdar ne bo-do poznali tisti ki beže ali tisti ki se zavarujejo s klo-bukom z dežnikom s časopisom in ki morda mislijo da so med tekom in skrivanjem pozabili na svet Videli boste žleb ki mu manjka čisto majhen košček ravno pri izhodu v glavni žleb in videli boste deževnico kako premaguje kanalizacijo mimoidoče odtok in kako po skakuje in se veriži vzdolž zidu hiše in se razprši v predrznih kapljicah in zopet postaja za trenutek pra-vi ugledni dež in konča kot ^ada
Naučili se boste da se pači ki imajo morda manj čut» za ritem česar ne povedo njihove peruti včasih zatečejo v nedokončane zgradbe in spustijo žalosten in vlažen klic Spoznali bosrte da ptiči nimajo enakih sodb o vrednosti kot ljudje in da zanje (ptiče) zastori stekla ogenj kadečega se lesa ne pomenijo blago-sta-nja ampak da je luknja v nekem bodočem oknu v pu-sti družbi betona okruškov desak umazanije in prahu zanje simbol zadovoljstva in varnosti
Toda predvsem toda predvsem se je treba pusti-ti poplaviti od tihega in dobrodejnega ritma dežja Ne sme se pustiti da bi ušia priložnost vzeti si košček več-nosti okušati in uživati udarce srca vežnosti
Nihče se ne zna okoristiti z dežjem hočem reči dati se popolnoma brez vsake misli brez vseh občut-kov razen enega o lahkotnem in večnem potrkavanju življenja na vrhu lobanje
Morda boste videli mladeniče sanjaje hoditi z ro-kami v žepih To je samo zato da uspavajo bolečino in se tolažijo opazovaje svojo nesreco ki se zcii ta-ko večja zaradi njihove telesne stiske zaradi tega dež-ja ki pada na njihovo revno telo Poglejte v kaksnem stanju sem Kajti žalostni ljubimec ni nikdar sam NajgiOuije v njegovi samoti je ljubica še veuiio poleg njega in to zato da ga omehča da bo prestal dež
Ne Ljubimci sovražijo dež tudi kadar jim služi
Toda če ste toplo oblečeni in torej svobodnega srca
Torej je treba hoditi po pločnikih ln gledati stre-he in samo čutiti In morda včasih se ustaviti pri teh izreamn lgraii ki ne pripaaajo niKOinui urugemu Kot kraljevskemu dežju plemenitemu in počasnemu Tre-ba mu je dati svoje srce da poslej obe bijeta v istem vznesenem ritmu in da mir na svetu ne bo več prazna beseda Treba se je prepustiti se napihniti od sreče vzemanja in dajanja ou mirnih poaoD ki mkjer ne abstajajo Treba je pregnati vse misii in se srečno smehljati kot tisti s sonca ki vedo da je bila ta zado-voljnost ukradena lažnemu potuhnjenemu poželenju po zavetju in blago-stanju Da je biio treba premagati to srce in to telo predrio ste ga dali
Toda kraalu bo ojoj! ljudi ki se ne bodo bali dežja nič strahu pred njim in torej nič žrtvovanja In tisti tam vedno kričijo pod dežjem in pojejo korakajo z istim korakom kot vi poleg vas in ne spoštujejo vaše vere In glejte izvlekli so vas iz resnice in večnosti
In glejte kako čutite hlad vaših rok in vaših nog in vašega telesa praznote vašega srca glejte kako opa-žate reklame in zatočišča
Torej hitro vrniti se morate domov da se posušite popijete nekaj topiega poslušate na vaši strehi ritem dezja ki je bil prekinjen v vašem srcu zaradi nefital-neg^a ritma zaradi brezumnega ritma sveta
Toda ne bojte se
Dež je večen
Prevedel D. R.
VEČNOST prevajamo iz januarske številke Les Temps Modernes kot morda najznačilnejši tekst iz vrste skupaj objavljenih tekstov in pesmi podobne usmeritve.
Razni izpadi, apolitičnost in konformizem, opo-zarjajo na problem idejne usmeritve in družbene pa-sivnosti mladine, še najbolj študentov in dijaštva. Ker pa je vsak študent prej bil dijak, je ravno srednja šola pri oblikovanju pogleda na svet ter osebnosti in pri politični aktivizaciji pomembnejša.
