138
RAZPRAVE, [TUDIJE
France Novak
PREDPONI V- IN U- V JEZIKU SLOVENSKIH
PROTESTANTSKIH PISCEV 16. STOLETJA
0 Razvoj predpon v- in u- v slovenskem knjižnem jeziku nadrob-
neje ni popisan, čeprav je zanimiva zgodba. Enotnost, ki je bila pri
protestantskih piscih na koncu njihovega obdobja dosežena, je bila
kasneje porušena in se dolgo ni na novo vzpostavila.
Današnje stanje je urejeno zlasti po pomenskem načelu, ki ga je
prvi uveljavil Metelko v slovnici (Metelko, 1825:144–145), kar je
Škrabec obžaloval; prikazano je v Bajčevem besedotvorju (Bajec,
1959:114–118, 131–133), Slovarju slovenskega knjižnega jezika (SSKJ V
1991, 214–249 in 349–600), Toporišičevi slovnici (Toporišič, 2000:
221–222) in Slovenskem pravopisu (SP 2001:1601–1633 in 1634–1694).
1 Pri urejanju in raziskovanju besedja slovenskih protestantskih
piscev, kjer zdaj teče izdelava Besedišča jezika slovenskih protestantskih
piscev 16. stoletja, pri kateri gre za urejanje in opremljanje iztočnic z
besednovrstnimi in pomembnejšimi slovničnimi oznakami, ki uteme-
ljujejo samostojnost in obliko iztočnic, in tudi za urejanje kartoteke
(Merše, 2004:7–31),1  smo naleteli tudi na vprašanje, kako so prote-
stantski pisci 16. stoletja uporabljali predponi v- in u-. Hitro je bilo
jasno, da je bilo pri njunem razvoju zanimivo gibanje. Pregledati je
bilo treba vsa besedila. Takih raziskav smo se lahko lotili, ko je bilo
zbrano vse gradivo,2  pred tem so bile natančne analize otežene.
1 V razpravi je na zgledih vzorčnih primerov popisana zahtevnost in pomemb-
nost dela.
2 Razprava je narejena na podlagi kartoteke popolnega izpisa vseh slovenskih
besedil slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja, za katero skrbi Sekcija
za zgodovino slovenskega jezika na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša
pri ZRC SAZU. Brez kartoteke bi bila natančna raziskava zelo otežena.
139
Ker protestantski pisci povezujejo predlog v in predpono v- in ju
pišejo deloma po enakih pravilih, je treba raziskati poleg predpone v-
tudi rabo predloga v.3  V tem prispevku bo analizirana samo raba
predpon. Njihov razvoj se vključuje v iskanje in oblikovanje govorne
in pisne podobe slovenščine. Iskanje najboljših možnosti, ki je zlasti
vidno pri P. Trubarju, a so se ga udeležili tudi Krelj, Dalmatin in
Bohorič, drugi pa manj, je bilo dokaj živahno in rečemo lahko, da je
končni dosežek, prikazan v DB 1584, logičen rezultat iskanja.
Teme sem se lotil, ko sem ugotovil, da je smiselno govoriti samo o
predponah v- in u-, ne da bi se spuščal nadrobneje v načela zapisovanja
glasov in ne da bi analiziral vplive nemške, latinske in drugih pisav
na naš pravopis v začetkih knjižnega jezika, o čemer sta na več mestih
razpravljala Škrabec in Ramovš. Metoda, uporabljena pri analizi, je
vključevala zlasti pregled zapisovanja glagolov, pri katerih je danes
predpona u-, in njihovih izpeljank, saj so današnji predponi v- in vz-
tudi pri protestantih zapisovani tako.
Več o pisanju glasov je pregledno predstavljeno v razpravi M. Merše
(Merše, 1992:321–340). Več o pisavi protestantskih piscev sta pisala
na primer S. Škrabec (prim. Moder, 1999; zlasti gesla črkopis, pisava,
pisanje) in Toporišič (Toporišič, 1986:271–305). Vloga teh predpon
pri tvorbi vidskih parov je popisana v razpravah M. Merše (Merše,
1995:180–192; 1996:65–78.4
Zvočnik v je delal že našim piscem 16. stoletja preglavice zaradi
izgovora. V zadregi so bili, kako ga zapisovati in izgovarjati v posa-
meznih položajih. Za predpono v- lahko uporabimo navodilo, ki ga
je P. Trubar napisal večkrat, npr. TA 1550, 2a in TE 1555, E 3a; za
predpono najbolj značilno je navodilo: de ∫e vadio … ta v. kadar od∫preda
∫toy, ∫a en mekak f. … i∫rezhi TA 1566, A 1b. Trubarjev v- sta glede
izgovora raziskovala tudi Ramovš (Ramovš, 1924:130 in dalje) in
Škrabec na več mestih (prim. Moder, 1999:268).
3 Predlog v in u pri protestantskih piscih bo obravnavan v posebnem sestavku.
4 Avtorica ima glagole razvrščene po sodobni rabi, gradivo pa navaja v takratni
pisavi.
FRANCE NOVAK
140
RAZPRAVE, [TUDIJE
2 Trubarjeva dela
2.1 Osnovne poteze zapisovanja predpone v- so razvidne iz prvih
dveh Trubarjevih knjig – to sta Catechi∫mus in Abecedarium vnd der
klein Catechi∫mus, oba iz 1550. V prvi slovenski knjigi TC 1550, pisani
v nemški pisavi, je pri glagolih, ki jih danes zapisujemo s predpono u-
ali v-, in izpeljankah iz njih samo pisava z v-: vbiti, vbraniti (3),5  vbraniti
se (2), vdarjen, vgledati, vgrizniti, vkazovati (2), vliti, vmeti, vmivati, vmoriti
(7), vmorjen (2), vmreti (18), vmrtov (2), vmrtvi (2), vpičiti, vslišan (3),
vslišati (15), vsmiliti se, vtolažiti, vžitek (2), vživati (3). Drugo kategorijo
predstavlja glagol užgati (2); ta je zapisan vu∫hke TC 1550, 109, Vue∫hgi
TC 1550, 201. Protetični v- kaže na u-jevsko predpono. Tudi sestav-
ljeni glagoli s prislovi, nastali po zgledih iz nemščine, se zapisujejo
enako z v-: gori v∫tall TC 1550, 16a, 39, gori v∫tane TA 1550, 12. Znotraj
besede je pisava v-ja, ne samo predponskega, ampak tudi drugih,
pisana po drugačnih načelih, in sicer z u-jem. To je vidno že pri
zanikanih oblikah, če se pišejo skupaj, npr. neuella vezh koker ta hlapez
TC 1550:142. Enako je v sestavljenkah, npr. ∫po∫namo nega preueliko
Mylho∫t TC 1550, 110, htimu peruoli ozha nebe∫ki TC 1550, 29.
2.1.1 Enako stanje pri pisanju predpone v- je v TA 1550. Zapisuje
se redno z v-: vbijati, vslišati, vstati, vbijanje, vbraniti se, vkazati, vmeti, ki
je z v- zapisan petkrat, je enkrat zapisan z u- (umeio TA 1550, A1), a tu
gre za kurzivo. V naslednjem obdobju bo postalo zamenjavanje
predpone v- z u- v kurzivi močno. Za vse v-je velja, da se pišejo v
sestavljenkah z u-jem: odue∫he∫h TC 1550, 21, re∫ue∫he∫h TC 1550, 21,
toda obaroval TA 1550, kjer gre za izpad v-ja (Škrabec, JD I, 472).
2.1.2 Če stanje, izpričano v teh dveh knjigah, primerjamo s stanjem
v Brižinskih spomenikih, ugotovimo, da se je precej spremenilo. Tam
je še bliže praslovanskemu stanju, tako da so na primer pri slovarjih
v izdajah Brižinskih spomenikov lahko nastavili kot iztočnice glagole
s predpono u- in v-.6
5 Gola številka v oklepaju za besedo opozarja na pogostnost besede ali oblike.
6 V BS 1968, 227–261, so Glossar sestavili Jože Pogačnik, Kajetan Gantar, Adela
Žgur. V BS 1992, 130–153, je Slovar sestavil Janez Zor s sodelovanjem Franca
Jakopina in Tineta Logarja.
