Posamezna številka I Din mesečno, če se sprejema list v upra -S. naročnina 4 Din. na dom in po polti dostavljen list 5 Din • Celoletna naročnina je 50 Din. polletna 25 Din četrtletna 13 Din Cene inse-ratom po dogovoru POAfE DE12JSK.I Uredništvo: Kopitarjeva ul. št. 6/IIL Teleion št 205J in 2996 — List izha-la vsak ponedeljek Uprava: Kopitarjeva ulica štev 6 Poštni ček. račun. Ljubljana 15.179. Teleion štev 2992 Evropo Nerazveselpv božični razgled po evropskih narodih Oboroževanje duši mirovna stremljenja Pariz, 20. dec. TG. Pariško časopisje še vedno komentira govor vojnega ministra Daladiera na zborovanju izvršnega odbora radikalno-sociali-stične stranke. Vojni minister je podčrtal vol,o francoskega naroda za ohranitev miru, toda pokazal je na oboroževanje Nemčije, ki se po njegovih besedah nahaja »v stanju predmobitizacije«. Tudi razgled po ostali Evropi da je res strašen. Evropa, ki je šele komaj izšla iz krvave morije, je 17 let po sklenitvi miru postala zemlja, ki je od enega konca do drugega pokrita z jeklom«. To je treba upoštevati in se pripravljati, da ne bodo prišla iznenadenja. Zveza Francija-Mala zveza-Poljska dejansko vsoostavi.ena Pariz, 20. dec. TG. Obisk romunskega zunanjega ministra Antonesca v Parizu je prekoračil daleč pomen obiska, ki ga delajo državniki državam. Antonescu je s francosko vlado uredil neka,' računov tudi v imenu vseh držav Male zveze. Sledeč njegovim izjavam, kakor tudi izjavam, ki jih je podal francoski zunanji minister D<2lbos, je sedaj zvezno stanje med Francijo in državami Male zveze popolnoma jasno in razčiščeno. Zveza je obnovljena in utrjena. Dodatno k političnemu soglasju je treba predvsem podčrtati soglasje med generalnimi štabi. Zdi se, da je sedaj francoska vlada pripravljena, na osnovi svoje zunanje politike držav Male zveze vprašan'e skupnega oboroževanja po enotnem načrtu tako urediti, da bo odgovarjalo potrebam dneva. Stalna izmenjava misli politikov in generalnih štabov bo k temu pripomogla v izdatni meri. Tudi denarne podpore ne bodo izostale in bi k temu gospodarska centrala, ki je bila ustanovljena v Pragi, silno pripomogla, ker ima v evidenci potrebe posameznih zavezniških držav. Karo! na Polisho — Mtšički v ftiminifo Bukarešta, 20. dec. TG. V Zunanjem ministrstvu potrjujejo vest, da bo kralj Karol v prihodnjem letu obiskal Varšavo. Toda ne potrjujejo pa še vesti, da bi pred kraljevim potovanjem na Poljsko prišel v Romunijo predsednik poljske republike Mošički. Verjetno je, da bo obisk An'o-nesca vrnil zunanji minister Poljske, Beck, toda predsednik republike bi prišel šele pozneje, da vrne obisk kralju Karolu. V političnih krogih zatrjujejo, da ie sedaj poljsko-romunska zveza postala trdna in eden največjih porokov za ohranitev miru na vzhodu Evrope. Poljska se je včle-nila v zvezni sistem Francija-Mala zveza-Poljska. Vsah Anglež sdo?o plinsho masko London, 20. decembra. TG. Angleška vlada je zgradila v Blackbumu veliko tovarno za izdelavo plinskih mask, ki bo vsak teden izdelala pol milijona mask. Vojno ministrstvo je spričo mednarodnega položaja in značaja bodoče vojne, na katero se je treba pripraviti, čeravno zaradi tega naporov za ohranitev miru ni treba zmanjšati, mnenja da mora vsak angleški državljan imeli svojo plinsko masko. Ker bo poleg imenovane tovarne zgrajenih še več drugih po deželi, upa angleško vojno ministrstvo, da bo v teku pol leta vsak Anglež, moški, ženske in otroci, imej svojo plinsko masko. Obrambni zid proti Nemčiji Na severu: Anglija in Skandinavci Stockholm. 20. dec. AA. (DNB.) Pogajanja, ki so se vršila med Dansko, Finsko, Norveško in Švedsko za Veliko Britanijo za sklenitev pomorskega sporazuma so se včeraj zaključila s popolnim uspehom. Dosežen je bil sporazum glede vseh vprašanj, ki so se imela obravnavati pri teli pogajanjih. Sklepi konference bodo predloženi sedaj vladam prizadetih držav v končno odobritev. Helgoand — trdnjava Pariz, 20. dec. TG. »Oeuvre« poroča iz Londona, da je vojno ministrstvo dobilo točne infor-. macije o napredovanju utrditve nemškega otoka godbe Nemčija nikoli več ne smela utrditi. Utrdbe so sedaj dograjene. Na otoku se nahaja sijajno opirališče aa podmornice, ki se lahko skrijejo v podzemske votline, ki so bile nalašč izstreljene, da lahko sprejmejo manjše ladje. V skalah helgo-landskega otoka so tudi velikanske izdolbine, kjer je založenega veliko bojnega malerijala, ki še vedno prihaja v številnih transportih iz. Kiela. Nemška vlada bo v kratkem zapovedala civilnemu prebivalstvu, da mora otok izprazniti. Dostop civilnim ljudem, ki ne prebivajo stalno na otoku, pa bo zabranjen že tekom zimskih mesecev. Ilel-golandski otok je postal nezavzemljiva trdnjava. Milion voakov v Nemčiji Berlin, 20. dec. TG. V Nemčiji so se prvi nabori za letnik 1916 končali. Tudi letnik 1913 je bil delno pri naborih. Odt letnika 1916 je bilo potrjenih 76 odst., od letnika 1913 pa 74 odstotkov rekrutov. To dokazuje, da stradanje, ki ga je moral ravno ta letnik med svetovno vojno preizkusiti, ni škodovalo telesni konstituciji in da so fantje zelo zdravi in sposobni za težko vojaško službo v nemški armadi. Trenutno lahko rečemo, da ima Nemčija 800.000 mož pod orožjem. Prihodnje leto jih bo vpoklicanih pod orožje okroglo 700.000, od prejšnjih letnikov jih ostane v vojaški službi še nad 300.000, lako, da bo Nemčija prihodnje leto imela stoječo vojsko, ki bo štela nad milijon vojakov. „Mir v gozdu jeklenih bajonetov" Rim, 20. dec. TG. Mussolinijev govor je sedaj izšel v uradnem besedilu. Iz njega se bere trdna volja italijanske vlade, da hoče storiti vse za ohranitev miru, loda Mussolini je iznova poudaril misel, ki io' je izrekel v svojem milanskem govoru pred mesecem dni, da je oljkina vejica Italije obdana vsenaoktog z gozdom jeklenih bajonetov«, kar naj motilci miru ne pozabijo. Bethlen o „močni Madžarski ki bo podprla Nemčijo44 Milan, 20. dec. TG. Bivši madjarski ministrski predsednik Štefan Bethlen je imel tukaj velik govor, v katerem je opisal zunan)o politiko madjarske države. Zahteval je od svo ih zaveznic v italijanskem blcku, da morajo Madjarsko oborožiti z vsemi sredstvi in da ne smejo slediti pri tej pomoči, ki jo je Madjarska potrebna. Ne samo v italijanski trozvezi bo oborožena Madjarska res važna postojanka za »izvajanje politike miru« — marveč oborožena Madjarska je tudi potrebna zaradi tega, ker se mora Nemčija na njo zanašali Ta tajinstveni del Bethlenovega govora je povzročil različne komentarje. Zdi se, da je hotel Bethlen namigniti na možnost, da bi nekega dne Nemčija ne vdrla v srednjo Evropo in da se mora takrat na Madjarsko popolnoma zanašali, da ne bo odpovedala. Morda je angleški zunanji minister Eden pred Iremi dnevi ravno zaradi takšnih temnih računov Madjarske in pa Nemčije namignil, da bo Anglija z vsemi svojimi silami preprečila, da bi se kakorkoli spreminjale meje v srednji Evropi. Berlin, 20. dec. AA. Govor angleškega ministra Edena v spodnji zbornici so nemški politični krogi sprejeli neugodno. Nekateri celo menijo, da jo ta govor naravnost presenetit odgovorne može v Berlinu. Predvsem ni mogoče razumeti, kako je Eden mogel postaviti takorekoč Nemčijo i 11 Italijo poleg Rusije na zatožno klop. medtem ko je našel za Francoze naravnost prisrčno besede. »Deutsche Allgemeine Zeitungc pravi o tem govoru med drugim: Treba je popolnoma odkrito reči, da tako enostranske trditve, kakoršne so bile one, ki jih je v petek v spodnji zbornici podal angleški zunanji minister, v nobenem primeru ne morejo pripravili niti najmanjše podlago • zn skupno politiko velikih sil. V« ' "T M i 1 fmm Čankajšeh še vedno u\et Japonska milo opozarja Nanksng Zaskrbljena Japonska grozi Šangaj, 20. dec. AA (DNB) Po neki brezžični vesti iz Sianfuja je bil maršal Cankajšek še včeraj v ujetništvu. To so uporniki motivirali s tem, da se pogajanja z maršalom Jeiisijesancm razvijajo zelo nepovoljno. Nankinški odposlanec je namreč zahteval brezpogojno osvoboditev maršala Cankajska, se preden je sploh pristal na kakršnakoli pogajanja. Cansulfanovi pogoji: Denar . .. DO(:na proti Japonski Šangaj, 20. doc. b. Vojna med Nankingom in maršalom Čan-suljanom je neizogibna. V teku včerajšnjega dne je prišel v Nanking zaupn'k maršala Čansuljana, ki je prinesel Čansuljanov predlog za sklenitev miru in za izpustitev marša a Čankajšeka na 6vobodo. Čansuljan je stavil te-le tri zahteve: 1. Na kinška vlada mora plačali za maršala Čanliajšcka odkupnine Iri milijone kitajskih dolarjev, ki jih potrebuje Čansuljan za moderno oborožitev svoje armade. 2. Pravična razdelitev garnizij na severnem Kitajskem, tako da maršal Čansuljan postane vrhovni poveljnik še nekaterih garnizij, ki doslej še niso bile pod njegovo oblastjo. 