V srednji šoli se vključi dijak v proces, ki na nje-govo življenje zelo vpliva, kajti to je doba formiranja osebnosti, svojega mesta v družbi in svojega odnosa do družbe. Vemo, kakšne ljudi bomo za naš razvoj potrebovali: strokovnjake s širokimi ustvarjalnimi sposobnostmi tudi na področju družbenih dogajanj, ker je le s tem zagotovljena kontinuiteta razvoja so-cializma. Hkrati pa ugotavljamo, da večina mladih strokovnjakov tem zahtevam ne ustreza, čeprav so v večini vendarle boljši od starejšega kvazistrokovne-ga kadra. Vzroke temu lahko iščemo na univerzi, srednji šoli in v vsem ostalem družbenem aparatu, ki posredno ali neposredno vpliva na izobraževanje, vzgojo. Na to pa vplivajo prav vsa družbena dogaja-nja, uspešna prav tako kot neuspešna.
če torej danes nismo zadovoljni z družbenopoli-tično aktivnostjo šolske mladine ne v šoli ne pozne-je, potlej moramo iskati vzroke za takšno stanje, ki je prav gotovo skrbi vredno, v celotnem družbenem mehanizmu, kajti vsak pojav v zavesti ima svoj re-sničen vzrok v stvarnosti.
Kaj nas bode v oči pri tej mladini? Družbeno-politična neangažiranost v najširšem smislu, slab od-nos do šolskega dela ter s tem slabi učni uspehi, ne-zanimanje za družbene probleme ter za razvoj, kon-formizem, huliganstvo, oblikovanje stališč, nasprotnih naši družbeni ureditvi. Vse to opažamo pri današnji mladini, ki se šola, in tudi pri ostali, le da so v pri-meru študentov, dijakov za družbeni razvoj posledice nevarnejše, ker bodo ti pač zasedli odločilna mesta y proizvodnji, upravi, šoli itd. Ponekod teh ekscesov ni videti, kljub temu pa menim, da je splošno stanje slabo. Zakaj?
Od kod družbenopolitična, pasivnost? Vemo, da di-jaštvo malo sodeluje pri komunalnem samoupravlja-nju, da se ne meni, kaj prida za samoupravljanje, da se ne vključuje v druge politične organizacije, da ga le redko vidimo na zborih občanov ali volilcev, na javnih tribunah, da ni čutiti recimo neke gimnazije na vsem področju, od koder so njeni učenci. Na podla-gi teh in drugih ugotovitev smo dejali, da je ta mla-dina pasivna. In tudi res je, vsaj v smislu naštetega, obenem pa smo vsaj dijaki in študentje dobro sezna-njeni s tem, kako naše dijaštvo kritizira in obrav-nava družbene dogodke, seveda privatno, nejavno, kako \e pripravljeno za fogovor o^&ružbenih vpraša-njih, kako jih to zanima, toda le tako dolgo, dokler jim tega ne ubijemo. KritiKnost in želja po spozna-vanju sta elementa, ki jih naš družbeni vzgojnoizobra-ževalni sistem ne zna izkoristiti. Prvega potolčemo in potlej se čudimo, od kod konformisti, ljudje brez hrbtenice in temu podobno; drugega obidemo, pa se zopet čudimo. zakaj se naša mladina za nič ne za-nima ali pa le za Beatlese, nogomet, western. Tudi srednješolci so ljudje s čustvi, hotenji, zanimanjem, če tega ne kažejo v svojem življenju ali pa napak pokažejo, potlej niso sami krivi. Kaj se zgodi z dija-kom, ki postavi vprašanje o perečem problemu, pa mu profesor ne odgovori? Ce napake kritizira, nero-dno seveda, ker bolje ne zna, pa ga obtožijo predrzno-sti, protidružbenosti; če mu šola prepbve sodelovati v določenih oblikah javnega življenja, češ da skrbi za red in vzgojo, hkrati pa vemo, da ravno film, klub, pa tudi pomenki v klopi lahko zelo veliko pripomo-rejo k vzgoji osebnosti. še bi lahko naštevali, toda namen je dosežen: tak dijak se bo v bodoče ognil tem vprašanjem, postal bo apolitičen, posebno še, če je podobnega mnenja tudi družina; zanimal se bo le še za stvari, s katerimi izraža protest proti stanju, v ka-kršnem je. Postane vrt, na katerem hitro raste ple-vel, tako navkljub našim ideologom — vpliv z zahoda.