141
2.2 Druga faza pisanja predpone v- se začne leta 1555, ki je prineslo
vrsto novih izdaj, in traja zlasti do leta 1564. Prva značilnost je, da
Trubar preide na latinsko pisavo, prejšnjo nemško pisavo pa ohrani
kot drugo pisavo za robne opombe v nekaterih publikacijah. Poleg
tega v nekaterih knjigah uporablja tudi manjšo latinično kurzivo. V
tej kurzivi se najprej začno namesto v-jev uporabljati u-ji. To je obdob-
je sodelovanja s Petrom Pavlom Vergerijem (Rupel, 1962:83–100).
ABECEDARIVM (TA 1555) je že pisan v latinski pisavi. Predpona
v- ima dve pisni varianti v- in u-. Prevladuje še v-: vbijati, vmreti, vslišati.
Opažamo, da se že v tej knjižici pokaže v kurzivi pisava vseh malih v-
jev z u-ji, npr. u∫tane TA 1555, A6a, kar smo kot enkraten pojav opazili
že v TA 1550. Ker kurziva v tej knjigi ne pozna malih v-jev, je ne
moremo šteti za odločujočo pri predponi v-. Pri naslednjih knjigah
bomo morali ugotavljati, kako je zapisovana predpona v- v različnih
pisavah. Toda še druga novost se pojavi tega leta in že v tej prvi
knjižici. Poleg tega, da se predponski in drugi v-ji za predponami ali
nikalnico, to je sredi besede, pišejo praviloma z u-jem, npr. ∫auershe
(2) TA 1555, A5a, se pojavljajo tudi v navadni pisavi dvojnice, pisane
z u-jem: gori u∫tal od ∫merti TA 1555, A3b.
CATECHISMVS (TC 1555) je napisan v dveh pisavah: osnovno
besedilo in predgovor, ki je podpisan z okrajšavami Ty Vashi Slushabniki
inu Bratie. N. V. T., 7  sta napisana v navadni latinici, razširjeni deli
naslovov in pojasnilo o katekizmu so pa v kurzivi, vendar za naše
vprašanje ta kurziva ni odločilna, ker teh besed v njej ne srečujemo.
Pomembna je utemelitev nove pisave: Inu nom ∫e tudi sdy, de ta nasha
slouenska be∫∫eda ∫teimi latinskimi puh∫tabi ∫e lepshe inu leshei pishe tar bere
Tc 1555, A 2b. V navadni pisavi prevladuje sicer pisava z v-jem, vendar
so pri nekaterih besedah tudi u-ji, npr.: vbijanje, vkazati, vmeti (5), toda
umeti samo enkrat, pa še tu gre za kurzivo: umeio TC 1555, A1, umoriti,
toda vmoriene tiga zhloueka TC 1555, F1, vmreti (3), vslišan (3), vslišati
(2), vstati je zapisan trikrat z v-, enkrat z u-. Pri gori vstati so trije zapisi
z v-, a eden z u-.
7 Drugi dve inicialki pomenita Vergerija in Trubarja. Za N. je pa vprašanje
odprto, Premk 1999, 67 d. domneva, da se za začetnico N. skriva priimek
Nero, Vergerijev sodelavec.
FRANCE NOVAK
142
RAZPRAVE, [TUDIJE
TA EVANGELI SVETIGA MATEVSHA (TE 1555) je značilna po tem,
da je prva knjžna izdaja dela Biblije, prevedenega v slovenščino, in po
tem, da je to besedilo izšlo pri slovenskih protestantskih piscih še
trikrat, v dveh Trubarjevih priredbah (v TT 1557–1558, TT 1581–
1582) in v eni Dalmatinovi (v DB 1584), pa še po tem, da je lani minilo
450 let od izida. V knjigi so uporabljene tri pisave: navadna latinska
pisava, latinična kurziva in nemška pisava. Glavno besedilo in pred-
govor, ki je podpisan Vashi Slushabniki inu Bratie. V. T. je pisan v latinici,
v kurzivi so natiskani uvodni deli o Matevževem življenju, sumariji
za vsa poglavja in zapis Lubi Slouenci, v gotici je nekaj opomb na koncu
knjige. V kurzivi se mali v sploh ne uporablja, ampak vedno zamenjuje
z u. Očitno gre za vprašanje pisave, zato ne štejemo, da bi bilo tu
zapisovanje predpon v- z u- v kurzivi znamenje dvojnosti v sistemu.
Da bo pa vseeno razvidno, kakšna je raba, bomo na razmerje opozorili
tudi številčno pri pregledu besed: vbežati, vbiti, ubyena TE 1555, A5b,
kurzivni tisk, ubiti TE 1555, C 4b, vbijat : ubijati (2 : 1), vdariti(6), vdarjen
: udarjen (3:1), vganiti se : uganiti se (2:1), vgasiti, vgasovati, vgledati : ugledati
(6 : 1), vjet, vjeti : ujam- (5 : 2), vkazati, vkrasti (4), vloviti, vmeti (3), vmiti
(2) : umie TE 1555, B2b, vmoriti (6), vmreti (8), vsehniti: usahniti ( 1 : 2),
usekati (2, en zapis je v navadni pisavi), vslišan, vslišati, vsmiliti se, vstrašiti
se, utolashi TE 1555, A6b, gre za kurzivno pisavo, vtopljen. Ugotavljamo,
da se je pisava z u-, ki je edina v drobnem poševnem tisku, kot redkejša
možnost preselila tudi v navaden tisk. Položaj, v katerem bi prišla
skupaj dva enaka glasova, je zapisan takole: ie vuenilu TE 1555, 30b.
Poseben položaj je bil tudi pred i-jem, ker bi bila navadna rešitev
zavajajoča. Današnji uiti zapisuje vuydete TE 1555, 5b, kjer protetični
v kaže na predpono u-. Užgati ima samo zapis – ne vushge TE 1555, 9a.
Knjižica ENA MOLITOV TIH KERSzhenikou (TM 1555), ki jo je
podpisal VERGERIVS, je tiskana v kurzivi in dvojezično, v slovenščini
in italijanščini. Malega v delo skoraj ne pozna, razen enkrat (∫a volo A
1a); ko gre za navadno pisavo, je vedno u. Namesto v- je zapisana
predpona z u-: uieti (TM 1555, A 2b). Zanimivo je še to, da jezik nima
tipičnih Trubarjevih lastnosti, zato lahko sklepamo, da je imel pri
prevajanju tega besedila pomembno vlogo tudi Vergerij, sklepam,
da ga ravno zaradi tega Trubar v TR 1561 niti ne omenja kot svoje
besedilo.
143
Za TA PERVI DEIL TIGA NOVIGA TESTAMENTA (TT 1557) je
značilno, da spada v obdobje zamenjavanja v-ja z u-jem. Pri glagolih
s predpono v- kot tudi pri drugih vlogah v-ja, npr. predlogu, se
uporablja bodi v ali u, vsaj v vlogi predpone je pogostejši v. Zaradi
zamenjavanja menim, da tudi ta publikacija ni odločilna pri določitvi
temeljne oblike glagolov, sestavljenih s predpono v-. Opozarja pa to
zamenjavanje na pomembna pravopisna vprašanja, ki so tekla v tem
času. Prizadevanje Primoža Trubarja pri iskanju najprimernejšega
sistema zapisovanja glasov in oblikovanja jezikovnega sistema je bilo
izredno močno in živahno.