3. Nanking mora takoj objaviti vojno Japonski, ker jo bo' v tem podpiral ves kitajski narod. Nankinška vlada ic odbila vse predloge maršala Čansuljana in sklenila, da izda svoji armadi povelje za operacije proti maršalu Čansuljanu, Meščanska vojna je zaradi tega neizbežna. V prihodnjih dneh bo v šanhajkvanu važna konferenca zastopnikov vlad vzhodnega Iloj^eja ter Mand/tvkua in Japonske glede skupnih priprav proti komuni tični akciji Iz Sianfuja jroročajo, da se jc tam sestal vojni svet pod vodstvom maršala Cangsuelianga. Uporni- Tckio. 20. dec. o. Japonski zunnaji minister Arita je poklical k sebi kitajskega poslanika in mu je izrazil zaskrbljenost japonske vlade glede razvoja dogodkov na Kitajskem. Japonska vlada se predvsem boji, da ne bi komunistični vpliv pri nankinški vladi zrasel, ker jc obvšcčena, tla je levičarski del Kuomintanga dobro razpoložen za sodelovanje s sovjetsko Rusijo in bi odstranitev maršala Čankajšeka, ki jc pobornik za neodvisno Kitijsko, ki bi bila v prijateljskih odnošajih z Japonsko, a ki obenem odklanja vsako vmešavanje komunistične Sovjtcskc Rusije v kitajska vprašanja, nevarno vplivala na položaj. Japonska bi se čutila ogroženo in bi morala pač p o d v z e t i potrebne korake, da se zavaruje. Jajionska vla- Nizozcinska sc pripravlja na poroko svoje prcstolo-naslednice. Denarne skrbi Blumove vlade Kaho najti 60 milijonov Din Pariz, 20. dec. TG. Francoska vlada Ijud-ko fronte ho morala v novem proračunskem letu |io-skrbeti za :trt milijard frankov posnjila (HO milijard l)in ali prnr lini ivisp dr/atu), da lin mogla prikriti primanjkljaj, ki se jo pojavil. Krilni proračun namreč izkazuje že I in pol milijarde jirimanjkljaja. Zatem je treba najti iIimcI iu pol milijarde frankov za izredne vnjušk« izdatke, ki so zapisani v izrednem |iroračunu. Na-daljnih pet iu |inl milijard jc potrebnih za javna dela. ki jih predi iileva vlada /a ubl.ucnje brezposelnosti. Nadalje lin treba pokriti tudi primanjkljaj raznih železniških družb, ki jc sedaj prorii-čiinan že na 7 milijard frankov. Končno je treba, šc najti nndaljnih sedem milijard za ustanovitev iu organizacijo javnega pokojninskega sklada, ki ga hoče uvesti vlada ljudske fronte. Skupno torej okroglo HO milijard frankov, ki jih Blumnva vlada n pn dohiti s pomočjo notranjega posojilu. da upa. da bo kitajska vlada v Nankingu storila vse, da sc upor maršala Čansuljana iim prej konča in da sc borba proti komunistični vojski iu man-džurski in mongolski meji nadaljuje do uspešnega konca. Kitajski poslanik jc odgovoril, da je nankinška vlada slej ko prej odločena, da vslraja pri svojem stališču, da bo upor v Sianfuju slrla. da sc z njimi sploh nc bo pogajala in da bo borbo proti komunizmu energično nadaljevala. Mudi hofi pri Mofc Franco doživel hud neuspeh Helgolanda, ki ga bi po predpisih mirovne po-ška vojska šteje sedaj 17 divizij. Gibraltar, 20. dec. b. Marokanskc čete generala Franca so tc dni izvršile veliko ofenzivo proti Malagi, ki je bila izredno skrbno pripravljena. Borbe, ki so sc razvilo med marokanskiini četami in miličniki, so divjale celili 21 ur z vso neizprosnostjo. Končale so se s popolnim uspehom napadalca. Ko so miličniki odbili napad maro-kunskih čet, so izvršili takoj protinapad ter napredovale za celili 2 in pol milje od svojih prvotnih postojank ter se sedaj nahajajo na postojankah, ki z juga resno ogrožajo zvezo s Četami generala Franca pred Madridom. Madrid, 20. dec. AA. (Ilnvas) Madridsko vojno ministrstvo je snoči ob 21 izdalo uradni komunike, v katerem pravi med drugim: Na g u a d a-r a m s k i fronti se je razvil topniški dvoboj. N a I e v i : Romunski zunanji minister Antonescu v loltioči jo bil najavljen komunike vrhovnega jioveljslva nacionalistične vojske, ki jiravi med drugim: V odseku prt A I m u d e v a r i smo zavzeli važne postojanke iz premagali zelo odpornega nasprotnika. Na biskajski fronti se vršijo še nadalje manjši boji, mestoma so v akciji tudi lo|X)vi. Na fronti j>ri K s c a I o n u smo odbili napad nasprotnika, ki je imel mnogo izgub. Na madridski fronti so nacijonalisti izvršili oster napad na Vilanuevn de la Canada iu na okoliške postojanke ler jih po napeli liorlii zavzeli. V teh bojih je bilo uliilili mnogo nasprotni kov. Nacijonalisti so jim zaplenili ludi I strojnice. Na fronti pri So r i ji smo /. uspehom izvršili več izvidiiiških jiohodov. Na fronti v pokrajini okrog Cordobe smo prodrli znatno dalje in zavzeli vas Malcnsuelo. Nasprotnik se je moral umakniti s svojih jiostojank okrog le vasi. Rdeči so imeli tudi tam velike izgubo. Najvažnejša madridska trdnjava F s c o r i a 1, ki jo že (i tednov oblegajo nacionalne čete, so nahaja v kritičnem položaju. Med 211(10 mir/ močno pnsadko republikanske milice jc izbruhnila epidemija. število smrtnih slučajev raste iz dneva v dan. Vladna letala neprestano spuščajo na Ksco-rial zdravila, da preprečijo preveliko umrljivost, vendar pa je veliko vprašanje, če bodo že itak oslabljeni izčrpani branilci zdržali do božičnih praznikov. Buren občni zbor Jugoslovanske lahkoatletske zveze Zagreb. 20. decembra. Danes je bil v Zagrebu XVI. redni letni občni zbor Jugoslovanske lahkoatletske zveze, za katerega ie v vseh lahkoatletskih krogih po vsej državi vladalo veliko zanimanje. Zaradi znanih razmer, ki so nastale v zadnjem času v našem lahkoatletskem športu, so se vsi klubi, ki goje lahko atletiko ali ki imajo lahkoatletske sekcije, mrzlično pripravljali na i današnje zborovanje, kajti nasprotstva, ki so nastala med staro in novo upravo, so se stopnjevala z dneva v dan. V svojem jx>ročihi je sedanja uprava iznesla stvari, ki so bile za prejšnjo »vlado« ali današnjo ojiozicijo vse prej kot ugodne. Na drugi strani pa se je tudi današnja opozicija oborožila do z.ob in poiskala vse možnosti po pravilniku ILAZ in je očitala sedanji upravi dvojno mero glede črtanja posameznih klubov odnosno da je za en klub tolmačila pravila tako. za drugega pa zopet drugače. Ves dopoldanski občni zbor. ki se je začel ob 9 namesto ob 8. se je sukal samo okrog poročila verilikacijskga odbora, ki je trajalo polne štiri ure in se torej s te točke, ki ia bila druga na dnevnem redu, ni prišlo naprej, dokler ni opozicija, ki se je sklicevala na točno izpolnjevanje pravil, ki morajo biti za vsakogar najvišji zakon, zapustila zbo-rovalne dvorane. Kot rečeno, se je občni zbor pričel z enotirno zamudo in ga je otvoril preds. zveze dr. Tritsch, ki je uvodoma pozdravil vse delegate, nakar je predlagal pozdravne brzojavke Nj. Vel. kralju Petru H. in Nj. Vel. knezu namestniku ter resornemu ministru dr. Rogiču. Nato je na kratko orisal položaj zveze, nakar je bil izvoljen štiričlanski veri-tikacijski odbor, ki se, je umaknil v jx>=ebno sobo, da ugotovi pravilnost piooblastil delegatov odnosno kdo ima pravico glasovanja in kdo ne. Predno preidemo na poročilo omenjenega odbora ter nato sledečo debato, bi omenili, da je bila na letošnjem občnem zboru NAJVEČJA UDELEŽBA V VSRH PETNAJSTIH LETIH OBSTOJA ZVEZE. Že samo to dejstvo kaže dovolj jasno, kako veliko zanimanje je vladalo za letošnji občni zbor. Ko je bilo podano jioročilo verifikacijskega odbora, se je oglasil k besedi bivši tajnik Frančič, ki je stavil občnemu zboru podkrepljen predlog za črtanje sledečih klubov: Sloge (Ljubljana), BSK (Belgrad), Saška in Haška (Zagreb), češ da niso zadostili vsem predpisom zvezinih pravil. Svoj predlog je obširno utemeljeval s tem, da je treba za črtanje teh klubov postopati točno po pravilih, lako kot se je to delalo pri nekaterih, ki jih je sedanja uprava brisala iz svojega članstva. Pri tpni predlogu se je vnela neskončna debata, v katero so posegati delegati obeh struj in ki je postajala od trenutka do trenutka bolj napeta. Večkrat so hili burni prizori, pri katerih so sodelovali opozicionalci in režimovci. Predsednik je moral večkrat pomirjevalno vplivati na razburkane valove. Prišlo je celo tako daleč, da je moral tudi zastopnik policijske uprave podeči vmes, ki je povedal svoje mnenje gled teh nesoglasij od-nosne glede tolmačenja pravil. Višek je dosegel dopoldanski del občnega zbora tik pred prekinitvijo radi opoldanskega odmora, ko je opozicija zapustila občni zbor z iz-. javo, da noče nič več prisostvovati občnemu zboru, na katerem se kršijo pravila. POPOLDNE NAVZOČIH SAMO DESET KLUBOV Dopoldne je bilo navzočih 36 klubov, glasovalna pravica pa je bila priznana samo 19 klubom, ostali so bili v poslednji dobi črtani ozir. niso izpolnili pogojev, ki jih predpisuje tozadevni pravilnik zvezo. Od slovenskih klubov, ki so člani zveze in imajo glasovalno pravico, so ostali ■na občnem zboru še Primorje, Sloga, Korotan, Jugoslavija in Rapid. Zapustili pa so zborovanje z ostalimi opozicionalci slovenski klubi