Poglejmo stvar še drugače: ali ima dijak možno-sti sodelovati v družbenem dogajanju aktivno? Po ob-liki dela — da, vsebinsko — pa ne. Zakaj bi hodil na zbore občanov, se igral samoupravo, delal v politič-nih organizacijah, če pa v resnici ne bo vplival na po-tek dogodkov, kajti nihče ga ne posluša, ker niti ne zna vedno prav povedati, kaj misli. Tega se na žalost
NEKATERA
VPRAŠANJA
MLADIH
v 4 letih gimnazije ali druge srednje šole ne nauči. Dijakom ne nudimo niti možnosti svobodne, javne raz-prave, kaj šele odločanja, kar sem prej omenjal. Pa je vendar taka razprava prvl pogoj za odločanje. Sre-čo imajo tisti, ki jim profesor v spontanem razgo-voru pove nekaj o sodobnih družbenih dogajanjih, kjer lahko tudi oni povedo, kar misiijo. Danes se bo-jimo zvedeti za odkrita mnenja ljudi, ker so ti v bi-stvu bolj pošteni kot so videti in pri dijaštvu je to usodna zmota. če ne veš, kaj dijak misli, ga ne mo-reš spremeniti, toda ko ta svoje mnenje pove, mu rečeš, da je protizakonito in škodljivo ter ga kaznu-ješ. Ta metoda je policijska, za pravo vzgojno delo zavzet delavec pa bi tu šele začel in po 4 letih poma-gal dijakom, da bi se ustvarjalno vključili v družbo. Posledica duševne naravne iniciative in zanimanja je tako znana »nezainteresiranost« dijaštva za družbe-ne procese, kar pa je, kot smo videli, le protest proti nedemokratični vzgoji učenca kot objekta. Huligan-stvo ima iste korene: energijo, ki jo mlad človek ima, izvabi na podorčju, kjer to še lahko stori. Pre-cej je dijakov, ki so proti našemu družbenemu siste-
mu, posebno pa še birokraciji. Temu pravimo, da so idejni vplivi od zunaj, z zahoda. Rekel bi, da se to le odsevi naše napačne vzgojne politike, kar se zuna-njega tiče, pa prav toliko vplivi z vzhoda kot z za-hoda. želja po dobrern življenju je čisto naša; če na zahodu dobro živijo, je le slučajnost, če pa mi naši mladini ne pokažemo jasno realne poti za uresniče-nje dobrega življenja pri nas, potlej bo to pot posne-la po zahodni. Tuje ideologije brez ustreznih možno-sti, ki jih mi ustvarjamo pri nas, ne bi živele. Enaka je stvar z religioznostjo, ki je ponekod precej raz-širjena: stanje stiske, ki jo ustvarja naša družba za posameznike, je podlaga za religioznost.
Drugo pomembno področje, kjer očitamo dijaku nedejavnost, pa je učenje samo. Učni uspehi srednjih šol v Sloveniji so že več let na nezadovoljivi stopnji, čeprav je tudi nekaj izjem. Da bi to popravili, so se
I našle nekatere »brihtne glave«, ki zahtevajo ostro iz-biro kandidatov za šole II. in III. stopnje, ne da bi vedele, da je pri nas vsakomur zagotovljeno šolanje in da je v družbenem interesu, da čim več ljudi pri-dobi srednjo in višjo izobrazbo. Sicer pa smo s svo-jim znanim sistemom internatov in razporeanvijo šol-ske mreže že veliko pnpomogli k ostri izbiri icancti-datov, žal ne po sposoonostin giave, ampak denar-nice. Niso krivi s*abi dijaki, če so ucni uspem mzki am-pak tisti, ki teh siabih dijakov ne znajo pritegniti k šol-skemu deiu. Naj navedem le en pnmer: dijaki enega četrtega razreda gimnazije v Brežicah so odkrito xz-javili razredniicu, da jirn je snov v šoli popoinoma nezanimiva in da večino pouka presede, ne ua bi kaj od tega imeli. Ce bi izračunali, koliko ur in energije mladega človeka zavržemo vsak dan s poukom, ki je formainost, bi se verjetno zgrozili. K sreci taKšne statistike nihče ne vodi, saj, iorau bi pa korisuia. Izgovor, češ da so ti dijaki lenuhi, v tem iconkretnem primeru ne bo držal, ampak so vzroki drugje: neza-nimivo podajanje snovi, slabi učni programi, zato vsled tega dijak ni motiviran za dosledno lzpoinjeva-nje svojih obveznosti. Poglejmo vsako teh trditev po vrsti: tudi najaiitevnejša snov je lahko zarumiva, cie jo predava peaagog, ne samo strokovnjak (žal še slednjih manjka), če se nasloni na življenjsKe prime-re, probleme. Kaže pa, da naši profesorji za današ-njo nagrado nočejo v delo vložiti vec truda, saj tako mnogokrat sami pravijo. Dijakov odnos do snovi je po tej plati dostikrat podoben profesorje-vemu in družbenemu. Učni programi so namreč ogledalo družbenega odnosa ne samo do posamez-nih področij človekovega spoznavnega procesa, am-pak tudi do resničnega vzgojnega deia z miadino. Trdim, da sta ti dve komponenti po svoji kva-liteti le sad družbenega, toda pravega družbenega odnosa do vzgoje lastnega podmladka do samega se-be v koncni fazi. Tu smo se precej odmaknili od de-klariranih načel in izraz tega razmika je tudi pa-sivnost.