Knjiga ima dva dela in vsebuje več besedil. Najobsežnejša so tri:
TIGA NOVIGA TESTAMENTA ENA DOLGA PREGVVOR, iz Biblije štirje
evangelisti in Diane tih Iogrou in KRATKA POSTILA z značilnim
naslovom EN REGISHTER … (TR 1558); poleg tega pa še TA SLOVEN-
SKI KOLENDAR KIR VSELEI TERpi (TKo 1557). Pisava v-jev je v vseh
delih približno enaka. Pri nekaterih sestavljenkah prevladuje pisava z
v-, pri drugih z u-. Za natančnejšo osvetlitev bom navedel nekaj
podatkov: TT 1557 ima osemkrat ubežati, a enkrat vbežati, TR 1558
besede nima, ubijati ima TT 1557 sedemkrat, z v- pa dvakrat, TR 1557
ima pa vbijati dvakrat, z u- pa enkrat.
TA DRVGI DEIL TIGA NOVIGA TESTAMENTA (TT 1560) ima dva
tipa pisave: navadno in kurzivo. V kurzivi se mali v ne uporablja, zato
so pri predponskih glagolih in izpeljankah iz njih, kot npr. vmoriti,
vmorjen, zapisi z u-jem, močno pa prevladujejo zapisi z v-jem. Pri
nekaterih glagolih ali izpeljankah iz njih pa sicer prevladujejo zapisi
z v-, toda zapisi z u- so tudi v navadnem tisku vmreti (28) : umreti (5,
od tega enkrat v kurzivi).
SVETIGA PAVLA TA DVA LISTY (TL 1561), knjiga, napisana v treh
pisavah, in sicer v latinici, kurzivi, v kateri so zapisani povzetki
poglavij, in nemški pisavi, v kateri je napisan robni tekst. Pri glagolih
in njihovih izpeljankah, kot so npr. vkazati, vmeti, vmoriti, vmreti,
vsahniti, vživati imamo večino zapisov z u- v kurzivi, vendar je nekaj
takih zapisov tudi v navadnem tisku, pri glagolu vživati, ki ima 13
pojavitev: so tri zapisane z vshiua-, šest v drobnem tisku in štiri
v navadnem pa z ushiua-. Podobno razmerje je tudi pri glagolih,
ki nimajo predponskega v-ja. Glagol vabiti ima pet zapisov uabi-
FRANCE NOVAK
144
RAZPRAVE, [TUDIJE
v kurzivi, trije zapisi so pa z vabi- v navadnem tisku in v nemški pi-
savi.
TR 1561je knjižica, napisana v nemščini in o pisavi v- ni gradiva.
V Trubarjevi knjigi ARTICVLI OLI DEILI, TE PRAVE STARE VERE
KERSZHANSKE (TAr 1562) so tri pisave: navadna latinica v glavnem
besedilu, kurziva v razširjenem naslovu in kazalu in gotica v robnem
besedilu: kurziva nima malih v-jev in namesto njih uporablja u, zato
ta ni odločilna pri določitvi predpone. V drugih dveh pisavah se mali
v uporablja, zato so skoraj vsi glagoli s predpono v- tako tudi zapisani,
le redki imajo v navadni pisavi tudi zapis z u-, tako je vtolažiti zapisan
dvakrat z v-, enkrat pa z u-. Sploh so posebno vprašanje samo enkrat
izpričani predponski glagoli. V TAr 1562, 16b je tak vstopiti se, zapisan
Sledna Nauada ∫e ima tei Ri∫nici u∫topiti.
Za Trubarjev cerkveni red CERKOVNO ORDNINGO (TO 1564) je
značilno zamenjavanje v- in u- tako pri predponi v- kot pri drugih
začetnih v-jih. Lahko rečemo, da v tej knjigi ni razločevanja med v in
u. Tudi ta knjiga ima dve pisavi: navadno latinico in kurzivo, v kateri
so zapisani razširjeni mednaslovi in besedila na robu. Toda pisanje
predpone v- ni odvisno od tega, ampak je zamenjavanje v obeh
pisavah. Pogledali bomo razmerje med pisavo z v- in u- pri naši
skupini glagolov:8  vbežati (0 : 4), vbijati (3 : 0), vbijen (4 : 2), vbiti (2 : 0),
vbraniti (3 : 1), vbraniti se (1 : 2), vjeti (1 : 0), vkazanje (10 :1), vkazati
(0 : 1), vkrasti (0 : 1), vmeti (9 : 4), vmoriti (4 : 1), vmorjen (4 : 2), vmreti
(53 : 24), vpelcan (0 : 2), vpeljati (1 : 0), vsahniti (1 : 0), vslišan (4 : 5),
vslišati (17 : 20), vsmiliti se (1 : 2), vstrašiti (1 : 0), vtolažiti (4 : 1), vtopiti
(0 : 1), vtožiti se (1 : 0), vživati (4 : 9).
Pri glagolih in izpeljankah, ki so tudi danes z v- ali z vz-, je
podobno razmerje, npr. vzdihanje (6 : 4). Uiti (4) je zapisan z vuyd- in
vushla, kar kaže na predpono u-. Zanikane oblike, ki se pišejo skupaj
z nikalnico, se zapisujejo z u, npr. ∫e … neudarish TO 1564, 163b. Užgati
(2) je zapisan z vushg-, kar kaže na predpono u-. Uveniti je zapisan ne
vuene TO 1564, 78a, kar kaže, da je izgovor drugačen, sicer gre za
znan Trubarjev model.
Trubarjev Ta Celi P∫alter Dauidou (TPs 1566) ima skoraj dosledno
8 Prva številka pove, koliko je zapisov z v-, druga pa, koliko jih je z u-.
145
predpono v-: vbežati (5), vbijati, vbijeni (2), vbiti (5), vbraniti se, vdariti
(6), vdarjen, vgašati itd. Pisava z u- je izjemna pri pogostnejših glagolih
in izpeljankah, npr. vjeti (9 : 1),9  vslišati (veliko : posamično). Uiti (3)
ima zapis, kot ga že poznamo: vuidemo, vuydem, ie vushla, ki kaže na
predpono u-. Tudi zapise za uveniti (4) že poznamo: vuene, vueneio.
Tudi tu je užgati se (4) s predpono u-, vedno vush-, prav tako užigati se.
Naslednje manjše Trubarjeve knjižice niso prinesle kakih spre-
memb, ampak se držijo ustaljene prakse. Opazili smo že, da po TO
1564 čedalje bolj prevladujejo zapisi z v. TA 1566 ima od opazovanih
besed samo vbijati, ker gre za Deset zapovedi, gre za ustaljeno obliko
(Ne vbyai TA 1566, A 5b). TC 1567 uporablja predpono v-: Ne Vbyai
Bb, vmerl TC 1567, A6b. TL 1567 ima samo predpono v-. Čeprav sta
dve pisavi, se tudi v kurzivi praviloma piše v-, izjema je umerl TL 1567,
83a. TP 1567 ima vedno predpona v-: vmreti, vslišati. TPs 1567 upo-
rablja vedno predpono v-: vbiti, vgrizniti, vmoriti, vmreti, toda užgati
(Vushgi TPs 1567, 7). TC 1574 ima tako rekoč samo predpono v-: vbiti,
vbraniti, vgrizniti, vkazovati, vmivati, vmreti, vsmiliti se, vživati. Pri glagolu
vslišati je med 28 pojavitvami samo ena z u-: uslishi TC 1574, 6b. V
zanikanih oblikah, če se pišejo skupaj, se predpona zapisuje z u, npr.
neumorish TC 1574, 10. Zapleten položaj, kako zapisati predpono v
pred iti, kar smo že srečevali, je nakazan z zapisom smerti guishnu ne
vuidemo TC 1574, 125; kaže na uiti. TP 1575, kratko besedilo, ki ima
vse predpone, razen v zanikanih oblikah, če se pišejo skupaj, pisane z
v-, npr. vtopiti TP 1575, B 3a. Opažamo zelo zanimiv razvoj.