Maraton (Maribor), Železničar (Maribor) in Ilirija (Ljubljana). V teku dopoldanske debate je stavil Danilo Sancin, očividno radi Frančičevega predloga, še ftvoj predlog za črtanje šestih klubov, med njimi tudi ljubljanske Ilirije, češ, da je tudi temu klubu odvzeta glasovalna pravica, ker v letu 1935 niso zadostili predpisom zvezinih pravil. Tudi radi tega se je vnela burna debata, v katero je zlasti opozicija temperamentno posegala. BREZ OPOZICIJE Pri popoldanskem zborovanju, ki se je pričelo ob 3 popoldne, je sodelovala samo »vladna« stranka. Delo je šlo gladko izpod rok, saj ni bilo skoro nobenega ugovora. Najprej se je predelalo tajniško poročilo. V debato so posegli razni govorniki. Nato je sledilo poročilo nadzornega odbora, ki se je bavilo predvsem z visokimi izdatki prejšnje uprave in ki jc zelo neprijetno odjeknilo pri zborovalcih. Za razne postavke, ki sta jih navedla oba poročevalca, bi morala odgovarjati prejšnja uprava, a ker ni bila navzoča, občni zbor ni mogel dobiti potrebnih pojasnil. Nato je poročal tajnik dr. Marjan, ki se je tudi v glavnem bavil samo z z.neski, katere so uprabili prejšnji funkcionarji ob priliki olimpijade in drugih zborovanj. Nato se je blagajniško poročilo sprejelo. LAHKI ATLETI Tehnični referat je podal Savo Sancin ter se je obravnavalo poročilo, iz katerega so bile razvidne razne hibe v našem lahkoatletskem športu, ki bi se morale nujno odpraviti. Nato je bilo sprejeto tudi tehnično poročilo. Za časa od oktobra 1935 do decembra 1936 se da staremu upravnemu odboru razrešnica z ukorom, blagajnik pa razrcšnice ni dobil. To je bil predlog revizorjev, ki je bil soglasno sprejet. Končno so bile še volitve, ki so takole izpadle: Predsednik dr. Tritsch, prvi podpredsednik Skuhala (Korotan, Ljubljana), drugi podpredsednik Vlasenko (Ruski športni klub, Be'gradl, prvi tajnik dr. Demušič, drugi tajnik dr. Marjan, blagajnik Mari Zvonko (vsi Sašk, Zagreb), tehnični referent Muhvič in ostali odborniki. Od slovenskih zastopnikov so prišli v odbor Dobnik (Celje), ing. Lah in Venutti (Maribor), Jordan (Litija), Sancin Savo, Čampa ter kot revizorja dr. Jettman in Danilo Sancin. Rezervirano pa je ostalo eno mesto za športni klub »Planina« in športni klub »Ilirija«. V trenutku, ko to poročamo, se občni zbor še nadaljuje in se bo končal pozno v noč. Ljubljana, '20. decembra. Nova Frančiškanska dvorana, ki je bila ta mesec izročena svojemu namenu in je vsaj delno zamašila občutno vrzel, ki je nastala ob izgubi Unionske dvorane, je bila danes središče živega zanimanja izbranega občinstva. Dijaška kongre-garija »Zgodnja danica« je v njej na lep način počastila Jezusovo rojstvo- priredila je akademijo z bogatim sporedom, ki je ves izzvenel v sveto-nočnem raz[>olohžciijii. Čeprav akademija ni bila naznanjena v nobenem časopisu, se je nabralo občinstva, da je bila prostorna dvorana napolnjena do zadnjega kotička. To so prireditelji dosegli zgolj z okusno tiskanimi vabili, ki so jili poslali na razne naslove. Uvodno točko so izpolnili štirje dijaki s Kronovo Božično uverturo, ki so jo izvajali na gosli, čelo in klavir s takšno notranjo povezanostjo in tehnično uglajenostjo, da so v polni meri zaslužili pozornost in živahno priznanje od strani občinstva. Za svojo odlično podajanje zaslužijo. da jih navedemo z imenom: prve gosli je igral Kalin Angel, druge gosli Pucihar Anton, čelo Jerman Ivan, klavir pn Osana Jože. Zlasti fHislednji zasluži vso |x>livalo za svoje diskretno in premišljeno spreniljevanje. Kot drugi je nastopil mlad dečko s Kun-čičevo deklaniaeijo »Pozdrav gostom*. Pa je imel deklamator tokrat svoj nesrečni dan: že pri prvi kitici se mu je vštrena« zmešala in odšel je /.t« oder, čeprav obsega deklamacija pet kitic. Za njim je nastopil predsednik dijaške kongregacije, ki je v prozi z zbranimi besedami pozdravil na-vzočne častne goste in se zahvalil vsem, ki so kongregacijo pod|>rli v njenem idealnem stremljenju in ji omogočili ta prvi nastop. Deklaniaeijo vKongreganist ob jaslicah: »e gladko in srečno sjiravili »pod strehe trije mladi k o n g r c g a n i s t i, ki so želi živahen aplavz. Prav posebno glolioko pa sc je vseb dojmila zborna deslamacija >Rosite (ia. nebesa...', ki jo je — s predelanim tekstom — izvajala truma kon-greganistov različne starosti in velikosti. Največjega priznanja in občudovanja je bil deležen vodja zbora, ki je svoj del podajal z nenavadno dovršenostjo in uglajenostjo. Pa tudi njegovi tovariši v zboru zaslužijo vso pohvalo: saj se jim ni zateknila niti besedica, s takšno vnemo in res-nobo so se naučili dokaj obširnega in težkega teksta. Zborni dektamaciji je sledila spet glasbena točka, ki so jo izpolnili zgoraj omenjeni dijaki brez pianista. Izvajali so Manfredinijevo »Božično simfonijo« za dve violini in čelo. ki je vsa prepletena z ubranimi božičnimi motivi. Po kratkem odmoru je prišel na vrsto Kun-čičev božični prizorček mlajših s petjem »V Be-tlehem romamo.. .c. Pesmi za ta prizorček je melodijozno in posrečeno uglasbil stolni dekan dr. Kimovec, nastopajoče pa je naučil peli kon-zervatorist Radko Simoniti, ki je obenem poskrbel ludi za dovršeno spremljavo na harmoniju. Pod spretno režijo akademika Lada Kosa so dečki svoje vloge izvajali tako prisrčno in ljubko, da so kar zaslužili spontano priznanje in ploskanje občinstva. Posebno lep in posrečen je bil prizor ob v Ltnc o hrvaškem vprašanja Novi Sad, 20. dec. m. Pod predsedstvom Stevana čiriča, predsednika Narodne skupščine, se je danps dopoldne vršil tukaj širši sestanek mestnega odbora JRZ, ki se ga je udeležilo nad 1<>00 najodličnejših zastopnikov iz Novega Sada. St. Ci-rič se je uvodoma spomnil desetletnico smrti Ni-kole Pašie.a in nato pa je rekel, da je vse dosedanje delo JRZ le predigra za prnvo delo, ki ho šele prišlo. Po njeni zaslugi je sedaj položaj v državi čisto drugačen kot pa je bil še pred enim letom Narod je poklonil zaupan.;«* stranki, v kateri so po ogromni večini Srbi, Slovenci in muslimani Ta stranka je zmožna voditi državo. Stranka se sedaj ne more več pozivati samo na svoj program in na zaupanje naroda. Eno leto in več je že, kar je dr. Stojadinovič sestavil svojo vlado in vemo, kako so se prej pri nas menjali režimi in ljudje. I'a vlada je prinesla v državo novo stabilnost, ki je za razvoj države neobhodno potreben. Razvoj JRZ kaže, da se stranka nahaja v dobi, ko se je pred narodom afirmirala in ko bo vprašanja, ki so najtežavnejša in največji državni problemi. Cirič omenja na lo, da je hrvatsko vprašapje tisto, ki pa ni tako komplicirano. Tre-'■a pa jc. da je na obeh straneh ista zavest enakopravnosti in če se ta izvede, bo ta rešitev prav labl.a. /ato je treba stopiti odkrito na teren in priznati drug drugemu absolutno enakopravnost. jaslicah z živo Marijo in Jožefom, v katerem so nastopili angeli v vsem svojem sijaju. Ta točka sporeda je bila najvestnejše naštudirana in je — če izvzamemo nekaj zatikljajev tudi najgladkejše izvajana. Sledila je tretja glasbena točka, liadvse zanimivo iu originalno Kronovo ^Slaro lplo umiram, ki so jo izvajali zgoraj omenjena vijolinista, čelist in pianist. Šele v tej točki so prišli v pravo formo iu jo bila notranja povezanost in tehnična uglajenost še bolj izrazita. Bogati spored je zaključila dramska slika -Sveta noč v zvoniku?., ki je prevedena iz nemščine in so nastopili v njej tudi odrasli. Prav tako kot vsi drugi, so tudi ti zaslužili navdušeno ploskanje in priznanje občinstva. Med častnimi gosti te nadvse lepe in posrečene božične akademije smo med drugimi opazili knezoškofa dr. Rožman a. prosvetnega šefa dr. Lovra Sušni ka, stolnega kanonika dr. Opeko. |iriorja Učak a, občinskega svetnika dr. Kamušiča, soprogo bana dr. Natlačena, vseučiliščnega profesorja dr. Fabijan a, prof. Ovsenaka, prof. Korošca in še mnogo drugih. Ziaia nedelja Po mestih megla — p 3 hribih zlato solnce V Ljubljani Ljubljana, 20. decembra. Optimizem, upanje v življenje in v gosjiodar-sko ozdravljenje, se med ljudi polagoma vrača. Seveda je gospodarska stiska pred leti prišla hitreje in bolj nenadno, kakor pa se vrača normalno Stanje dela in zaslužka. Toda vse kaže, da smo že letos na boljšem, kakor lani, posebno pa šc predlanskim in druga prejšnja leta. Na tistem, kakor smo hili prod nastojKun krize, pa seveda še dolgo nismo. Današnja zlata nedelja, to je zadnja nedelja pred božičnimi prazniki, velja med ljubljanskimi trgovci za nekak barometer, kako kaže kaj kupčija. Ta barometer je danes pokazal ugodno: že dolgo ni bilo ob nedeljah jx> mestu takšnega živega vrvenja, kakor danes. Morda je temu vzrok tudi megla, gosta, kakor oblak in mračna, kakor večer, ki že dva dni leži nad našim mestom, tako da so nemogoči sprehodi, kaj šele izleti izven mosta, pa