Kako je z motivacijo dijastva za lzpomjevanje osnovne družbene naloge šolarja? Vsak mlad človek ima cilj in to je dobro življenje, tako imenovana de-zorientiranost nas^opi, ko dijait spozna, da tega cilja ne bo uresničil, da mu nihče ne pokaže prave poti k uresničenju tega namena. Ce pa bi to hotela šola na-rediti, se mora približati življenju in ne sme več di-jaka zavijati v sen iluzij o lepi stvarnosti, ki je ni. No, vsakdo lahko potrdi, da dijak III. ali IV. letnika teh iluzij že več nima, da pozna realnost, toda na ža-lost, v nasprotje uradni šolski doktrini, sedaj ocenjuje sistem po teh napakah. Prikažimo mu jih v šoli, ob-ravnavajmo jih, povejmo, da dobrega življenja pri nas še ni, ampak da ga je treba s trdim delom ustvariti. Tudi družbeni cilj je dobro življenje neodtujenega človeka — to naj srednješolec spozna in vidi pot ures-ničevanja tega načela, ki je danes za marsikoga le papir.
Navedei sem nekaj dvotirnih točk v našem vzgoj-noizobraževalnem sistemu, vprašati pa se moramo, od kod so se splon pojavile. Svoj izvor imajo v dvoj-nem družbenem življenju — izraženim v ustavi in ostalih osnovnih listinah, in realnem. Prvega kažemo kot realnost, kar ni, drugega ne obravnavamo dovolj, kakor da se bojimo, sicer pa tudi nismo ne kadrovsko ne materialno marsikje sposobni. Tu je izvor osnov-nih pomanjkljivosti, ki jib očitamo ne samo šoli II. stopnje, ampak tudi ostalim.
O odpravi tega le dve besedi, saj je že vsem znano: šolo približati življenju, boljše predavatelje, uvesti resnično samoupravno delovanje i v šolo kot usta-novo i med dijake ,dokončno urediti materialno pod-lago. O tem nimam namena govoriti, zato le še o ak-tivu ZM na šoli: ker je tovarišica v dopoldanskem delu razprave že jasno osvetlila njegovo delo, bi poudaril le eno: aktiv mora omogočiti popolnoma svobodno iz-menjavo mnenj o vsem, kar dijake zanima in boli ter na drugi strani usposobiti dijake za samoilpravno ak-tivnost, ki jo že tako morejo in morajo izvajati. Aktivu torej praktična dejavnost ne pristoja, kajti to naredi ŠS ali RS itd. Ostane naj le vzgojno telo, kjer bo subjektivna vloga učenca prišla popolnoma do izraza.
Ciril Baškovič
ODPRTO PISMO VAM, SINOVI NAŠIH OČETOV
Pismo   neznanega  avtorja,   objavljeno   v  zadnji
številki Tribune, bi lahko podpisalo precejšnje števi-
lo bralcev, ki, razočarani nad stvarnostjo, zaman pri-
čakujejo odgovor na povsod pričujoče vprašanje »za-
kaj tako?« Zakaj je morala umreti naša vera v pra-
vičnost in humanost družbe, ki jo že imenujemo soci-
alistična in jo •postavljamo za vzgled vsemu svetu?