2.3 Že v prejšnjem poglavju smo opazili, da se pri Trubarju umirja
mešanje med u-jem in v-jem. CATEHISMVS SDVEIMA ISLAGAMA (TC
1575), pomembna knjiga z zelo značilnim Trubarjevim pripovednim
jezikom, ima predpono v- tako rekoč vedno. Glagolov in izpeljank iz
njih je veliko: vbežati, vbijati, vbiti, vbraniti se, vdariti, vganiti itd. Problem
predstavlja viti, ki je v tej knjigi prikazan kot uiti, kar dokazujeta zapisa
s protetičnim v-: vushli, vusshli oboje TC 1575, 305. Predpono v- pred
podstavnim glagolom, ki se začenja z v, zapisuje tako, da drugi v
zapisuje z u: kir nigdar ne Vuene TC 1575, 32. Glagola užgati in užigati,
9 Prva številka označuje v-, druga pa u-.
FRANCE NOVAK
146
RAZPRAVE, [TUDIJE
uporabljena po enkrat, sta zapisana s protetičnim v-, kar kaže na u-,
npr. vushgal TC 1575, 38. V zanikanih oblikah, ki se pišejo skupaj, je
predpona v pisana z u, npr. neu∫milila TC1575, 99.
NOVIGA TESTAMENTA PVSLEDNI DEIL (TT 1577) ima tri pisave:
svetopisemsko besedilo je pisano v navadni latinici, komentar je pisan
v poševni in nekoliko manjši latinici, v pokončni manjši pisavi pa je
pisano robno besedilo. Zamenjavanja predponskega v- z u- ni. Upo-
raba predpone v- je v vseh treh pisavah enaka. Praviloma se torej
uporablja v-: vbeliti, vbežati, vbijati, vbiti, vbraniti itd. Viti (3) zapisuje:
vyti, vydemo in vuyde, torej dvakrat viti enkrat uiti. Zapis vslišati je
uporabljen dvakrat, uslishi TT 1577, 458, pa enkrat in še to v kurzivi.
Užgati in užigati se tudi tu uporablja z u-: vushge TT 1577, 117.
V knjižici TA PERVI PSALM SHNEGA TRIIEMI ISLAGAMI (TPs
1579) se uporablja vedno predpona v-: vbraniti, vkazovati, vmreti, vtopiti,
vživati. Pričakovana posebnost je pri uveneti: inu nega li∫tie ne vuene
TPs 1579, A 1b.
Pomembno mesto v rabi predpone v- ima TA CELI NOVI TESTA-
MENT (TT 1581–82), kjer se opusti zamenjavanje v z u pri pred-
ponskih glagolih in njihovih izpeljankah. Dosledno uporablja pred-
pono v-. Lahko rečemo, da je šel na sistem, uporabljen že v prvi knjigi
TC 1550. Glagolov s predpono v- in izpeljank iz njih je veliko: vbeliti,
vbežati, vbijati, vbiti, vdariti, vdinjati itd. Z v se zapisuje tudi v zgledu, v
katerem je prišlo do premeta predpone in nikalnice: ∫teimi vnemiue-
nimi rokami TT 1582, 163. Pred iti uporablja v istem pomenu pred-
pono v-: vyd- in u-: vuide TT 1582, 205, vushli TT 1582, 550. Pred pod-
stavnim glagolom, ki se začenja z v, uporablja predpono v-, vendar se
podstavni v zapisuje z u, npr. kir nigdar ne vuene TT 1582, 336. S pred-
pono u se uporabljata glagola užgati in užigati.
2.4 Zadnja Trubarjeva knjiga HISHNA POSTILLA D. MARTINA
LVTERIA v treh delih
(TPo 1595), za katere izid sta po Trubarjevi smrti poskrbela zlasti
Trubarjev sin Felicijan, Andrej Slavinec, ima pri pisanju predpone v-
takole stanje: Glagoli, ki jih opazujemo, imajo predpono v-. Teh je
veliko. Redkokdaj je označena z opuščajem, npr. v’platiti TPo 1595,
III, 173, v’∫tra∫hiti TPo 1595, II, 19. Na poseben način se zapisuje
147
predpona pred podstavo, ki se začenja na i, npr. iti: štirikrat je uvide-,
dvakrat pa vuide-. V zanikanih oblikah, ki se pišejo skupaj, sta dva
tipa zapisovanja: nevblatili TPo 1595, I, 205, kot je bilo v DB 1584, in
neuplati TPo 1595, I 274, kot je bilo pred letom 1584. Predpona u- se
uporablja priglagolu unesti: de je veliku une∫sel inu vkradel TPo 1595, I,
229. Glagol užgati in izpeljanke so zapisani vedno s protezo, npr. ta
Hudizh vu∫higa to na∫ho mi∫sal TPo 1595, I, 161. Kako zapisuje to
predpono pred v-jem, se ne da ugotoviti, ker ne uporablja nobenega
takega glagola, kot je uveneti. Če pa sodimo po rabi predloga, bi bila
tu raba, kot je bila dosežena v DB 1584.
3 Kreljevi besedili
Pomembna stopnja v razvoju pisave predpone v- nastane s Seba-
stijanom Kreljem, ko je začel dosledno razločevati med v in u in z
opuščajem označevati mejo med predlogom in besedo in ko je uvedel
varianto predloga v pred besedo, ki se je začenjala z v, ta je u. V KB
1566 vedno uporablja predpono v-, npr. vbijanje, vbijati, vbraniti se,
vmreti (4), vtolažiti. Uveneti je zapisan: cveit uvene, KB 1566, E4, kar je
pomembna novost v iskanju pravega zapisa. Užgati ima predpono u-:
ushgal KB 1566, B.
Za jezik je še pomembnejše drugo Kreljevo besedilo POSTILLA
SLOVENSKA (KPo 1567), ker je obsežno in ker je v njem svoje doje-
manje predpone v- pisec še izpopolnil. Mešanja med v-jem in u-jem
ni več. Izpričanih imamo veliko glagolov in izpeljank iz njih, ki jih
danes pišemo s predpono u-, a so pri Krelju pisani z v-, npr. vbežati,
vbijati, vbiti, včakati, vdariti, vdariti se, vdelati, vdinjati, vdinjovati, vdobri-
hati, vganiti, vgledati, vgnati, vgnesti se, vgreti, vhititi itd. Občasno, zlasti
pri zapletenejših zgledih, opozarja na predpono z opuščajem, npr.
pri vgasiti: v’ga∫iti KPo 1567, CXVIIb; današnje uiti (7) zapisuje z
oblikami v∫hal, vijde, v’ijdete KPo 1567, XIXb, v’ijti KPo 1567, LVb,
vytijm [vjiti jim] KPo 1567, CLVIIb; glagol vjeti med sedmimi poja-
vitvami zapiše enkrat z opuščajem: v’iameio KPo 1567, XIXb. Stara
predpona u- je izjema, tako je pri glagolu vdariti med sedmimi pono-
vitvami samo enkrat zapisano: ûdariti KPo 1567, CXLIXb, pri čemer
znak û pomeni to kot protetični vu-, kar je pri protestantskih piscih
FRANCE NOVAK
148
RAZPRAVE, [TUDIJE
znak, da gre za domači u-, npr. vuk, vučiti, vuho. Predpona u- je tudi
pri užgati, kar srečujemo pri vseh protestantskih piscih – ûshge KPo
1567, CXXXIb.
4 Dalmatinova besedila
4.1 Začetni sistem, ki ga je uporabljal Jurij Dalmatin v besedilih
pred Biblijo 1584, lahko označimo kot enoten, razvit pa je iz Trubar-
jevega in Kreljevega. V prvem besedilu, ki ga je prevedel, to je JESVS
SIRAH (DJ 1575), uporablja predpono v- brez mešanja: vbijati, vbiti,
vgasiti, vgledati, vhajati itd. V zanikanih oblikah, ki se pišejo skupaj,
piše to predpono z u, kar je v skladu s pisanjem u-ja in v-ja znotraj
besed, npr. neugani DJ 1575, 9, neuiame DJ 1575, 36. Pri glagolu vjiti,
kjer so močno občutili razliko med predponskim v-jem in pogostnim
začetkom besed na vi-, npr. videti, vino, visok, je Dalmatin uporabljal
dvoje zapisov: v DJ 1575 zapisi vijde (dvakrat) in neuijde DJ 1575, 123
kažejo na vjiti, medtem ko zapisa ie … vushil DJ 1575, 174, in neuuide
DJ 1575, 77, kažeta na uiti. Enako kot Trubar zapisuje tudi sestavljene
glagole, katerih podstava se začenja z v-, npr. li∫tie neuuene DJ 1575,
23. Pri glagolih užgati in užigati tudi Dalmatin uporablja predpono
u-, na kar kažejo zapisi s protetičnim v-jem, npr. vushge kreig DJ 1575,
117. Če uporablja predpono u-, jo zapisuje s protetičnim v-jem, npr.
ne bode vushil DJ 1575, 64, ob dvakratni uporavi vžiti.