tudi smučarji nimajo nobene prilike, da hi počeli zimski šport v bližji ali daljši okolici mesta. Da, na planinah je bilo jasno, toda vsi ljubljanski zimski športniki — in kdo to danes skoraj ni? — ne morejo tja. Vendar so se Ljubljančani ob takih meglenih nedeljah rajši držali doma ali čepeli po kavarnah in gostilnah, danes pa so se sprehajali skozi megleno morje po ljubljanskih ulicah. In imeli so kaj videti: trgovci, med katere čimdalje bolj prodira estetični duh, so opremili svoje izložbe na okusen, nevsiljiv toda vseeno učinkovit način, lefio, smiselno okrašene, tako, kakor za- Za svojo osebo izjavlja, da veruje v poštenost dr. Mačka ler da želi tej državi samo dobro ter da bi Hrvati iz okvira te države dobili vse, kar jim liripada, Cirič zahteva zato popolno odkritost pri reševanju tega vprašanja in zato je poklicana tudi JRZ. Za svojo osebo izjatlja, da je prepričan, da so Srhi in Hrvati en narod, vendar pa ne sinemo nikogar proglasiti za protlnarodnega in protidržavnoga, ki o tem druirafo misli. Ob koncu poziva Cirič Srbe, da naj se še bolj ledinijo v tej stranki, kakor so to storili že Slovenci in muslimani. hteva liožično razpoloženje. Kričava reklama in pretiravanje sla bila danes le redka izjema. Svetlobna reklama je učinkovala tudi skozi meglo in krasno razsvetljene izložbe so v sredini mesta, pa tudi drugod, celo na rohu mesta, blažile neprijeten učinok megle na človeško potrpljenje. Danes so bile do malega vse ljubljanske trgovine odprte. Prebivalstvo mesta je izrabilo nedeljo, ko je prosto, da si je temeljilo ogledalo vso trgovine, ki pridejo zanj v jjoštev. Tudi kupčije so cvetele, seveda ne tako, kakor pred desetletji, ko si je vsak pošten meščan štel v dolžnost, da je nakupil prav na zlato nedeljo vse, kar je potreboval za božič. Tega sedaj ni več. Trgovina je v Ljubljani namreč tako razvita, da si more sleherni kupiti tudi ob navadnih dnevih prav vse, kar potrebujo. Zato je zlata nedelja bolj za ogled, kakor za kujs. čijo. Vendar je bilo videti polno ljudi, ki so prenašali zavojčke in tudi v trgovinah je bilo ponekod jiravo vrvenje. Še vedno so bile danes na pr-vem mestu v vrsti praktične reči: čevlji, manif faktura, konfekcija in galanterija, to je šlo v nar, bolj kakor lani, segali pa so pričeli ljudje tudi že po knjigah, po steklu in porcelanu, da celo po zlatnini in luksuznih predmetih. Da ljudje segajo po teh rečeh, je tudi znamenje boljših časov. V dramskem gledališču je bilo danes veselo. Gledališče je najx>lnila mladina s svojimi mamicami. Prvič so igrali »Repošteva« in veselja je bilo, da se je gledališče kar treslo otroškega navdušenja. Torej je tudi mladina imela svojo »zlato; nedeljo. Med dogodki pri zlati nedelji v Ljubljani moramo omenili tudi zelo okusno razstavo tvrdke Kollniann na Mestnem trgu. ki jo je obiskalo nenavadno veliko število ljudi. O tej razstavi jo poročal že redni Slovenec-. Razstava obsega nenavadno krasne steklene in porcelanaste izdelke v voliki izbiri in bogastvu. V Mariboru Maribor, 20. decembra. Staro, slavno tradicijo ima zadnja nedelja pred božičem v trgovskem svetu. Zlato nedeljo so jo nazvali že v starih časih. Danes je ostal od .»zlate nedelje« prav za prav samo še naziv. 'I r-govci spoštujejo staro tradicijo in imajo trgovino ves dnn odprte, toda takega živahnega življenju ni več v njih, kakor recimo v predvojnih časih. Taki al se je tudi kupujoče občinstvo držalo slutili navad in so ljudje v svojih božičnih nakupih |>očakali na nedeljo. Dandanes pa se držijo te navade bolj okoličani, ki imajo v nedeljo več časa ter prihite v mesto, da si nakupijo za praznike. Mariliorski trgovci so imeli danes svoje poslovalnice odprte ves dan. Prometa jo bilo precej in pravijo, da se občuti v primeri z lanskim in prejšnjimi »kritičnimi« leti precejšnjo zboljšanje. Tudi Miklavževa kujičija je pokazala, da je letos znatno bolje, kakor lani iu v prejšnjih letili krize. Ce se obnese šo božična kupčija in »zlata nedelja«, bo to čisto primerno. Na Gorenjskem je lletno Prijetno presenečeni so bili Ljubljančani, ki so se včeraj ali danes napotili kam ua Gorenjsko pa tudi na Dolenjsko ali Notranjsko, samo profi iz ljubljanske kotline. Ljubljansko Barje in Ljulv-Ijansko polje je namreč zalila megla, gosta in temna kakor dim, da so ljudje krehali in ka-šljali, kot še nikoli. Toda kdor je enkrat dospel iz območja Ljubljanskega polja in ljubljanskega Barja, se je zavzel nad čistim in jasnim zimskim solncem in pa nad meglo, ki je ležala nižje in katero središče je bilo jirav mesto Ljubljana. Na Gorenjskem je bilo svetlo in lepo vreme, skoraj brez oblačka na nebu, prav tako tudi nižje na Dolenjskem, in nikomur ni bilo žal, kdor je prodrl gosto ljubljansko meglo ter prišel na svetlo gorenjsko solnce. Ljudje so hodili v rokavicah, rože so stale pred hišnimi vrati in brhka dekleta so jih zalivala, kot poleti. Da, danes je bilo na Gorenjskem reR fletno... Smrt otroka v vlaku. V soboto zvečer je v dolenjskem vlaku med dolenjskim in glavnim kolodvorom umrla 10 letna deklica Marija Zore, hči jioseslnika z Goric v občini Št. Janž. Deklica je zbolela za davico ler je zdravnik odredil, naj jo takoj prepeljejo v bolnišnico. Na vožnji v Ljubljano je spremljal deklico njen oče Andrej Zore, toda deklici je, fiostaialo čedalje bolj slabo, tako da je v Ljubljani izdihnila. Policijska komisija je odredila prevoz trupla v mrtvašnico, obenem pa je tudi odredila, da se mora vagon razkužili. -i" Žalostni in potrti sporočamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naša ljubljena soproga, zlata mamica, hčerka, sestra, teta in svakinja, gospa Lencka . Splihal inženjerjeva soproga dne 19. decembra zvečer nenadoma umrla v 28. letu svoje dobe. Pogreb nepozabne pokojnice bo v torek, 22. decembra ob 4 popoldne izpred hiše žalosti, Tavčarjeva ulica 4, na mestno pokopališče. Maša zadušnica ee bo brala v kapiteljski cerkvi v Novem mestu Novo mesto, dne 20. decembra 1936. ING. JOSIP MEDIC, soprog. — DEČKO, sinček. in ostalo sorodstvo. # ; 'V'.V •»^'V'«.. Uf- Hčerkica Naša dobra, nepozabna mama, stara mama, gospa BERG ROJ. ROBNIK iANN vdova po zdravnika in posestni ca v Žalca nam je danes umrla. Pogreb bo v torek, dne 22. decembra z njenega doma v Žalcu na tamošnje pokopališče. Sveta maša zaduinica bo v sredo, dne 23. decembra zjutraj t župni cerkvi v Žalca. Žalec — Celje — Praga, dne 20. decembra 1936. Rodbinei DR. KALANOVA, DETIČKOVA hi DR. M0LLERJEVA Božična prireditev v novi frančiškanski dvorani Od Soče čez milo Koroški pevski zbor, ki je pretekli teden pel v Ljubljani Slovenska društva na Koroškem pred razpustom Iz Celovca je prišla vest, da je koroški deželni varnostni komisar Perko že razposlal na vsa slovenska prosvetna društva okrožnico, na podlagi katere se morajo raziti Avstrijska ustava da namreč zahteva, da pripada naloga, vzgajati mladino odnosno ljudstvo rdinole domovinski Ironti, ki ima nionopolsko pravico na državljansko vzgojo avstrijskega nnrotia. Vsa ona društva torej, ki bi se pacala s cilji in nameni, ki spadajo edinole v področje in delokrog domovinske fronte bodo raz-puščena. S to novo uredbo, ki navidezno zadene tudi nemška vzgojna društva kot so »SOdmarkc ali razni »Turnvereini nli .Forthildungsvereini-in podobno, so v prvi vrsti prizadeta slovenska društva organizirana v krščansko socialni zvezi izobraževalnih društev Ta bodo sedaj najbrže v kratkem razpuščena. Pri nemških prosvet. društvih, ki se morajo tudi prilagoditi novemu stanju, sprememba praktično ne bo pomenila mnogo, ker se bodo člani prepisali v domovinsko fronto ter l>odo mirno delovali naprej, med tein ko gre pri slovenskih društvih za enostavno izbrirnnje njihovega delovanja, ko za kakšno slovensko domovinsko fronto še ui priskrbljeno. Slovenska Iro štva so gojila kot je to njihova dolžnost, slovensko kulturo, ki ji pripadajo, med tem ko lw> doni" vinska fronta vzgajala V duhu nemške kulture. .i jo izpoveduje .Ako se naredba g. Perka izvede. Iiodo Slovencem ostala le še lista di ušiva, ki izključno strokovna, kot na primer /ndruge. kniet-ska združenja, med tem ko je skoraj gotovo, dn bo tudi slovensko politično društvo prizadeto. k< r ima tudi vzgojne cilje. ti. Perko bo poj<'tu vzgojna društva« poljubno raztegnil in razpustil sploh \ -a slovenska društva. To je torej zadnje dejanje, s katerim bo krščanska avstrijska držav« pokazala, kako spoštuje zakone krščanskega Boga in zakone krščanske morale \ svoji politiki do -lov -nske narodne manjšine, ki ji je iudi v mednarodnih j>o • godbah, ki jo moralno obvezujejo, obljubila za 1 ščito njihove narodne hiti in njilivo materne ktil-I turo . Primorske novice Smrt preizkušene matere Po kratki bolezni je v Dornbergu na Goriškem umrla vdana v božjo