še pred nekaj leti smo iskreno verjeli vanjo, majhne
in nepomembne so se nam zdele stvari, ki so tu in tam
vrgle neprijetno senco na našo zanosno pesem o tem,
kako lepo je v naši domovini biti mlad... Prerastli
smo rdeče rute in spoznali, da ta mladost ni enako le-
za vse, pa smo bili pripravljeni zamižati na eno oko in
odpustiti družbi to krivico. V nekaj letih se svet pač
ne more spremeniti, smo si dejali in nismo hoteli pre-
več neučakano zahtevati vsega hkrati. Toda zdaj je
drugače. Nič več nismo Ijubi otroci, ki bodo nekoč v
megleni prihodnosti nadaljevali delo starejše genera-
cije, tiste s svetlo  preteklostjo  in  velikimi žrtvami.
Znašli smo se sredi šivljenja, ki so ga do sedaj živeli
za nas naši starši, in s tem življenjem (večna otroška
nehvaležnost) nismo in ne smemo biti zadovoljni. Zato
so danes naši dvomi najgloblji, pričakovanja največja,
naš upor tiajsilovitejši in zahteve najbolj nestrpne.
čudno nepripravljeni za spopad z življenjem, se ote-
pamo s stvarnostjo, ki jo nekateri živimo, drugi pa
»bivajo« bolj ali manj neprizadeto, vsi pa se čutimo
prevarane od lepih besed, ki niso našle svoje uresni-
čitve v praksi. Iri prav ta praksa, tako so nas učili, je
marksistični kriterij za spoznavanje resnice. Nekdo od
nas je pokazal s prstom na to prakso in Tribuna je ob-
javila njegove upravičene   očitke.   še   več,   uredniki
Tribune so naslovili odprto pismo na tiste, ki so po
njihovem mnenju najbolj odgovorni za taJcšno stanje
— na NAŠE OČETE. Na koga pa bi ga naj sicer na-
slovili? O naših materah tako ni da bi govorili, saj
smo z eno nogo še krepko zasidrani v dobrem sta-
rem patriarhatu. Tiste, ki pa so vendarle po svojih
močeh prispevale k sedanjemu stanju, pa so se kot dobre žene, pustile voditi svojim moškim tovarišem in si z njimi seveda delijo tudi odgovornost.
Krivda naših očetov je torej dokazana. Vendar pa dovolite, da vas vprašamo, KATERIM od naših očetov ste predvsem namenili odprto pismo? Kaže, da ste tudi vi, uredniki Tribune, nekoliko pod vplivom naše neodgovorne odgovornosti, v kateri odgovarjamo (in nosimo posledice) vsi, kriv pa ni nihče. Nevarno bi bilo zanikati, da družba kot celota ni kriva za po-sledice takšne ali drugačne politike svojih voditeljev. Najlepši primer za takšno zanikanje kakršne koli od-govornosti nam daje nemška preteklost. Toda, če gledamo na ta problem s stališča različnih vlog in različnega vpliva posameznikov na neposredno druž-beno dogajanje, se narn odgovornost očetov pokaže v drugačni luči. S kakšno pravico terjamo enako odgo-vornost od naših očetov, ki so vsa leta na svojih ple-Čih nosili breme neposredne produkcije za tiste, ki so prav malo delali, zato pa toliko bolj »delovali«, upravljali in zapravljali, in od teh namišljenih ustvar-jalcev socialističnih dobrin ter vrednot. Tem gre pri-znanje, čast in slava, pa tudi bolj oprijemljive oblike družbenega priznanja za vloženo delo. Rezultati njiho-vega dela so znani in nam na vsakem koraku bijejo v oči. Kar se tiče materialnega priznanja za to delo, pa je vse bolj skrivnostno, obdano s plaščem upraviče-nih sumničenj in govoric. Nedvomno pravično geslo »vsakdo po svojih sposobnostih, vsakomur po njego-vih potrebah« so si prikrojili po svoje, tako, da so upo-števali samo drugi, privlačnejši del. Takšni ste, naši očetje, vi, ki ste se pridružili revoluciji samo zato, ker ste pravočasno spoznali, kam piha veter. Zrastli ste vi~ soko in ne vidite, da ste zavrgli ideje, ki so na začetku kazale pot. čudite se in ne morete razumeti, da vaši Otroci v teh popačenih vrednotah ne vidijo tega, kar pričakujete od njih. Je vaša krivda res samo tolikšna kot krivda tistih naših očetov, ki bodo do pozne sta-
rosti garali na zemlji, v rudnikih, tovarnah in (tudi to je mogoče) v pisarnah, ker pač nimajo dokazanih in potrjenih zaslug in s tem posebnih let in drugih ugod-nosti? Kakšno odgovornost lahko terjamo od tistih na-ših očetov, ki v boju za socializem niso videli lastne kariere, ampak rešitev ponižanih in razžaljenih, rešitev iz razmer, v katerih ni bilo prostora za spoštovanje človeka in njegove največje vrednote — dela. Njihova pričakovanja so postala izgubljene iluzije, njihovih prizadevanj nočejo razumeti niti tisti, s katerimi in za katere so šli v boj. Ljudje smo tako radi ponižni hlapci, ki se klanjajo gospodom. Tako se je zgodilo, da pri nas spoštujemo in cenimo vse mogoče zaslu-ge, zveze, protekcije in seveda denar, ne spošiujemo pa tistega, kar bi moralo biti edino merilo za položaj človeka v družbi, ki se proglaša za socialistično — človekovo DELO.