V knjigi PASSION (DPa 1576) se uporablja predpona v-: vda-
riti,vgledati, vmirati, vmoriti, vmreti itd. Ta predpona je tudi pri viti: bi
bil … mogel Iudom vyti DPa 1576, 4a. Pisavo z u srečujemo samo v
zanikanih oblikah, če se pišejo skupaj, npr. On neumerie DPa 1576,
40b; tako tudi pri drugih v-jih, npr. neuei DPa 1576, 10a.
DB 1578, to je prevod prvega dela Biblije, in sicer peteroknjižja,
brez izjem uporablja predpono v-: vbežati, vbijati, vbiti, vbraniti se,
vceniti, vdariti, vdelitivdinjati, vdinjati se itd. Ker je knjiga obsežna, je
tudi glagolov s predpono v- in izpeljank iz njih veliko. Tudi v DB
1578 se v zanikanih oblikah, ki se pišejo skupaj, predpona v zapisuje
z u: od tiga ∫e neuganesh DB 1578, 164. Odločil se je za vjiti, lahko
rečemo, da je opustil uiti, saj ga dvakrat zapiše z vyti in trikrat z vijde.
Enotno zapisuje glagola užgati (15) in užigati (1). Pri glagolu užgati se
149
(1) pa je tudi varianta vžgati se, in sicer v opombi k ∫e ie *vnemalu –
*vshgalu DB 1578, 41 a. Pomislili bi lahko, da gre pri opombi za
hiperkorekturo.
V knjigi TA CELI CATEHISMVS (DC 1579) je glede pisave predpone
v- vse tako kot v DB 1578. Razmerje med vjiti in uiti je 3 : 1, npr.
vuidemo DC 1579, 108. V zanikanih oblikah, ki se pišejo skupaj z
nikalnico, so predpone v- zapisane z u.
V knjigi SALOMONOVE PRIPVVISTI (DPr 1580) Dalmartin pri
opazovanih besedah uporablja samo predpono v-, npr. vbežati, vbiti,
vmreti. V zaniknih oblikah, ki se pišejo skupaj z nikalnico, se piše u-,
npr. neuga∫ne DPr 1580, 62a. Do zamenjave predpon v- in u- pride
samo pri besedi vgrižljaj: ugrishlei DPr 1580, 31b, vgrishleie DPr 1580,
44a.
V DC 1580 se vedno uporablja predpona v-, v zanikani obliki, če se
piše skupaj z nikalnico, pa z u, npr. taku onu neumerie DC 1580, E 6b.
V drobnem tisku PERVE BVQVE MOSESSOVE (DBu 1580) z enim
zgledom iz naše kategorije kaže na predpono v-: bosh Smerti vmerl
DBu 1580, Ab, 2. stolpec.
4.2 Knjiga DB 1584, Dalmatinov prevod cele Biblije, je najpo-
membnejša publikacija našega protestantizma. Jezikovno pomeni
najvišjo stopnjo razvoja. Do nje so se z velikim prizadevanjem in
iskanjem, za katere ima zasluge zlasti Primož Trubar, preskušala
načela, kako bi jezik zapisovali, in odkrivale poteze jezikovnega
sistema. Zanimivo je, da je zelo poudarjeno osrednje območje jezi-
kovnega sistema, ob njem je pa veliko sopojavov, ki so v jeziku
obstajali, nastajali ali vanj prihajali na najrazličnejše načine. Na ta
značaj jezikovnega sistema opozarja M. Merše (Merše 1995, 317).
Uporablja se predpona v-. Izjem je tako malo, da jih bomo posebej
našteli. Občasno se predpona zapisuje z opuščajem, npr. inu ti ∫am
nebo∫h nyh rokam v’beshal DB 1584, II, 47b. Občasno je v zanikani
obliki, če se piše skupaj, rabljen tudi zapis z u-jem, npr. de nyh obedèn
neubeshy DB 1584, I, 197b, a tudi v takih položajih prevladujejo zapisi
z v-jem, npr. nevbiamo DB 1584, III, 53b.
Tako sestavljenih glagolov in izpeljank iz njih je zelo veliko, kar je
razumljivo, ker je tudi besedilo obširno: vbežati, vbijati, vbiti, vbiti se,
FRANCE NOVAK
150
RAZPRAVE, [TUDIJE
vbraniti, vbraniti se, vbrisati, vceniti, včakati, včiniti, vdariti, vdeliti, vdinjati,
vdržati itd. Številni glagoli se velikokrat uporabljajo, zato je gradiva
dovolj, veliko je pa tudi enkratnih. Poglejmo najprej tiste glagole, pri
katerih smo že doslej opazili posebnosti. Pred podstavnim glagolom
iti uporablja predpono v-, torej vjiti, ki se zapisuje z opuščajem ali
brez, npr. vyti, vyde, v∫hil (vse velikokrat), nevyde DB 1584, II, 160b,
v’yde DB 1584, II, 164a, v’yti DB 1584, II, 50b. Pred podstavnimi
glagoli, ki se začenjajo z v, uporablja varianto predpone v- – u-: uveneti,
največkrat je zapisan z opuščajem, npr. u’venil- (14), uven- (3), úven-
(1), neuven- (7); uvezati se: inu ∫e je v’eno Aubo ú’vesala DB 1584, II, 136.
Užgati in užigati se piše s protezo kot pri drugih piscih, kar kaže na
pripono u-.
4.3 Poznejše Dalmatinove publikacije in tudi druge se približujejo
sistemu Biblije iz 1584. DC 1584 uporablja sistem, kot je izpričan v
DB 1584: vbežati, vbiti, vbraniti itd.; v’grisne DC 1584, V; nevzhakajo
DC 1584, CXIII, neumèrjem DC 1584, CCXI. KARSZANSKE LEPE
MOLITVE (DM 1584) imajo samo oblike na v-: vgasiti, vkazanje, vmivati
… Zapisovanje z apostrofom je razmeroma redko, tako je npr. vmirajoč
devetkrat, v’mirajoč pa dvakrat. Posebnih položajev te predpone v
knjigi ni. DAg 1585 uporablja brez izjeme predpono v-, npr. vkazati,
vmreti, vsmiliti se, vstati, vzdigniti, vzeti itd. Pri predponi uporablja
opuščaj redko, npr. de bomo v’∫li∫hani DAg 1585, C 7. DC 1585 uporab-
lja predpono v-, npr. vbijati, vmeti. Apostrof se uporablja poredkoma,
npr. v’mel DC 1585, A 5a, ne vmerje DC 1585, C 3b. Ima tudi užgati: je
… vushgal DC 1585, B 4a.
5 Besedila drugih piscev
5.1 Pisava predpone v- v pesmarici ENE DVHOVNE PEISNI (*P
1563) je zanimiva, ker redakcija ni Trubarjeva, ampak jo pripisujejo
Matiju Klombnerju in Juriju Juričiču. Predpona je v-: vbiti, vdariti,
vdinjati vgledati, vgrizniti, vhajati, vjeti, vkazati, vkazovati, vloviti, vmiti,
vmivati, vmoriti, vsekati, vslišati, vstrašiti, vstrupiti, vteči, vživati. Pisava z
u- je izjemna: noge umiual *P 1563, 119, ∫e nam nedai u∫trashit *P 1563,
142. V zanikani obliki, če je pisana skupaj, se predpona v zapisuje
151
praviloma z u: neupelia *P 1563, 174. Današnji uiti zapisujejo takole
vuideio *P 1563, 128, zhe vuit *P 1563, 173, ye vushel *P 1563, 204.