voljo. Ro-zalija Berce, eerkov-nikova žena. Pogreb je pokazal, kako globoko spoštovanje si je blaga in pčibožna žena pridobi ln med sova-ščani in v vsej okolici. Komaj nekaj let je minilo, odkar je vsa srečna prisostvovala novi maši svojega sina, a zdaj je moral isti sin ob istem oltarju ob njeni krsti brati zadušnico zanjo. Da bo vse to tako hitro prišlo! Vzgojila je osem otrok, šest svojih in dva, ki ju je naila v vdovčevi hiši. Zn vse je imela enako dobro srce, z vsemi se je enako veselila, a tudi — trpela. In trpljenja je bilo mnogo, mnogo preveč. Med vojno so morali štirje iz družine k vojakom. Najkrepkejšega. ki je komaj vzcvetel v pomladi življenja, ni bilo več. nazaj. Ta rana je pričela skeleti že oktobra 1014 iu je ostala odprta do groba. Treh otrok, ki so morali v svet, ni mogla objeti niti pred smrtjo. Mesec poprej so ji pokopali brata; to je bil začetek njenega umiranja. Skoro 45 let je stala zvesto ob strani svojemu možu in mu pomagala v trdem življenskem boju. Vse njeno življenje je bilo vdana molitev. Da bi bila uslišana! f Franc Velič Dne 15. decembra je umrl mladi, letos j>o-sve^eni duhovnik France Velič, bral zdravnika dr. Viktorja Veliča iz Preddvora pri Kranju. Po-. . kojni mladi duhovnik se je rodil v Škriljah na Vipavskem, dne 13. septembra 1012 in je torej izpolnil komaj 24' leto. Njegovi starši so bili revnega stanu in le njihova globoka krščanska zavest jih je držala po-koncu, da so mogli skrbeti za deset otrok — nted katerimi je bil rajni France najmlajši — ter jih vzgajati v ljubezni do vere in do slovenskega naroda. Ker jc bil fant silno nadarjen, se je poskrbelo, da je prišel na gimnazijo v 1'iacenzi, od koder se je pozneje preselil na goriško gimnazijo. Po maturi se je odločil za bogoslovje, ki ga je dovršil na goriškem bogoslovju. Na gimnaziji kakor v bo- goslovju ie France spadal med najboljše dijake ter je vse svoje srednje iu visoke študije končal z odliko. Nekako pred enim letom ga je napadla huda bolezen, knlere svarila pa ni poslušal. Energičen, odločen, s železno voljo jo vsirajal pri delu. Mesto da bi se bil šel zdraviti je ostcl pri študiju. Toda bolezen se je maščevala Imel je še veliko milost, da je bil posvečen v duhovnika in da je v škriliah bral novo mašo dne 23. avgusta 1936. Vsa Goriška ga je bila veselit, vsa Julijska krajina ga je pričakovala. Tudi to tolažbo je še imel, dn je videl, s kakšnim veseljem in s kakšnimi nadami ga pričakujejo sloven.-ki verniki, ko bo začel delali v dušnem pastirstvu tned njimi. Njegova sv. maša je bila pravcato zmagoslavje vernega ljudstva Julijske krajine. Morda ravno vsled tega tako toplega odziva mladi in goreči duhovnik še ni verjel svoji bolezni in je samo hrepenel, da bi mogel med svoje ljudstvo. Končno pa le ni mogel. Mesto v dušno pastirstvo je moral k svojemu bratu-zdravniku na Golnik. Ri!o ie prepozno. Bolezen se je maščevala. Ko je jirišel v sanalorij, se je zrušil. Ni mu bilo dano, da bi jiasel svoje ovce kot dobri pastir, ki jih je v Julijski krajini vedno manj, a ki jih tako neobhodno potrebuje. Pa l>o sedaj njihov priprošnjik pri Bogu Naj njegova duša v miru počiva v domači slovenski zem'ji, ki jo je lako ljubi|. Težko prizadeti družini, ki je \ zadnjem času doživela lako hude udarce, pa Izrekamo iskreno sožalje. R. I. P. Koroški naremešnik posvečen v L~ub!fani Novmnašniško posveeenje. Na kvaterno soboto je pre vzvišeni g. dr. Gregorii Rožman, škof ljubljanski v svoji kapeli posvetil v mašnika frančiškanskega bogosloven ft. Bertranda Katnik-a. No-vomasnik je koroški rojak in bo imel novo sv. mašo v nedeljo, dne 27. de;-, v svoji rojstni fari v Rožeku na Koroškem. Njegov novomašni pridigar bo j>. Odilo O. F. M. Novomašniku iskrene čestitke. Enajststo delavcev za Abesinijo. Dne 15. decembra je po poročilih tržaških listov odpotovalo v Abesinijo 1100 delavcev. Iz Julijske krajine je bilo nabranih 350 večinoma mladih ljudi. Odpeljala jih je ladja Mtalia*. Odhod je bil slovesen in so se ga udeležile vse oblasti. Vodstvo transporta je prevzel Francesco Recchi. [»omagajo nui pa nekateri častniki fašistične milice. Oblasti so odhajajočim prepovedale vsake manifestacije. Tudi prepevanje pesmi je bilo prepovedano, da "»se ne bi kršila neobhodno potrebna disciplina v lako mogočni skupini delavcev-vojakov , kol piše tržaški »Piccoloc. Ljudstvo, ki jn opazovalo vkrcava-nje. pa je smelo dati izraza svojim čustvom. Ob 0 zvečer je ladja tiho odplula iz tržaškega pristanišča proli Abesiniji. Goriški deželni fašistični tajnik Luraschi je bil S. novembra v Bovcu. Pri rn|>ortu krajevnih ohlastev je strogo pograjal občinskega predstojnika, da tr|»i slovenske najiise na pokopališču. Za tajnega papeskopa knnmrnika 7. naslovom monsignor je bil imenovan g. Kazimir Rovis, uradnik tržaške škofijske kurije. Veliko propagando ra razširjenje radia so začele oblasti, z namenom, da bi usposobilo čim več podeželskega ljudstva, da posluša italijanske radioprograme, predvsem razna predavanja, ki so namenjena, dn vzbujajo navdušenje za fašizem in njegovo delovanje. V ta namen dobi cela vrsta fašističnih organizacij, ki so predvsem razširjena po deželi, odnosno hi se morala lam širiti, izredne ugodnosti za nakup manjših radioaparatov, kakor tudi ugodne odplačevalne pogoje. Pravico do takih ugodnosti imajo na primer podeželske ljudsko šole, društva Dojiolavorof. združenje kmetovalcev. odnosno poljskih delavcev, podeželska žup-nišča, kmetijske šole itd. Cene so bile določene ua 500 lir. Če se aparat takoj plača, in 529 lir, če se odplačuje v znosnih obrokih. Oblasti so za svoj namen dale v promet poseben radioaparat, ki se imenuje Radio rurale , ki ga zastonj inštalirajo in tudi proti morebitnim poškodbam zavarujejo. Aparate razpošilja ministrstvo za promet. Ker je brez potnega lista zahajal v Jugoslavijo so orožniške oblasti v Ilirski Bistrici aretirale in oddale sodišču nekega Jožefa Klediča. Konkiirz je bil sodno proglašen nad zadrugo v Spodnji Vrtojbi s sodnim rekom z dne 20. novembra 1936. nad Rafaelom Pikom v Gorici dne 10. oktobra 1936. nad Ivanom Pivkom v Idriji dne 19. novembra 1936. Na pritožbe tržaških paroplovnih druih. ki so jih poslale v Rim. da so preslabo ze-do|iane pri novi porazdelitvi paroplovnih |>rog italijanske pomorske trgovine, je sedaj ministrstvo za morsko trgovino končnoveljavno odločilo, katere pomorske poti prijiadajo tržaškim paroplovnim družbam. Tako dobi >Snciela Kalin« eno progo do New Yorkn in eno do Lizbone, nadalje eno progo v južno Ameriko iu srednjo Ameriko. Ladje, ki imajo te proge oskrbovati, so natančno določene. »Llovd Triestino« jc dobil službo v Vzhodno Afriko, nadalje progo do Šhangaja in še eno progo do angleške Indije in končno eno jirogo za južno Afriko. Tudi tukaj so pnrniki, ki opravljajo te službe, imenoma navedeni, kakor tudi število njihovih voženj na mesec. »Adriatica« je dobila predvsem vzhodni del Sredozemskega morja za svoj delokrog, kakor tudi manjše naloge v paro-plovbi ob dalmatinski obali in v Kgojskem morju. »Snrietii Fiumana« jo dobila Jadransko morje kot edino področje svojega delovanja. Tlrrenina« pa ho skrbela za promet s severnoafriško obalo. Pomanjkanje surovega masla je nastalo v goriškem okraju. Goriški prefekt je zaradi tega izdal uaredbo, s katero se organizira razprodaja surovega masla. V dekretu navaja, da surovo maslo zadnje čase, izginja s trga in da se razprodaja po tajniii potih za mnogo višje cene, kol so one, ki so predjiisane. Dekret nato ukazuje, da dobijo monopol z.a razprodajo surovega masla, ki ga izdelujejo vse mlekarne na združeni |»odlagi, samo podružnice novo ustanovljene družbe (SocietiV agraria giuliana — Julijska kmetijska družba), ki je pod vladnim nadzorstvom. Mlekarne so dobile nalog, da v treh dneh javijo na občinah količino surovega masla, ki ga proizvajajo, kakor ludi imena svojih klijentov ter pogodbe, ki so bile z njimi sklenjene. Nova družba je dobila vsa potrebna navodila, kako naj prodaja surovo maslo in kako naj obračuna 7. mlekarnami za sjirejeto blago. Zdi se. da so oblasti na I« način hotele dobili mono|iolno nadzorstvo nad vsemi mb krnskimi združenji in s tem tudi dobavitelji mleka tem mlekarnam, ki so kolikor toliko vsai ua leni gospodarskem področju uživale samostojno življenje. Kmetje Julijske, krajine bodo odslej \ |*»lni odvisnosti od oblastne družbe, ker svojega mleka ne bodo mogli nikamor drugam prodajati kakor mlekarnam, svojega surovega masla, če bi ga doma Izdelovali, pa nikomur razen omenjeni kin>-lijski družbi. Politična važnost lega dekreta je s tem jiodaua. Jugoslovanski državljani Brtis Karel iz Ho ledršce. Trpin Valentin iz llotedršce, Menart Ja koli iz Treka pri Ilotedršci, ki so bili od italijanskih oblasti dne 25. septemhra 