In tu se moramo ustaviti in dodati odgovornosti, ki jo terjamo od naših očetov (upam, da smo pri tem, za katere očete gre, istih misli!) še našo lastno odgo-vornost. Zahtevamo, naj se naša družba razvija po drugačnih, neizkrivljenih načelih. Prej ali slej si bo-mo priborili pravico, da bomo sami odločali o tem. Toda — ali bomo sposobni uresničiti naše družbene ideale, smo prepričani, da se ne bo ponovila zgodovina naših očetov? Miselnost naše zlate mladine, ki še po-misli ne, na čigav račun se ji tako dobro godi, nekak-šen splošni pesimizem in nedelavnost, ki se jima tako radi predajamo, vse to ni ravno vzpodbudno. Krivda seveda ne zadene nas, povsod drugje jo išče-mo in marsikje tudi najdemo. Poleg vzgoje pa obstoji tudi samovzgoja, ki jo mnogi med nami priznavajo kot edino veljavno. Pokažimo torej s prstom kdaj pa kdaj tudi nase, na sinove grešnih očetov!
Ljubljana, 11. marca 1966 P. Rapoša
Plenum Univerzitetnega odbora ZŠJ v Ljubljani je na svoji zadnji seji 3. mar-ca 1966 sprejel sklep, da odgovornim v Zvezni skupščini postavi naslednje jav-no vprašanje:
Naša ustava jamči na vseh področjih družbenega udejstvovanja, razen pri po-veljevanju v armadi, enakopravnost vseh jezikov jugoslovanskih narodov. Te ustav-ne pravice pa se v institucijah, kot je zvezna skupščina, ne da uveljaviti. Ker menimo, da predstavniki ostalih jezikov-nih področij, razen srbohrvatskega, ne morejo v svojih jezikih nastopiti enako-pravno, vprašujemo:
Zakaj v zvezni skupščini še niso ure-jene naprave za sočasno prevajanje?
Plenum UO ZŠJ
URE ZASTRAHOVANJA V RODEZIJI
(ANONSMNO PISMO RODEZIJSKEGA ŠTUDENTA MEDNARODNEMU ŠTUDENTSKEMU ČASOPISU LETUDIANT)
Ni še dolgo tega, ko je bila univerza, ki je edina institucija te vrste v deželi otok za iskanje resnice v morju borbe za osebni interes. Njeni študentje so lah-ko, čeprav v določenih mejah, živeli kot člani univer-zitetne skupnosti, kot člani celotne družbe v deželi. Prav tako so lahko študentje na kritičen način ob-ravnavali vladno politiko in se jim pri tem ni bilo treba bati niti represalij niti političnega izsiljevanja.
Toda v trenutku, ko je prenehala delovati Central-noafriška zveza (la Pederation d' Afrique Central) in ko je prišla leta 1962 na oblast skupina skrajno desno usmerjenih Evropejcev, se je položaj zaostril. Že iste-ga leta je izredni vseučeliški profesor dr. Terence Ran-ger proglašen za nezaželeno osebnost. Prvo leto, ko je bila na oblasti, je Rodezijska fronta (Fronte de Rho-desie) začela napadati univerzo kot središče prevrat-niških elementov, ki ga je treba zatreti. Zato so se štu-dentje bolje organizirali, da bi laže kljubovali totali-tarističnim tendencam vladne politike in grožnje s strani Rodezijske fronte so to združevanje le še po-speševale. Zadostovalo je nekaj nesoglasij in njihovo nezadovoljstvo je javno izbruhnilo.