Zapisi torej kažejo na uiti. Užgati je zapisan obakrat s protetičnim
v-jem: Vushgi *P 1563, 37, 195.
5.2 Juričič piše v POSTILLI (JPo 1578) predpono v-, kot jo je na
začetku pisal Dalmatin in kot jo je pisal Trubar po času, ko sta se v
njegovih knjigah pri predponi v- zamenjavala v in u, in večinoma tudi
Krelj. Pozna samo predpono v-: vbežati, vbijati, vbiti, vdariti, vdariti se,
vdelati itd. V zanikanih oblikah, ki se pišejo skupaj, se ta predpona
redno zapisuje z u, npr. neudarili JPo 1578, I, 20, neuiame JPo 1578, II,
113. Pri glagolu vjiti/uiti (8) ima več zapisov za u- kot za v-: vuiti, vuyti,
vuide, vshal, vedno po dvakrat. Sestavljene glagole, katerih podstavni
glagol se začenja z v, zapisuje tako kot Trubar in Dalmatin, na
začetku, npr. pri uveneti: nebude Vuenila JPo 1578, II, 36b, katera neuuene
JPo 1578, II, 83. Užgati je osemnajstkrat zapisan s protezo za u-, samo
enkrat pa vshgala JPo 1578, II, 99.10
5.3 J. Tulščak ima v molitveniku Ker∫zhanske LEIPE MOLITVE
(TkM 1579) stanje, kakršno je pri Dalmatinu. Vedno uporablja v-,
npr. vbežati, vbiti, vdariti, vganiti se, vgasiti itd. Zanikane oblike, ki se
pišejo skupaj z nikalnico, zapisuje z u-jem, npr. neu∫lishi TkM 1579,
7b. Pozna tudi samo užgati, pisan s protetičnim v-jem. Zanimivo je
to, da pri sestavljenkah, ki imajo v podstavnem glagolu začetni v,
uporablja predpono u-, npr. pri uveneti: uvene TkM 1579, 84b, De moie
Li∫tie neuvene TkM 1579, 64b, kar smo opazili že pri KB 1566. Ta
podatek je zanimiv tudi zaradi tega, ker Trubar v tem letu še piše na
svoj stari način: Inu nega li∫tie ne vuene TPs 1579, A 1b.
5.4 Pomembno mesto za ugotavljanje dejstev iz jezikovnega si-
stema o predponi v- ima slovničar, šolnik in član revizijske komisije,
ki je pred izidom pregledovala Dalmatinov prevod Biblije, Adam
Bohorič v latinsko pisani slovnici BH 1584. Pozna predpono v-, ki jo
10 Kopečný, 1973:261. Očitno je tu Juričič pomislil na sistem zapisovanja
predpone v-.
FRANCE NOVAK
152
RAZPRAVE, [TUDIJE
praviloma zapisuje z opuščajem, npr. v’beshim BH 1584, 151, v’kurim,
riti, ril BH 1584, 151, vendar tu in tam tudi brez njega, npr. vdarjen
BH 1584, Sintaksa, 30. Pri današnjem uiti ima predpono v-: Vjidem,
vjiti, v∫hil BH 1584, 134.
 V Bohoričevem drobnem tisku OTROZHIA TABLA (BTa 1580) ni
zgledov s to predpono.
5.5 Prispevek Matija Trosta ENA LEPA INV PRIDNA PREDIGA
(TtPre 1588) ima vprašanja, ki jih opisujemo v tem sestavku, rešena
načeloma enako, kot je v DB 1584 ali pa vsaj približno tako. Tudi to
kaže, da je imel celotni prevod Biblije že takrat velik ugled. Pozna
samo predpono v- pri vseh glagolih, ki jih uporablja in ki so se tako
uporabljali tudi pri drugih piscih, npr. vbežati, vbiti, vganiti se itd.
Razmeroma poredkoma uporablja opuščaj med predpono in pod-
stavnim glagolom, npr. v’merji na po∫teli TtPre 1588, 76. Pri zanikanih
oblikah, ki se pišejo skupaj, je predpona večinoma pisana z u, npr.
neuga∫ne TtPre 1588, 72. Predpono v- ima tudi pri podstavnemu
glagolu iti: ∫odbi vydemo TtPre 1588, 41. Zapis katera nigdar neuuene
TtPre 1588, 89, kaže na variantno predpono u-.
5.6 Pomembno je, kako je ta vprašanja vslovaril Hieronymus
Megiser, ki je uvrstil v štirijezični slovar iz leta 1592 tudi slovenščino
(MD 1592). Pri uporabi in pisanju predpone v- je še najbliže rabi v
DB 1584. Skoraj vedno uporablja v-, uporablja tudi, toda redko,
opuščaj, npr. vbeshati, v’byti, vdariti, vjiti itd. Pozna samo obliko besede
vushgati. Novost je beseda vuskladajnie poleg izrazov i∫laga, reskladajnje,
Cr. [hrvaško]. Novost je tudi ushivat, nemško genie∫∫en (vse iz karto-
teke). Zapis za današnje uiti je vjiti; značilen po j-jevski protezi, ki
kaže na razlike med izgovorom te glasovne skupine v primerjavi s
skupino pri besedah, kot je videti.
Megiserjevi večjezični deli MPar 1592 in MS 1593 za našo proble-
matiko ne prinašta gradiva, kvečjemu je zanimiv zgled iz Očenaša:
neupelaai nas MS 1593, C, ki dokazuje, da je v zanikani obliki pisal
predpono v- z u-.
V drugem slovarju z naslovom The∫aurus Polyglottus (MTh 1603),
kjer je upošteval tudi slovenščino, močno prevladuje predpona v-,
153
npr. vbežati, vbijanje, vgasniti …Nekateri glagoli imajo samo u-, npr.
uganiti se (trikrat). Pri nekaterih glagolih se uporabljata obe predponi,
npr. ukazati (trikrat), vkazati (enkrat). Pri podstavnemu glagolu iti
uporablja predpono v-: vyti, v’yti, v’∫hal (po kartoteki in Stabej,
1977:205–209), torej vjiti.
5.7 Pri knjigi LEPE KARSZHANSKE MOLITVE (TfM 1595) gre za
drugo izdajo DM 1584 v priredbi Felicijana Trubarja, v kateri je nekaj
pravopisnih, besednih, glasoslovnih in oblikoslovnih razlik, vendar
nobena se ne vključuje v vprašanja, obravnavana v tej analizi.11
V pesmarici iz leta 1595 TA CELI CATEHISMVS, ENI PSALM , ki jo
je prav tako izdal Felicijan Trubar (TfC 1595) in gre za novo izdajo, je
pri teh glagolih vedno predpona v-, ki se včasih zapisuje z opuščajem.
Pred podstavnim glagolom iti je petkrat predpona v- (vyti,v’yti, vydem,
v∫hla) in dvakrat u- (u’videjo, uvide∫h).
5.8 V prevodu Janža Znojilška KATECHISMVS DOCTORIA MAR-
tina Luthra (ZK 1595) se pri obravnavanih glagolih uporablja vedno
predpona v-, npr. vbežati, vmreti, vživati. Žal ne uporablja glagolov, pri
katerih smo opazovali posebnosti.
5. 9 V šestjezični BIBLII SACRI E. Hutterja zastopa slovanski jezik
Dalmatinov prevod peteroknjižja (DB 1584). Večina sprememb je
pisno-pravopisnega značaja, nastalih zaradi tiskanja v ozkih stolpcih
in oštevilčenja biblijskih vrstic. Sprememb pri zapisovanju obravna-
vanih predpon ni (Merše, 2001:128–129).