1936 aretirani, ko so ravno gonili čez mejo nekaj živine, ki so jo hoteli spraviti v Italijo na tihotapski način, so bili pred sodiščem oproščeni, ker je sodiš" e sina tialo. da so dokazi zn prestopek (»oinunjkljivi in ker tudi ni mogoče dokazali, da ;o bili aretiranri tiste osebe, ki naj bi bile vtihotapile živino iz. Jugoslavijo čez mejo v Julijsko krajino. Novo kapelico sv. Rite v Tr-ln je vjeraj Ida poslovil nadškof Margolti. Kapelica doji na oglu ulic Via Franca in Via M. Luzatti 19 ter je po s večen a sv. Riti od Cascia. Škofijsko pismo pravi, da je med tržaškim ljudstvom veliko častilcev te svetnice. Kapelica spada |>od župnijsko oskrbo Sv. Antona (župnija Marije Pomočnice). Mrtvilo v tržaški Iu ki. Tržaška dnevnika sta zelo pohlevno objavila svoječasne dekrete, da sc organizira italijanska paroplovba na popoln t mu drugih osnovah, da dobijo posamezne paroplovne družbe svoj slrogo določen delokrog in tako ttidi posamezna pristanišča. Trst. ki leži na severu Italije je zaslutil, da ne bo zadost; upoštevan in jc na-jtravil prošnjo na rim-ko vlado, list ni bil uslišan. Sedaj prihajajo v javnost prvi jKKiatki o uspehu preosnovc paroplovne službe in tržaška luka se ne more pohvaliti, da jc kaj pridobila. Zalo se bod,> merodajni o; ti i tel j i kot poročajo tržaški li?li. Se enkrat obrnili na vlado, naj posveti vso ix>zorn >st tržaškemu pristanišču. Cuje se. da se bo temu koraku pridružila ludi fašistična stranka, k,: bo posebej poudarila, da bi vsako gospodarsko nazadovanje Trsta imelo neljube posledice za naraščajoče navdušenje za stranko in imperij v teh izpostavljc-nih krajih Italije. Zaenkrat tržaška luka več al manj jx>čiva. ker tudi avstrijski j»r< ntet. ki je tukaj skozi usmerjen, ne zadobiva t.ik^nega obsega, da bi gospodarsko razpoloženje pristanišča nekoliko poživil. 1 -m^mF-i »i i Sprehodi po Koroškem Ko sva naslednje jutro korakala j>o »Rosen-tallerstrasse«, je bilo nebo oblačno in jjolagouia je začelo nalahno pršiti. Kolega se je vrnil, jaz pa, ker vem, da dež ni še nobenega ubil in ker sem navajen ve^ne ljubljanske megle, sem jo mahnil naprej proti prvi vasi Vetrinje. '1 ukaj v tej vasi je bil nek-daj samostan cistercijancev, ki pa je bil lela 17S6 | podrt. Pozneje so naredili tovarno sukna, ki stoji še danes. Tukaj se je tudi rodil nam malo znani slavni komponist Košat (1845—1014), sin slovenskih staršev. Pri nekem lesenim znamenju sem zapustil glavno cesto Celovec—Ljubljana in jo zavil na desno [io poljski stezi čez most mimo mlina, ki je glasno donel svojo pesem, po hribu nazgor. Dež je sčasoma pojenjal in ko sem prišel do prvega Hodiš-šega jezera, se je že zjasnilo. Z' vrha klanca sem videl obe jezeri. Prvo malo jezerce je najbrž pritok velikega Hodiškega jezera. Še dobre pol ure in že ietn v zavedni slovenski vasi Hodišc, po kateri se imenuje tudi jezero. Ogled?! sem si lepo cerkev, kjer oznaira nauk Kristusov slovenski narodni jx>-slancc g. župnik Stare. Nekaj minut pod vasjo pa leži jezero. Jezero kjer so baje ostanki mostičarjev. je mirno, veliko in brez kakšne posebne lepote Okoli se razprostirajo prešerni gozdovi in pašniki. Imel sem namen, da se okopljem toda previsoka vstoji-nina v kopališče, 50 gr. brez kabine (najdražje izmed 0 jezer, kjer sem se kopal) nu m dopuščala, da bi šel v kopališče. Zato sem šel nazaj ob jezeru in se ustavil pri nekem čolnu. Obleko in nahrbtnik sem pustil v čolno, sam pa sem zaplaval po jezeru-Prav prijetno se mi je prilegla hladna kopelj (2a stopin C). Nenadoma zaslišim nekega moža, ki me vpraša: »Kaj želite? Kdo ste? To je moj čoln!-Opravičim se. da ni-cm vede! in povem, da sem iliirlool T iiihtl.mo. da na nimam denaria za kona- lišče. Ko je slišal besedo Ljubljana, se je takoj pomiril in me povabil, da ostanem njegov gost. Predstavil se je in povedal, da je bil že v Ljubljani, da je odnesel iz Ljubljane lepe vtise in da bo šc prišel. Moj novi gostitelj je namreč operni pevec. Po izdatni večerji na njegovem domu sem šel še enkrat na jezero. Cdvezal sem čoln in zajadral na sredo jezera. Bila je jasna noč, zvezde so žarele in luna se je kopala v hladnem jezeru. Vse je bilo mirno in tiho. Ko se vozim tako jki jezeru, se mi kmalu pridruži skupina treh slovenskih študentov iz tužne Koroške. Hitro smo se pobratili Jn zapeli smo ono lepo: »Kje je moj mili dom <. Težko jim je bilo pri srcu, ko so pomislili ua dom. Nihče nas ni motil v tej svetli tihi noči in jiesem za |iesm;co, žalostna, vesela, poskočna, se jc vrstila ena za drugo. Pozno jc že bilo. ko sem prišel spat. Hitro sein se zavil v mehke pernice in skušal zaspati. Kmalu pa zaslišim pod oknom glas vijoline. kitare, nato pa narodno pesem- llarjančcc so dro lepe Al nmav pa cveč so ofartne, jes pojdam pa v ravno |>o!jc Po en' žavbrno dakle, ki je veselo donela v čudežno noč. Ko sem drugi dan vstal, me jc že čakal š'u-dent iz sinočne družbe, da mi razkaže vse lepote slovenske zemlje ob Vrbskem jezeru. Lepo sem se zahvalili gostitelju in ga povabil, da naj le pride v Ljubl auo in se poslovil. Ko scin mu stisnil desnico, mi je v roki nekaj ostalo. Kuharica pa je založila moj nahrbtnik z raznimi popotnimi dobrotami. . . S študentom sva zavila po cesti med zadmmi hišami v gozd in tod po strmi poti do vrha in čez nekaj minut sva bila Ribnici ob VrbsKem jezeru. Počakala sva prvega parnika in se odpeljala tla tiajle|>ši del Vr=kega jezera na »Otok«. V resnici ni to ctok. temveč lc polotok, na katerem se nahaja stara romarska cerkev, kamor zahaja sloven- ski rod že nad 100 let. V zvoniku je tudi zvon želja, ki zvoni neprenehoma. Tudi midva sva |x) dolgem čakanju vendar prišla na vrsto. Kolega je močno potegnil za vrv in dalj časa zvonil. Ko sva sc vračala, sem videl, da je imel solzne oči. Nisem ga hotel vprašati, zakaj je jokal in za kakšno željo je prosil, mislim pa, da je imel vročo željo, da Marija odreši Koroško trpljenja. Saj ravno študent dobro občuti v šoli vso bolest ponižanja in trpljenja. Se dolgo sva opazovalta sinje jezero, ki se jc močno valovilo, nebroj čolnov in jadrnic se je prevažalo sem in tja. V bližini vasi sva si pri nekih dobrih ljudeh izprosila prenočišče. Pokrepeala sva se z dobrotami dobrega gostitelja iu osna žila zaprašeni obleki. Šla sva na promenado v Vrbo. To jc najmodernejše letovišče ob vsem Vrskem jezeru. Mnogo velikih hotelov in vil stoji okrog jezera. Promenada je bila polna letoviščarjev. Vendar jo je tvorila večina nežnega ppol.i. ki je v širokih dolgih ali ozkih kratkih hlačah objestno promenirala. Tujci so bili povečini Avstrijci in nekoliko Cehov in Madžarov. Po promenadi se ie šušljalo, da bo dannes zvečer na čast prezidnentu Miklasu koncert |">red njegovo vilo. Sla sva za druhaljo in prišla na prostor, kjer je bilo zbranih že jioluo ljudi. Neženirano sta s pre-rila v ospredje. Kmalu ie ob sviiti žaiometov m ob bengaličnem žarometu zadonela pesem netnčur-skih /borov. Na balkonu sc je pojavil sam prezi-denl Miklas in se v kratkem govoru zahvaljeval za prisrčni koncert. Ljudstvo navdušeno ie drvelo z vseli strani tako da se je promenada kmalu izpraznila. Midva jia sva šla raje v zati*ie jezera. Poiskala sva si primeren čoln iti se odpeljala ven na jezero. Tu sva bila sama. zapeljala sva se daleč od obale, da ni bilo slišati vzklikov navdušene množice. Spomnil sem se na našo Vrbo, o kaleri pravi Prešeren: »Oj Vrba, srečna draga vas domača«. Zjutraj je bilo še vse tiho, ie rometač je žviž- gal svojo pesem. Kmalu ic prišel motorni čoln iu naju vzel s seboj, da naju popelje do Sv Mariiua. Star čolnar je |>ripovedoval, da jc letošnje leto bilo izredno malo letoviščarjev. Največ, da jih jc bilo v Vrbi. In res sem sani videl na več pen/ionih iu vi lati tablice z napisom: -Je na prodaj.