Aprila 1963 je svet univerze povabil salisburyjske-ga markija, naj položi temeljni kamen za novo bol-nico medicihske šole. študentje so najostreje prote-stirali. »Groba žalitev za univerzo je,« so napisali v svoji deklaraciji, ki so jo razširili po vsej deželi, ki jo obiskujejo študentje različnih ras, »če je na tak sve-čan dogodek povabljen reakcionarni konservativec in rasist.« Tudi nekaj profesorjev na medicinskem od-delku je bojkotiralo svečanost. študentje pa so se udeležili manifestacije, ki naj bi bila ena od najbolje organiziranih ter do sedaj najuspešnejša. In prilika, ki bi morala pomeniti zgodovinski dan za šolsko ob-last, se je spremenila y neke vrste slabo organizirano maškerado. Vse to je povzročilo jezo rodezijskih bogov
'ripadniki osebnega policijskega oddelka so za-čeli nadzorovati in zasledovati nekatere študente. Beli študentje, ki so aktivno nasprotovali vladi, so bili opozorjeni, »naj se nikar ne družijo z ostali-mi«. V sami univerzi je bila osnovana skupina vohu-nov Rodezijske fronte. Njeni člani so začeli označe-vati liberalne bele študente za »izdajalce, ki nam udar-jajo v hrbet«. Krog ovaduhov je nabiral svoje pristaše v tajno ligo. člani te lige so sarno pristaši Rodezij-ske fronte in njihova dejavnost astaja v misteriozni tajnosti. Njihov cilj so kampanje od vrat do vrat in razširjanje propagande, ki se drugače v javnosti ne bi mogla r°zšir.jati.
Zaradi takšnega novega položaja so morali tudi liberalni beli študentje kljubovati ne samo socialni osamitvi, ki je bila cena njihovemu bratenju s sovraž-nikom, s kaffirji, marveč tudi s sovražnostjo, ki je v globini načela njihova upanja. študentje druge barve in rase (to se pravi Indijci) niso mogli več javno iz-ražati navdušenja nad tem, kar so poskušali napraviti afriški študentje. 15. novembra 1963 so afriški študent-je poslali telegram Haroldu Wilsonu in mu čestitali k stališču, da se zavzema za vlado večine namesto za razglasitev neodvisnosti Južne Rodezije. Kasneje so študentje naslovili še dva memoranduma v London. Prvi je bil poslan laburistični strankiVel. Britanije, drugi pa tedanjemu premieru Siru. Douglasu Homeu. Zdaj je vlada nehala tolelirati opozicijo. Pet dni ka-sneje, 20. nov., je polkovnik Tanner (predsednik Ro-dezijske fronte) izjavil pred parlamentom, da so se študentje s svojim pisanjem predsedniku britanske vla-de spustili v preračunano manevriranje, ki naj bi raz-burilo javnost in zasejalo preplah. Nastalo je burno razpravljanje o tem vprašanju in predsednik vlade Jan Smith je menil, da je vprašanje dovolj pomem-bno. da ss zanj sam zavzame.
"•led tem časom so začeli profesorji zapušcati de-
želo in bilo je težko  dobiti  kvalificiran  personal  za
univerzo. Prišlo je sicer nekaj predavateljev UNESCA;
toda komaj so stopili v predavalnice, že so jih napadli
v parlamentu kot prevratniški element. Velik del pu-
blikacij, časopisov in političnih strank je bil prepo-
ved?»n. Pisanje po stenah je zdaj igralo glavno vlogo.
Manifestacija zoper to grobo omejevanje svobo-
de govora in politične pripadnosti je bila predvidena
za 26. avgust 1954. Manifestirati bi morali pred parla-
mentom. Pripadniki vohunskega kroga so takoj ob-
vestili posebni policijski oddelek. Kasneje, v času ma-
nifestacije, je bilo videti člane tega kroga, kako so
pla.ceva.li  policaje, da so aretirali   osumljene voditelje-
Policija je tedaj zaprla več kot 80 študentov. Od tega
so bili trije posebej obtoženi po zakonu o javnem redu in miru in bili obsojeni na 6 tednov zapora s prisilnim delom ali pa na globo vsak po 25 funtov.