6 Pregled predpon v- in u- v delih slovenskih protestantskih piscev
16. stoletja je jasno pokazal, da je pri številnih glagolih, ki jih danes
zapisujemo s predpono u-, v 16. stoletju bila predpona v-. To dejstvo
je nekoliko prikrito, ker ločevanje med v in u v nekaterih delih ni bilo
izpeljano. Menjavanje v-ja in u-ja za predpono v- je bilo močno zlasti
od 1555 do 1564 leta v Trubarjevih delih. Velikokrat je bilo zame-
11 Po analizi v rokopisu, ki jo je opravila Majda Merše v Sekciji za zgodovino
slovenskega jezika.
FRANCE NOVAK
154
RAZPRAVE, [TUDIJE
njavanje samo v nekaterih pisavah (kurziva). Zato tega pojava ne
moremo šteti med odločilne o predponi. Iz takega posebnega polo-
žaja se je navada širila tudi v navadne pisave. Povsem zanesljiv ta vzrok
ni, morda je šlo zlasti za iskanje najprimernejše oblike. Natančno
načelno ločevanje med v- in u- je bilo vpeljano šele v DB 1584. Analiza
rabe je pokazala, da je predpona v- močna in tudi v zapisovanju
neproblematična. Zamenjavanje predpone v- na začetku besed je tudi
zelo omejeno. Znotraj oblik ima pa pisava u-ja in v-ja povsem svoje-
vrsten značaj. Tako lahko sklenemo, da je za vse pomene, ki jih imajo
glagoli s predpono v-, ta enotna.
Največji problem, ki so ga čutili, je bil, če je prišlo do podvojitve v-
ja. Trubar in sprva ali deloma tudi drugi so ta položaj reševali po
formuli, da so dali na začetek v, drugi v pa spremenili v u: *vveneti bi
Trubar zapisal vueneti. V tej obliki je besedo težko prebrati, zapis
očitno glasovno ni resničen, zanesljivo pa kaže na težavno mesto.
Trubarjevo formulo sta prevzela tudi Dalmatin (na začetku) in
Juričič. Krelj in Tulščak uporabljata tip uveneti, ki je v DB 1584 zmagal,
kjer je ta tip zapisovan kot uveneti in u’veneti. Ta model bi lahko
kasneje služil kot vzorec za uvajanje u-ja v težavnejših položajih, a žal
se tako ni zgodilo, kajti že Metelko, kar smo že omenili, je vpeljal
ločevanje predpone v- in u- na pomenski podlagi. Pri protestantih pa
je bila uporabljana predpona v- s pozicijsko varianto u- za vse pomene.
Na druge glasovne probleme protestantje niso posebej opozarjali,
čeprav gradivo kaže, da jih je bilo še nekaj. Prvi tak problem je bila
sestava v-iti, ker so opažali, da je ta sestava glasovno drugačna kot v
besedah tipa videti, visok. Zapisi glagola kažejo, da je bil na meji
morfemov protetični j. Zapise vyti, v’yti, vijti bi lahko glasovno prebrali
vjiti. Ta model je bil pri protestantih najbolj razširjen. Vzporeden
vzorec za rešitev težavnega glasovnega položaja je bil ujevski s protezo
vuiti, danes bi to bilo uiti; ta model pri protestantih ni zmagal, verjetno
je pa vplival na kasnejši razvoj.
Nekaj glagolov ima občasno obliko s predpono u-, vendar je
glagolov ali oblik resnično malo; seveda, če ne štejemo med glagole s
predpono u- tiste glagole, ki so dobili u- zaradi vprašanja pisave in
tiska. Glagol užgati in družina ima pri vseh piscih ves čas predpono u-,
na kar trdno kaže proteza – vužgati. Taki zgledi kažejo na poseben
155
razvoj stare predpone u-. Izjeme so redke, npr. v JPo 1578. Sklenemo
lahko, da je bila pri protestantskih piscih predpona v- s pozicijsko
varianto u- bogata in živa in zelo trdno zasidrana v jezikovni sistem.
Do mešanje predpone u- in v- ni prihajalo, prihajalo pa je do mešanja
v-ja in u-ja.
Nastane še vprašanje, kako v posplošenih popisih tega jezika
zapisovati te sestavljene glagole in njihove izpeljanke. DB 1584 je
razmeroma veliko opuščajev, niso pa vedno. Takratna teorija jezika
jih je po mojem mnenju obravnavala kot natančen popis sistema, ki
je pri poučevanju jezika zelo koristen, ni pa edino možen pri zapi-
sovanju jezika. Kot geslo v slovarju, ko gre za veliko posplošitev, bi
predlagal na primer vbežati, vboj, vbojnik, natančnejše pojavne dvojnice
bi pa dal na drugo mesto, recimo v oklepaj za iztočnico.
Nastane še vprašanje, kako zapisati te besede v popisu besedja
jezika 16. stoletja. Po mojem mnenju bi bila slaba informacija, če bi
izhajali iz današnje oblike jezika. Zbiralci gradiva tako načelo pogosto
upoštevajo, da se stvar preveč ne zapleta. Ker gre pri Slovarju jezika
slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja za enoten sistem, je treba
izhajati iz norme takratnega časa, tako bi pisali kot iztočnico pred-
pono v- oziroma pozicijsko varianto u-. Tako naj bo tudi v Besedišču
jezika slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja, ki se zdaj pripravlja. Na
razmerje med današnjim in takratnim jezikom lahko opozorimo z
vodilkami, npr. ubežati prim. vbežati. S kazalkami se pa nakazuje
obdelava notranje strukture. Če ima beseda več tipov zapisov, bo
nakazano s kazalkami, kje so obdelani, npr. v’yti gl. vjiti; vuiti gl. uiti
ipd. Za dela, v katerih je prišlo do mešanja u-ja in v-ja, bodo obvezne
kazalke tipa ubežati gl. vbežati, saj ni rečeno, da vsak bralec pozna
pravila, ki so pripeljala do mešanja u-ja in v-ja.
FRANCE NOVAK
156
RAZPRAVE, [TUDIJE
VIRI12
TC 1550 = Trubar, Primož, 1550: CATECHI∫MUS. Tübingen.
TA 1550 = Trubar, Primož, 1550: ABECEDARIUM VND DER KLEIN CATE-
CHI∫MUS. Tübingen.
TA 1555 = Trubar, Primož, 1555: ABECEDARIVM. Tübingen.
TC 1555 = Trubar, Primož, 1555: CATECHISMVS. Tübingen.
TE 1555 = Trubar, Primož, 1555: TA EVANGELI SVETIGA MATEVSHA. Tü-
bingen.
TM 1555 = Trubar, Primož, 1555: ENA MOLITOV TIH KERSzhenikou. Tübingen.
TT 1557 = Trubar, Primož, 1557: TA PERVI DEIL TIGA NOVIGA TESTAMENTA.
Tübingen.
TKo 1557 = Trubar, Primož, 1557: TA SLOVENSKI KOLENDAR. Tübingen.
TR 1558 = Trubar, Primož, 1558: EN REGISHTER. Tübingen.
TT 1560 = Trubar, Primož, 1560: TA DRVGI DEIL TIGA NOVIGA TESTAMENTA.
Tübingen.
TL 1561 = Trubar, Primož, 1561: SVETIGA PAVLA TA DVA LISTY. Tübingen.
TR 1561 = Trubar, Primož, 1561: REGI∫TER VND ∫UMMARI∫CHER INNHALT.
Tübingen.
TAr 1562 = Trubar, Primož, 1562: ARTICVLI OLI DEILI, TE PRAVE STARE VERE
KERSZHANSKE. Tübingen.
*P 1563 = ENE DVHOVNE PEISNI, Tübingen, 1563.
TO 1564 = Trubar, Primož, 1564: CERKOVNA ORDNINGA. Tübingen.
TPs 1566 = Trubar, Primož, 1566: TA CELI P∫ALTER DAUIDOU. Tübingen.