• Pripovedoval jr. da je bilo včasih (oliko ljudi, da je moral nor in dan biti pri čolnu. Sedaj pa je bore malo zaslužka. Naš Bled, morje in druga naša letovia pa -<> polna tujcev. Ni čudno, |>i i nas jc poceni in nizka va lufa. V Avstriji pa drago, /ato je tudi prazno m m čuda, da Avstrija nc dovoli svojim državljanom, da bi puščali denar v Jugoslaviji, ko ima ;:iua do sli lepih letovišč. Naš čoln se jc spotoma ustavil v vseh krajih, kjer je sprejel nekaj novih gostov. Bili so f-edvsem sluge iu drugi nesli, ki o zjutraj hi: ' po kakih opravkih v Celovec. Lep»o seje bilo voziti jx) sinjem jezeru. obJanem / zelenim gozdom in pisanimi travniki. / i JloVi ie /adonel /von milo pesem \ve Marija in za njim zvonovi ostalih okoliških cerkva, ki so sc -časoma izgubljali v vetru, ki je pihal srni < d severa. I'o kratki, prijetni vožnji sino prišli do kopali ča pri Sv. Martinu. Midva sva izstopila in šla v kopališče. Ker jc bilo še zgodaj dopoldne, sva lahko dobila šc primeren prostor, kju sva uiela brez bojazni zreli na sinje jezero. Kmalu pa -c jc začelo Kopališče polniti in se ie do popoldne' ,i - isto napolnilo. Bili so predvsem domačini i/ Celovca in nekaj tujcev. Jezero je bilo zelo toplo, 2$ stopinj C. Sonce je že zahajalo /a mogočnim Dobračem, ko sva se oddaljevala od jezera. Sc en pogle l na biser Koroške in ze naju je potegnila cc-imi železnica proli mestu. Kolega jc še recitiral Medvedovo jiesem: Vendar, o jezero, kras Korotana brer pri rodne lepole, /naj. da krvavi mi. da peče me rana kadar se nate spominjam sedaj' ;Vedel/sM spo** Občni zbor SK ..Planine" Redni letni občni zbor najmlajšega, a zato tenil>olj agilnega šport, kluba Planine se je vršil tokrat ob največji udeležbi klubskega članstva, ki je do zadnjega kotička napolnilo zborovalno dvorano v hotelu Metropol. Obširna ter izčrpna poročila odbora in posameznih sekcijskih načelnikov so pokazale veliko delavnost vseh sekcij v pretekli poslovni sezoni, zlasli so ee pa odlikovali lahkoatleti, ki so v svojih mnogoštevilnih junior-skih tekmovanjih dosegli prav lope rezultate. Občni zbor je otvoril klubov predsednik g. Ivo Kermavner, ki jc uvodoma pozdravil vso navzočo, nato pa predlagal, da se pošljejo Nj. Vel. kralju Petru 11, ministru za notranje zadeve g. dr. Korošcu, banu g. dr NatlaSenu, ministru g. dr. Kreku, ministru za telesno vzgojo g. dr. Iiogiču ter predsedniku ljubljanske mestne občine g. dr. Adle-šiču pismeni pozdravi, kar je občni zbor z velikim navdušenjem ter ob soglasnosti vseh navzočih s ploskanjem sprejel. Nato so sledila poročila posameznih klubskih funkcijonarjev, ki so pokazala klubovo delo v preteklem letu v najboljši luči, česar marsikak član, ki so je udejstvoval samo v svoji sekciji zato niti vedel ni. Malo je takih občnih zborov, ki bi potekali tako gladko in ob taki soglasnosti vsega članstva, kakršna je bila |>ri toni športnem klubu. Predlogi in nasveti iu deloma tudi kritika pa je bilo tako stvarno, kar jo najboljši porok, da stremi članstvo res samo za napredkom v telesni vzgoji, da želi samo pravega in zdravega športa. Od poročila tajnice, blagajnika, gospodarja, načelnika posameznih sek-eij, uprave igrišč in kopališča, vodstva berlinske i k špedici je pa do zaključnega jioročila predsednika, vse jo bilo sprejeto z odobravanjem in ob l>opolni soglasnosti celokupnega članstva. Zelo važno je bilo zlasti poročilo klubovega zdravniškega sveta, ki ga je podal ravnatelj higijenskega zavoda g. dr. Ivo Pire. lz njegovega nadvse zanimivega poročila posnetnnmo, da bo zdravniška komisija kluba, ki jo sestavljajo zdravniki in zdravnice začela takoj po novem letu s temeljitim pregeldotn vsega članstva. Vsak član in vsaka čla- S K fffrra Tiskano letno poročilo, katerega je klub letos prvič izdal, je razposlano. Ce ga kdo od članov jx>-mctonia ni prejel, naj ga rcklrmira pri blagajni kavarne Evropa odnosno drevi na občnem zboru. Članstvu Ilirije Danes zaključujemo letošnjo sezono. Upravni odbor in sekcijska načelstva vam bodo na večernem občnem zboru pedala poročilo o svojem delu in o stanju našega kluba. Uprava vabi celokupno članstvo, da se današnjega občnega zbora udeleži v največjem tevilu. Občni zbor se vrši ob 20 v mali koncertni dvorani Filharmonije nad kinom Atatica. K občnemu zboru imajo dostop samo članni z veljavnimi klubskimi legitimacijami. Pres o* a smučarskih shodov Presoja tekem spada med najtežje in najdeli-katnejše zadeve v športnem udejstvovanju. Tam. kjer odločuje ura ali mera, še nekam gre, toda v panogah, kjer odločuje sodnikova piščalka in v onih športnih disciplinah, kjer je možna individualna presoja vsakega posameznika, pa je sodnikova naloga tako težka in tako odgovorna, da si tega nešportnik niti predstavljati ne more; zato ni jirav nič čudnega, če ne dobimo večjega kadra sodnikov. In med take šjiortne panoge spadajo tudi smučarski skoki, pri katerih ne odločuje samo dolžina, temveč ludi stil skoka, ki odločilno vpliva na končno znamko. Marsikak gledalec se je pri tekmovanjih v smučarskih skokih nemalo začudil, ko je zvedel za rezultate. Pri tekmi namreč je skočil oni, ki je prišel na drugo ali tretjo mesto precej več kakor objavljeni zmagovalec. Zakaj torej je prišel oni, ki je manj skočil, pred onega z večjo daljavo? Kakor rečeno igra pri smučarskih skokih zrlo važno vlogo stil skoka, dalje drža v zraku, drža smuči in končno sam nalet, odriv in doskok. Nehote se pri tem vprašamo, če je tak način presoje pravilen in pravičen. Kajti kdor se slabo ali sjiloh nič ne odrine, kdor je nesiguron v zraku. ta bo težko zvozil in jiadec pri doskoku je v takih slučajih skoraj neizogiben. Zalo bi jirav lahko odpadla orena za stil skoka in bi se ocenjevala samo dolžina. Tu je neka verzel, ki bi jo bilo treba odpraviti in to tembolj, ker se skakalci sami dostikrat pritožujejo radi nepravilne presoje. Pri smučarskih skokih hi bilo upoštevati samo dolžino in pa izvožene skoke, na podlagi katerih naj bi so sestavila lista zmagovalcev. Saj jo na primer pri lahki atletiki prav isto. Kolikor si skočil, to se li prizna in prideš avtomatično na odgovarjajoče mesto v listi rezultatov. Na stil se ne gleda, edino na gotove |>redpise. ki so neizbežni. Zato se tu drža sjiloh no oe.en'"'o in padec prav nič ne vpliva na mero skoka. ok v daljavo je šo najbolj podoben smučarskemu skoku. Seveda pri smučarskem skoku padec pod nobenim pogojem ne Iii smel hiti dovoljen, kajti pri teh skokih tiči vsa umetnost, lakorokoč v doskoku, ki ff1 niča kluba bo zdravniško preiskana, pri čemer so l>o gledalo zlasti nato, katero panogo športa kdo goji; članstvo se bo moralo potem pokoravati nasvetom, odnosno predlogom te zdravniške komisije in se 1k> moralo posvetili oni panogi športa, ki jo bo določila ta zdravniška komisija. Za vsakega člana se bo vodil evidenčni zdravniški lisi, na katerem bodo vsi potrebni podatki in kamor bo zdravnik (zdravnica) vpisoval svoje pripombe | o priliki zdravniških pregledov, ki bodo večkrat izvršeni. Tako je dobila SK Planina ludi prepo-trebno zdravniško komisijo, katero pri naših klubih lako pogrešamo In s tem bo neglede na veliko važnost le institucijo zadoščeno tudi predpisom zakona o obvezni telesni vzgoji naroda, ka-i terega klub z ozirom nn tozadevno dovoljenje | ministrstva za telesno vzgojo že izvaja na celi črti pri svojemu članstvu. Na toni občnem zboru jo tiil izvoljen tudi referent za vojaške zadeve, katero funkcijo je prevzel klubov član — rezervni častnik. Po zakonu o obvezni telesni vzgoji naroda mora namreč imeti klub. ki hoče izvajali omenjeni zakon tudi strokovnjake za razne vojaške vežbo in druge vojaške zadeve, ki jih jiredvideva zakon o obvezni telesni vzgoji naroda in katere bo morala mla-| dimi obdelati v nedeljskih tečajih v kolikor ne bo i včlanjena v telesnovzgojnih organizacijah, ki izvajajo ta zakon. V nekaterih sekcijah so bili izvoljeni novi na-' čelniki, preizkušeni športniki, ki garantirajo za 1 nadaljnji uspeh na športnem polju. Delo. ki je ležalo sedaj na ramah par osel) se je s te n razdelilo, kar bo napredku kluba samo v korist. Pri volitvah jo bil izvoljen ves slari odbor, j samo nekaj novih oseb je zasedlo doslej še nespo-polnjena mesta sekcijskih načelnikov. Ob zaključku je predsednik še enkrat pozval vse navzoče, da delajo za procvit in razmah športa nahar so se udeleženci razšli s trdnim sklepom, da se v predstoječi sezoni, ko čakalo klub še velike naloge, s podvojeno silo in vnemo poprimejo dela. tvori bistven del vsakega smučarskega skoka. Ce je padec, izgubi skok vso svojo vrednost, pa naj si je v zraku še tako Jep. Razume se, da je doskok odvisen od letenja in drže v zraku, a je bilo kljub temu dovolj padcev ob najlepši legi v zraku. Pa preidimo zopet na skok v daljavo. Tu namreč nikomur na misel ne pride, da bi ocenjeval let, ampak vzame sodnik mero in izmeri preskočeno dolžino. Kdor je najdlje skočil, ta je zmagal. In tudi pri smučarskih skokih bi kazalo to uvesti. Morda bo imel kdo kak pomislek, češ, saj se tudi pri skokih v vodo ocenjuje izvedba. To je že res, ampak, tam drugače biti ne more. Kajti pri skokih v vodo skačejo vsi z enake višine (1 m, 3 m, 5 m in 10 m) in zato je tu merodajna samo izvedba in ne dolžina ali višina. Končno pa gre pri skokih v vodo za »umetne skoke r, dočim stremijo smučarji, da dosežejo čim večjo dolžino pri svojih skokih. Če bi se začeli merodajni einitelji ukvarjati s lo mislijo, bi jim bili skakalci zelo hvaležni. S tem da imajo na Norveškem in drugod po svetu |irav isti način jiresoje, se ne sinemo tolažiti, ker sedanja presoja ne odgovarja sodobnim smučarski m skokom; nepobitno dejstvo je, da sedanji način presoje ni bil in nc more biti vedno pravičen. Pridiino s tozadevnim predlogom na pri-liodnji kongres