VEČJE ZANIMANJE ZA INTELEKTUALNE DEJAVNOSTI IN PRODAJO NA DROBNO
Je še kaj novega
v obrtnem združenju?
»Prišel je čas, ko bomo morali tudi obrtniki bolj složno reševati nekatera aktualna vprašanja poslova-nja, izpopolnjevanja znanj in razmerij s siužbami, ki vplivajo na naš status v družbi in na naš ekonomski položaj,« bi lahko slrnili v osnovno misel poročila in programe ter razpravo na seji skupščine Obrtnega združenja Ljubljana Vič Rudnik 25. maja.
1637 obrtnikov in obrtnic ali 43 več kot leta 1986, ima v viški občini skoraj idealne pogoje, da se večkrat sestanejo v prostorih njihovega združenja na Tržaški 116 ter iščejo pristope in poti za reševanje ali izboljša-nje svojega položaja in izvajanje nalog o razvoju drobnega gospodarstva, ki jih dajejo obrti najrazlič-nejši organi.
Poročilo o delu združenja v letu 1987 je že prineslo nove tone o bogatejši delavnosti organov, sekcij in komisij združenja. Ni popustila njihova povezava z bazo, aktivni pa so bili tudi v stikih z občinskimi upravnimi organi, družbenopolitičnimi organizacija-mi, upravo za družbene prihodke, banko, zvezo obrt-nih združenj. Njihov delegatski glas je bilo slišati tudi v zboru združenega dela republiške skupščine. Žal pa so tudi lani zancmarjali samoupravne interesne skup-nosti.
Zanimivo je, da se kot vse pogostejša oblika razvo-ja odnosov med organi združenja in člani pojavlja izobraževanje. Ne več samo tisto, ki ga določajo zakoni, ampak vse bolj dopolnilna znanja in posa-meznih strok. Od 24. maja bo omogočeno tudi izo-braževanje iz računalništva, saj je kupilo združenje IBM PC računalnik. Z njim naj bi sestavili tudi osnovne računalniške programe za člane združenja in tako pripomogli k cenejšemu uveljavljanju računalni-ške obdelave podatkov pri obrtnikih.
Skupščina obrtnega združenja Ljubljana Vič-Rud-nik je letos zasedala nekoliko kasneje, ker je želela slišati popolne podatke o stroških izgradnje in opre-me novih poslovno-izobraževalno-družabnih prosto-rov. Glavna ugotovitev je, da so biJrti stroški le za 0,5 odstotka večji od planiranih. K temu podatku je veliko pripomogla izredna aktivnost predsednika gradbenega odbora Alojza Lampiča ter cenovna so-lidnost domačih obrtnikov, ki so opremili prostore.
Osrednji sklep skupščine pa se glasi: »Na podlagi 2. člena statuta obrtnega združenja vključujemo s.l.
junijem 1988. leta v združenje vse osebe, ki opravlja-jo gospodarsko dejavnost kot postranski poklic. Za te člane veljajo vse dolžnosti in pravice, ki izhajajo iz B programa združenja«. S tem se je viško obrtno združenje povečalo za dobrih tisoč članov.
V razpravi so iznesli nekatere najbolj boleče teme: delo inšpektorjev, neveljavnost DURa za obrtnike, vpliv tržnega gospodarstva na obrt, ravnanje uprav za družbene prihodke, udeležbo na mednarodnem obrt-netn sejmu v Celju, vpeljavo računalnikov v obrtne delavnice.
Težko bodo vsi obrtniki kos sedanjim gospodar-skim težavam. Nekateri zato, ker imajo vse manj naročil za delo, drugi zaradi slabega plačevanja raču-nov, tretji pa tudi zaradi nelogičnega obnašanja uprav za družbene prihodke. Vse bolj bo moralo vstopiti v obrtniške vrste spoznanje, je bilo slišati v razpravi o tržnem gospodarjenju. da ni pomembno le delo, ampak, da je znatno bolj pomembno plačilo. Zato bodo morali tudi obrtniki imeti več informacij o pla-čilnih sposobnostih naročnikov. Tudi zaradi tega, da bodo lahko sproti poravnavali obveznost do uprave za družbene prihodke. Položaj, v katerem pa so že številni obrtniki, pa jih je pripeljal do tega, da zanadi plačilne nezmožnosti obremenjujejo njihov dohodek velike zamudne obresti, ki pa jih uprava za družbene prihodke ne prizna kot strošek. Tudi obrtniki pa imajo na svojih pisalnih mizah vse več menic. Z njimi pa n. pr. ne morejo poravnati obveznosti na upravi za družbene prihodke. Tako imajo podobno kot organi-zacije združenega dela velik prihodek, dejansko pa nič ali zelo malo gotovine.
Znano je, da je viško obrtno združenje odprlo letos svoje nove prostore v sklopu centra drobnega gospo-darstva na Tržaški 116. V sosednjem centru so si s pomočjo občinskega sklada za pospeševanje drob-' nega gospodarstva pridobili še 300 kvadratnih metrov površin za nekatere obrtne dejavnosti. Žal so prepoz-. no zvedeli za sredstva, ki so v tem skladu, tako, da je predsednik IO Alojz Lampič šele na skupščini sezna-nil delegate o dejavnosti tega sklada in pozval prisot-ne, da opozorijo obrtnike, da je mogoče z njegovo pomočjo uresničiti marsikatero idejo, izboljšavo, ino-vacijo.
STANE JESENOVEC