TA 1566 = Trubar, Primož, 1566: ABECEDARIVM, OLI TABLIZA. Tübingen.
KB 1566 = Krelj, Sebastijan, 1566: OTROZHIA BIBLIA. Regensburg.
TC 1567 = Trubar, Primož, 1567: TA CELI CATEHISMVS. Tübingen.
TL 1567 = Trubar, Primož, 1567: SVETIGA PAVLA LYSTVVI. Tübingen.
TP 1567 = Trubar, Primož, 1567: ENA DVHOVSKA PEISSEN SVBPER TVRKE.
Tübingen.
TPs 1567 = Trubar, Primož, 1567: ENI PSALMI, TA CELI CATEHI∫MUS. Tübin-
gen.
KPo 1567 = Krelj, Sebastijan, 1567: POSTILLA SLOVENSKA. Regensburg.
12 Krajšave za vire so prevzete iz SJSPP 2001, 34–35.
157
TC 1574 = Trubar, Primož, 1574: TA CELI CATEHI∫MVS. Tübingen.
TP 1575 = Trubar, Primož, 1575: Try Duhouske pei∫sni. Tübingen.
TC 1575 = Trubar, Primož, 1575: CATEHISMVS SDVEIMA ISLAGAMA. Tü-
bingen.
DJ 1575 = Dalmatin, Jurij, 1575: JESVS SIRAH. Ljubljana.
DPa 1576 = Dalmatin, Jurij, 1576: PASSION. Ljubljana.
TT 1577 = Trubar, Primož, 1577: NOVIGA TESTAMENTA PVSLEDNI DEIL.
Tübingen.
JPo 1578 = Juričič, Jurij, 1578: POSTILLA. Ljubljana.
DB 1578 = Dalmatin, Jurij, 1578: BIBLIE, TV IE.VSIGA SVETIGA PISMA PERVI
DEIL. Ljubljana.
TkM 1579 = Tulščak, Janž, 1579: KER∫ZHANSKE LEIPE MOLITVE. Ljubljana.
TPs 1579 = Trubar, Primož, 1579: TA PERVI PSALM SHNEGA TRIIEMI ISLA-
GAMI. Tübingen.
DC 1579 = Dalmatin, Jurij, 1579: TA CELI CATEHISMVS. Ljubljana.
BTa 1580 = Bohorič Adam, 1580: OTROZHIA TABLA. Ljubljana.
DBu 1580 = Dalmatin, Jurij, 1580: PERVE BVQVE MOSESSOVE. Ljubljana.
DPr 1580 = Dalmatin, Jurij, 1580: SALOMONOVE PRIPVVISTI. Ljubljana.
DC 1580 = Dalmatin, Jurij, 1580: CATEHISMVS. Ljubljana.
TT 1581–82 = Trubar, Primož, 1581–82: TA CELI NOVI TESTAMENT. Tübingen.
DB 1584 = Dalmatin, Jurij, 1584: BIBLIA. Wittenberg.
DC 1584 = Dalmatin, Jurij, 1584: TA CELI CATEHISMVS, ENI PSALMI. Wit-
tenberg.
DM 1584 = Dalmatin, Jurij, 1584: KARSZANSKE LEPE MOLITVE. Wittenberg.
BH 1584 = Bohorič, Adam, 1584: ARCTICAE HORULAE ∫UCCI∫IVAE. Wit-
tenberg.
DAg 1585 = Dalmatin, Jurij, 1585: AGENDA. Wittenberg.
DC 1585 = Dalmatin, Jurij, 1585: TA KRATKI WIRTEMBERSKI CATECHISMVS.
Wittenberg.
TtPre 1588 = Trost, Matija, 1588: ENA LEPA INV PRIDNA PREDIGA. Tübingen.
MD 1592 = Megiser, Hieronymus, 1592: DICTIONARIVM QVATVOR LING-
VARVM. Graz.
MPar 1592 = Megiser, Hieronymus, 1592: PAROIMIOLOGIAS. Graz.
MS 1593 = Megiser, Hieronymus, 1593: SPECIMEN. Frankfurt.
TPo 1595 = Trubar, Primož, 1595: HISHNA POSTILLA. Tübingen.
FRANCE NOVAK
158
RAZPRAVE, [TUDIJE
TfM 1595 = Trubar, Felicijan, 1595: LEPE KARSZHANSKE MOLITVE. Tübingen.
TfC 1595 = Trubar, Felicijan, 1595: TA CELI CATEHISMVS, ENI PSALMI.
Tübingen.
ZK 1595 = Znojilšek, Janž, 1595: KATECHISMVS DOCTORIA MARtina Luthra.
Tübingen.
HB 1599 = Hutter, Elias, 1599: BIBLIA SACRA … Nürnberg.
MTh 1603 = Megiser, Hieronymus, 1603: THE∫AURUS POLYGLOTTUS. Frank-
furt.
LITERATURA
Bajec, Anton (1959): Besedotvorje slovenskega jezika IV. Predlogi in predpone.
Ljubljana.
Kopečny, František (1973): Etymologický slovník slovanských jazyků. Slova
gramatická a zájmena. I. Předložky; koncové partikule. Praha.
Merše, Majda, Jakopin, Franc, Novak, France (1992): Fonološki sistem knjižnega
jezika slovenskih protestantov. V Slavistična revija 40, 321–340.
Merše, Majda (1995): Vid in vrstnost glagola v slovenskem knjižnem jeziku 16.
stoletja. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti.
Merše, Majda (1996): Produktivnost predpon pri tvorbi vidskih parov v jeziku
slovenskih protestantskih piscev. V Razprave SAZU. Razred za filološkein
literarne vede. XV. Ljubljana 65–78.
Merše, Majda (2001): Popolni izpisi del slovenskih protestantskih piscev 16.
stoletja in zamisel slovarske predstavitve besedja. V 450-letnica slovenske
knjige in slovenski protestantizem. Ljubljana 2001: 128 –150.
Merše, Majda (2003): Glagolski kalki v zgodovini slovenskega knjižnega jezika
(prevzemanje, raba, in primerjava s stanjem v slovanskih jezikih). V Slavi-
stična revija 51 (posebna številka): 81–103.
Merše, Majda (2004): Besednovrstna in druga slovnična problematika besedja
slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja. V Jezikoslovni zapiski 10 (1):
7–31.
Metelko, Franc Serafin (1825): Lehrgebäude der Slowenischen Sprache im
Königreiche Illyrien und in den benachbarten Provinzen. Ljubljana.
Moder, Janko (1999): Imensko in stvarno kazalo k Jezikoslovnim delom patra
Stanislava Škrabca. Nova Gorica.
159
Pleteršnik, Maks (1894, 1895): Slovensko-nemški slovar. I–II. Ljubljana.
Premk, Francka (1999): Medsebojni ustvarjalni vplivi Primoža Trubarja in Petra
Pavla Vergerija ml. V Acta Histriae VIII. Koper
Ramovš, Fran (1918): Delo revizije za Dalmatinovo biblijo. V ČJKZ I, 113–147.
Ramovš, Fran (1924): Historična gramatika slovenskega jezika. II. Konzo-
nantizem. Ljubljana.
SJSPP (2001). Slovar jezika slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja. Posku-
sni snopič. Ljubljana.
SSKJ V 1991. Slovar slovenskega knjižnega jezika. I–V. 1970–1991. Ljubljana.
Stabej, Jože (1977): H. Megiser: Thesaurus polyglottus. Iz njega je slovensko
besedje … za Slovensko-latinsko-nemški slovar. Ljubljana
Škrabec, Stanislav (1994–1998): Jezikoslovna dela I–IV. Nova Gorica: Franči-
škanski samostan Kostanjevica.
Toporišič, Jože (1986): Bohoričica 16. stoletja. V Obdobja 6. 16. stoletje v
slovenskem jeziku, književnosti in kulturi. Ljubljana.
Toporišič, Jože (2000): Slovenska slovnica. Četrta, prenovljena in razširjena
izdaja. Maribor.
FRANCE NOVAK