V eni izmed izjav, ki jo je sodišče prav tako kva-lificiralo kot revolucionarno, je obtoženi študent med sojenjem dejal: »Hotel sem mirno in tiho protestirati. Ta pravica pa mi je bila odvzeta s tem, da vlada vsako obliko opozicije z dnsva v dan nestrpneje toleri-ra... Če obstoja nepravični režim, se z njim ne mo-rem zadovoljiti in mu ne morem biti poslušen. Zato tudi sodim, da je vsaka zveza z vlado sramota. Če pa neham protestirati, se izenačujem z režimom, proti kateremu se borim.« Druga izjava je bila nekoliko drugačna: »Cilj je bil protestirati legalno, kolikor bi bilo to mogoče in ilegalno, kolikor bi to bilo potrebno.« In zadnja izjava je bila še drznejša: »Obstoji režim, ki si je prisvojil naslov vlade, a ne predstavlja večine. Izkorišča zatirane. Ne obžalujem ničesar, kar sem napravil.«
Te manifestacije in besede so še nadalje skrbele stranko Rodezijske fronte. Aktivnost lige se je pove-čala. »Unicovn« časopis študentske zveze, je intervju-val vladnega ministra Van der Byla. Pogovor je tekel o najrazličnejših vprašanjih in med drugim tudi o svobodi govora. Minister se je zavzemal za svobodo govora, toda le toliko, kolikor ne gre za »razbrzda-nost«, ali toliko, kolikor ima Rodezijec pravico (očit-no je govoril o pravici, ki ne dovoli vsakomur na-sprotovati vladi Rodezijske fronte). Povečala se je aktivnost proti »izdajalcem, ki udarjajo y hrbet«. Na nepričakovan način je bil odvetnik Cristie Q. C. ime-novan za profesorja prava. Cristie je predan pristaš desnice. Ob svoji inavgulaciji je imel pred združenjem za aktualno vprašanje univerze govor, v katerem je govoril o afriškem nacionalizmu kot o prevratništvu, to se pravi kot o komunizmu, če se poslužujemo ter-minologije Rodezijske fronte. Cristie je na študente naslovil posebno pismo, v katerem je mnogo govoril o belih študentih, posebno liberalnih in je naglasil: »Ne družite se z drugimi.«
Nekaj dni po teh modrih besedah, je krog ova-duhov Rodezijske fronte javno potrdil svoj obstoj in
se proglasil za Gibanje študentov konservativcev (CSM). V deklaraciji je bilo rečeno: Na začetku tret-jega semestra tega leta j« bilo ustanovljeno gibanje št-dentov konservativcev kot posledica odločitve neka-terih študentov in profesorjev. Skupino smo ustano-vili, da bi povezali pristaše desnice centra stranke UCRN y trdno skupino, ki bi delovala po principu »V slogi je moč« ... CSM se upira komunizmu. Upira se tudi masi, to se pravi šolanim Afričanom iz mest. CSM se je zdelo potrebno tajiti, da je bila krog vlad-nih ovaduhov, vendar svobodno dovoljuje ministrom kot so Van der Byl in Ivor Benson (izposojeni arhi-tekt iz južne Afrike in duša Rodezijske fronte), »da nam prinašajo filme in govore na naših zborovanjih ali pa nam dajejo na razpolago svoje prostore, kjer se lahkoshajamo«: CSM ima dobro organizirano sekci-jo v srcu univerze. Ta sekcija se v glavnem shaja v hodniku pred predavalnicami in se predaja misterioz-nim plesom, ki običajno dosežejo svoj višek v divjem zapriseganju. Stvar se vrti okoli UDI, njihova priljub-ljena pesem pa se imenuje »Vsi se bomo borili«. Petje je monotono, večkrat si slede kratki presledki za go-vore, ki so očitno namenjeni vsem, ki so v hodnikih. Potem pride do pravega ritualnega priseganja: »Ti umazani kaffirji bodo prve žrtve ...«
Afriški študent je žrtev pokvarjenega kroga, ki je opisan z nacionalno sifuacijo. Veliko vrednost pripi-suje iskanju svoje lastne identitete, svoji svobodi in demokraciji. Vse to združuje v eni sami besedi: ta be-seda je svoboda. Da pa bo prišel do svobode, se mora potruditi in pritegniti k svojemu spoznanju in k svo-ji viziji republike Zimbabwe- tudi svoje sorojake.
Zaradi razvoja tehnologije in različnih premikanj v sodobnih družbenih sistemih je postalo izobraževa-nje ključ k uspehu. Toda akademske možnosti so za afriškega študenta tako majhne, da mu ne bodo ni-koli dovolile svobodne izobrazbe, vse dokler bo na oblasti sedanji režim.
L'Etudiant — December 1965
Zimbabwa — nacionalno gibanje Južne Rodezije.