FIS-e, saj bomo dobili šo v kaki drugi državi tovrstne zagovornike. Pred leti so že Nemci in Avstrijci grajali v javnosti sedanji način presoje smučarskih skokov; zato bi bilo prav, da ga vzame resno v pretres vrhovna smučarska organizacija sveta. Ce se bo izvedla ta korektura, bomo napravili v smučarskem športu zopet korak naprej, za katerega nam ne bodo hva-iežni samo tekmovalci, ampak tudi sodniki. A'n3anoh SK JJirre Drevi bo v mali dvorani Filharmoničnega društva v Ljubljani občni zbor SK Ilirije. Ob tej priliki je ta najstarejši in najbolj zaslužni slovenski športni klub izdal okusen in sijajno opremljen almanah pod naslovom »Poročilo o delovanju SK Ilirija v Ljubljani v letu, ko se je v Garmisch-Parlen-kirchenu in Berlinu vršila XXI. olimpijada«. Almanah je tiskan na dobrem papirju ter okrašen z mnogimi portreti, predvsem s portretom častnega predsednika ing. Bloudka, s portreti raznih zaTužnih športnikov, članov- SK Ilirije, ki so si pridobili pri nas in v svetu častne uspehe, ter z nekaterimi slikami iz športnega življenja Častno omenja almanah imena ilirjanskih mednarodnih borcev na šjiort-nem polju Almanah navaja dalje poročila v Domu Ilirije v Planici, o jilaniški skakalnici, o nogometni sekciji ki je jireneha-a, dalje poročila o drugih sekcijah,' kakor drsalni, smuški, lahkoalletski, sabljaški, teniški, tableteniški, plavalni, dalje o gospodarskem stanju SK lliriie. o drsališču in njenem športnem kopališču. SK Ilirija šteje sedaj 84 ustanovnih članov, 412 rednih in podpornih članov in 315 dijakov ter naraščajnikov; skupno 811 članov. Kljub prenehanju nogometne sekciie je SK Ilirija še vedno naš najbolj ugleden in naiboii reprezentativen kt.ib, ki si je za ugled slovenskega imena v športnem svetu pridobil največ zaslug. E^B Vsom našim poslovnim prijateljem sporočamo tužno vest, tla jc naš dolgoletni sodelavec, gospod JOSIP SC¥EDER v soboto, dne 19. decembra nenadno umrl. Pogreb blagega pokojnika bo danes ob 2 popoldne v Celju. UUDEVIT MARX TOVARNA IAKOV D. D., DOMŽALE. ra vrhuncu sawšen$tva stoji Standard SnESmSL Jugoslavensko Standard Electric Company a. d. BEOGRAD — KRALJA ALEKSANDRA nI. 17 ZASTOPNIK: RADIO DOBERLET LJUBLJANA — KONGRESNI TRG 8 Radio Programi Radio Ljubljana i ločen program domačih in tujih postaj vam uudi revija »RADIU LJUBLJANA«. Ponedeljek, 21. decembra: 12.00 Iiuske bal a In j t: C (pluš c) — 12.45 Vreme, porodila — 13.0(1 C'«s, spored, obvosiiJu — 13.15 Domači zvoki (ploš.-c) — 14.00 Vreme, borza — 18.00 Zdravniški ura: 1'rebavljauje m prebav-noat jedi (r. dr. Anton Urecetj) — 1K.20 Gabrijel Faurc: Balada za klavir in orkester (plošče) — lH.to Kulturna kronika: Ivan Cankar in slovensko gledališče (gosp Ciril Dobevec, reži-ser Nar. gledaliS a v Ljiibljaini) — 19.00 čas, vreme, poročila, spored, obvestila — ltl.SO Nae. ura: GosiKKlarak.1 pometi lova v Jugoslaviji (dr. Milan Marunovii, uri i v. prof iz liclgrada) - 19.50 Zanimivosti 20.00 Prenos z Dunaja: Webcrjevn opern Oberon — 22.'.II ča», vreme, poročila, spored — 22.35 Za oddili (plošče). Drugi programi t Točen program domačih in tujih postaj vam nud- revija »RADIO LJUBLJANA« Ponedeljek, 21. decembra: Belgrad: 20 lin Dunaj — 22.20 Radijski orkester — Zagreb: ji.00 Dunaj — Dunaj: VVeberjova opera tObcront — 22.30 Zabavni koncert — Trsi.Milan: 17.15 Plesna glasba - 211.10 Orkoslrani in vokalni koncert — 2150 Puna.1 — 22 30 Plesna glasba — Rim-Bari: 20.40 Milan 2150 Vnriete - Prana: 19.25 Lahka glasba — 20.4'1 Igra — 22.311 Plesna glasba — Varšava: 21.00 Lahka glasba — 21.30 Punorjanski zbori — 22 00 Narodna glasba — 23.00 Plesna glasba — Bratislava: 20.10 Solistični konert — Lipslco: 20.10 Zbori - Stuttfjart: 2(1 10 Plesna glasba — 21.00 Avstrij ske narodne pesmi — Monalcovo: 20,10 Narodni plesi — Bcromiinster• 19.40 Klasična glasba — 21.50 Poljski plesi — Strassboura: 21.15 Orgle — 22.00 Instrumentalni koneort. PODODBOR RDEČEGA KRIŽA V LJUBLJANI Frančiškanska cerkev v Ljubljani ponedeljek, 21. decembra 1936 BOŽIČNI KONCERT v pomoč socijalniin akcijam. Sodelujejo: Frančiškanski cerkveni zbor. — Prof. Matija Tome (orgle). — Prof Leo Pfeiter (violina). — I' France Ačko (orgle). — G. Tone Petrovčič (basist). — Kapelnik Anton Neffat. Začetek ob 20. — Vstopnine ni. Prostovoljni prispevki se hvaležno sprejemajo. — Program din 2. Spored. 1. Callaerts: Pastorale za orgle, igra prof. M. Tome. 2. W. Mozart: Ave verum, poje frančiškanski cerkveni zbor. 3. J. Brahms: Andagio iz d-mol sonato, igrata prof. L. Pfeifer (violina), prof. M. Tome (orgle). 4. P. 11. Sattner: Zabredli smo, poje frančiškanski cerkveni zbor. 5. G. Tome Petrovčič poje dve pesnii s sprcmlje-vanjeni^ orgel. 6. P. H. Sattner: Brezmadežna, poje frančiškanski cerkveni zbor. 7. M. Reger: Gloria in excelsis Deo, za orgle, igra prof. M. Tome. Božična darila, kakor najfinejši pisemski papir, polnilna peresa svetovnih znamk, usnjene pisalne mape, tintnikc v Onyxu, moderno keramiko in lepe večerno torbice kupujte pri ličarju v Ljubljani. (18789) Za Božič - perilo v ogromni Izbiri po najnižjih tovarniških cenali samo pri » K r e lc o « , Tavčarjeva ulica štov. 3 K vprašanja ceste Ljubtjana-Sušah V Ljubljani Izhaja že tretje leto izvrstno urc-jevana revija »Tehnika in gospodarstvo", pri kateri sodelujejo naši najboljši tehnični in gospodarski strokovnjaki. V zadnji številki priobčuje dr. inž. Črtomir Nagode zanimive podatke k gradnji ceste Ljubljana—Sušak. Iz teh podatkov je razvidno, kako važnega gosjiodarskega pomena bo ta cesta, za katero so se pripravljalna dela žo pričela. Dr. Nagode navaja predvsem razne gospodarske panoge, ki jim bo nova cesta koristila. Tako vidimo, da je 1. 1934 znašala absolutna množina producirangea lesa v okrajih Ljubljana, Kočevje in Logatec, torej v okrajih, skozi katere bo šla nova cesta, skupno 320.000 kub. metrov, to je 2.2, 3.7 in 4.1 kub. metrov na hektar gozda. Razen v ljubljanskem okraju, ki ga pa cesta kmalu zapusti, je torej množina pridelanega lesa povsod znatno višja, kakor pa povprečno v dravski banovini in mnogo višja, kakor v vsej državi, ki znaša le 2 kub. metra na hektar. V ljubljanskem okraju porabijo pridelovalci polovico lesa za kurivo, polovico pa za tehnična gradivo, v kočevskem okraju je to razmerje 1:4 in v logaškem je 1:2. Med kurivom je vpoštevan tudi tisti les, ki ga prodajalci jirodajo drugam. Lokalna jiotrošnja gradbenega lesa je zelo majhna. Kurilnega lesa, ki je sposoben za odvoz, pa porabi prebivalec gozdnih pokrajin zase približno 0.72 kub. metrov. Vsi kraji, ki bodo prišli za novo cesto v postov, so visoko aktivni na lesu. So to: Rakek, Borovnica, Notranje gorice, Ig, Lašče, Lož, Loški potok, Ribnica, Jel dol, Kočevje, Nemška loka, Žagarji, Snežnik, Osilnica, Gerovo in Kisnjak. Vse to ozemlje pa trpi na pomanjkanju glavnega hraniva, to je žita. Delno krije prebivalstvo to z uvozom moke. Prebivalstvo pa pridela v teh krajih povprečno 46 stotov krompirja na hektar, skupno z drugimi okopavinami 64 stotov. Skoraj vsa količina se porabi na licu mesta, le neznatne presežke konzumirata Ljubljana in Sušak. Prebivalstvo krije pomanjkanje žita s krompirjem, peso in repo, kar je znamenje slabe prehrane. Proizvodnja krme, to je detelje, lucerne, sena itd., nujno potrebuje ureditev cest, tako da bi mogli prebivalci krmo tudi prodajati. Poleg industrijo losa jo živinoreja ona veja gospodarstva, ki je v teh krajih najbolj nujna ekonomska reorganizacija. Ostane pa vedno res kot glavni presežni proizvod, ki ga prodajajo pridelovalci ob Sredozemlju, les. Les eksjiortirajo do Sušaka in Reke ter do Trsta. Približno 36% lesa gre po progi Ljubljana— Rakek na Trst iu Reko, 64% lesa pa na Sušak. Z novo cesto bi bilo tnožno izkoriščali tudi rude v Čabrauskem bazenu. Dr. Nagode naglaša ob zaključku, da so cestne gradnje med Ljubljano in Sušakom prometno-geografska in tehnična izpopolnitev uzakonjene železniške zveze Črnomelj—Vrbosko. Ta program predstavlja za vzhodni dve tretjini Slovenije najboljši izhod na morje ter odgovarja tudi državno-prometnim interesom. Cestne gradbe gredo po predelih, ki zaradi bližine mejo v doglednem času ne bodo mogle dobiti železnic. Zato je nujno potrebno izvesti kolaboracijo med železnicami in cestami in to brez kakega konkurenčnega boja ali zavistnih intrig na način, da bodo komunikacije služile čim širšim plastem prebivalstva. Belgrad, 18. dec. m Predsednika vlade je obiskal skopski župan Panta Jovan o vi Č in več občinskih odbornikov. Gospodje so dr. Stojadinoviča obvestili, da ga je skopski občinski odbor izvolil za častnega občana. Belgrad, 18. decembra, m. Zaradi smrti dosedanja predsednika Narodnega kmečkega kluba Todora 1 odoroviča je bil izvoljen za novega predsednika Života Milanovič.