TRŽIŠKI VESTNIK GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIll LJUDI TRŽIŠKE OBCilVE LETO VII. Tržič, 1. marca 1958 PROGRAM DELA OBČINSKEGA LJUDSKEGA ODBORA SZDL je na svojih sestankih razpravljala o programu dela novega občinskega ljudskega odbora. Program naj bi služil kot osnova za petletni perspektivni razvojni načrt, ki ga bo v bližnjem času sprejel občinski ljudski odbor. Predlog programa ima v prvem delu smernice, kaj vse je treba napraviti za razvijanje občine kot osnovne družbene in ekonomske skupnosti. O vsaki važnejši zadevi bo morala razpravljati in sklepati družbena skupnost, torej komisije, sveti, oziroma občinski ljudski odbor, ki bo v bodoče vzdrževal tesnejše stike z organi delavskega in družbenega upravljanja in tudi ne bo opustil zvez z individualnimi proizvajalci. Četudi 97 % vseh dohodkov v občini ustvarjajo industrija in podjetja družbenega sektorja in torej ustvarja le skromno 3 % zasebni sektor skupno s kmetijstvom vred, pa niso niti dosedanji občinski ljudski odbori, niti ne bodo bodoči odbori dali le 3 % sredstev za napredek zasebnega sektorja in kmetijstva. Treba je priznati, da napravi občinski ljudski odbor za vasi mnogo več, kot vasi prispevajo. V drugem delu obravnava program organizacijo in delo občinskih predstavnikov in organov: kako, kje in kdaj sklicevati zbore volivcev, občinski zbor in zbor proizvajalcev, ter kako vabiti na seje in razprave, in odreja dolžnost, da se vsakemu povabljencu že vnaprej pošlje kratka obrazložitev predmeta, ki pride v.razpravo, da ne bo nihče prišel nepoučen na sestanek. Program določa v nadaljnjem način tolmačenja sprejetih sklepov volivcem, da bo vsak čas in vsakdo seznanjen Z delom, ki se opravlja na občini. V nadaljnjem poglavju prikazuje predlog programa usmerjanje občinskega gospodarstva, da se doseže nadaljnji razvoj trgovino, obrti, gostinstva, turizma, kmetijskih in drugih zadrug ter ostalih gospodarskih panog. Za vsako panogo posebej so določene posebne smernice. Posebno poglavje programa je Posvečeno urbanistični politiki občine. Urbanistični načrt mora biti dovršen do konca mandatne dobe sedanjega občinskega ljudskega odbora. Šele s takim načrtom bo Tržič dobil pravo podlago za svoj pravilni razvoj in urbanistično ureditev. Že doslej je občina izdala več milijonov 2a te načrte, precej denarja pa bo še treba, da bo ves načrt dovršen. Ker je z urbanistično ureditvijo kraja tesno povezano tudi gradbeništvo, program tudi na razvoj te panoge ne pozablja. Obširne so tudi smernice za komunalne naprave, t. j. za javne vodovode, kanalizacijo, elektrifikacijo, javno razsvetljavo, ceste in pota, parke in nasade, javne sanitarne naprave, kulturne in prosvetne gradnje, zavarovanje vodnih obrežij, razvoj potniškega in tovornega prometa in tako dalje. Najobširnejše je poglavje o skrbi za gradnjo novih stanovanj. Tržič že danes potrebuje 550 novih družinskih stanovanj. Program vsebuje smernice, kako in kakšna stanovanja se bodo gradila ter ima v zamisli že nova naselja in pridobitev stav-bišč. Gradnja novih šol v mestu je enako težak problem kot reševanje stanovanjske stiske. Od vsega programa bo poleg stanovanjskega vprašanja šolski pro- blem najteže rešljiv, saj potrebuje za gradnjo nujno potrebnih novih šol mnogo več kot sto milijonov dinarjev. Program računa na pomoč vse družbene skupnosti, da bo moči v doglednom času zgraditi nova šolska poslopja. Program ima v vidu tudi podpiranje kulturno prosvetne dejavnosti in društev sploh, ki imajo v gospodarstvu "občine in pri njenem napredku nedvomno zelo važno vlogo. Tudi na probleme socialnega varstvi in zdravstva program" ne pozablja in navaja v ta namen potrebna dela in ukrepe. Uresničitev programa pa bo možna samo ob stalnem resnem prizadevanju vseh občinskih odbornikov in ob razumevanju ter pomoči gospodarskih organizacij, federacije, republike, okraja in drugih organov. Osnutek tega programa je predložen ljudskemu odboru v razpravo in sklepanje. TRASA MEDNARODNE CESTE LJUBELJ - TRŽSC POIIRREZJE Na zadnjem zasedanju sta oba občinska zbora dala soglasje k trasi velike mednarodne ceste, ki bo vodila od Ljubelja mimo Tržiča dalje proti Podbrezju. — Nova cesta bo vodila po pobočju hribov na desni strani Mo-ščenika, potekala nad predilni-ško hidrocentralo na Ravnah proti Mladinskemu domu, nad katerim bo prešla v traso sedanje občinske poti na Zali rovt in se bo vila okoli pobočja Zalega rovta spodaj dokaj tesno ob strugi Moščenika proti »Ce-novi pristavi«, nad katero bo glavno veliko vozlišče cest. Od tega vozlišča bo vodila cesta dalje skozi Bistrico proti Kovorju. Na vozlišču nad Genovo pristavo bo stik z obstoječo Blejsko cesto, ki bo seveda primerno razširjena, in bo s tem Tržič dobil poleg priključka pred Ce-gelšami tudi še priključek na veliko cesto po Blejski cesti. Nameravan pa je še tretji priključek, za katerega se tudi vne-mata občinska zbora, namreč da se od vozlišča na Cenovi pristavi preko mostov-viaduktov napravi priključek mimo predilni-ške vile do obstoječe Ceste JLA. Tudi ta priključek je v načrtu, ki je bil predložen od Uprave za ceste LRS občinskemu ljudskemu odboru. Tržič bi na ta način bil tesno priključen na novo cesto, ki bi sicer ne vodila naravnost skozi mesto, ampak tesno ob mestnem pomeriju, in bi bil od velike ceste le nekaj desetin metrov oddaljen. Oba zbora sta k predloženemu na- črtu dala svoje soglasje, seveda pa hočeta imeti jamstvo, da 06-činski vodovod, ki ima zajetje prav v trasi nove ceste, ne bo utrpel škode. V PETIH LETIH BO TRŽIČ IMEL CESTO PREKO KOŠUTE V perpektivnem načrtu razvoja gospodarstva v okraju Kranj je v prvi prioriteti tudi gradnja kamionske gozdne ceste pod Košuto. Cesta bo dolga 11.056 metrov, široka 4 metre, in bo zgrajena v petih letih iz sredstev gozdnega sklada. Na novo cesto bp gravitiralo skoraj 1200 hektarov gozda in planšarski obrati na Kofcah, Siji, Pungar-tu, Tegoščah itd. Uprava za gozdarstvo LRS je že dala soglasje k investicijskemu programu, ki bo sedaj predložen republiški revizijski komisiji. Od nove ceste ne bo imelo korist samo gozdno gospodarstvo, ampak se je veselijo tudi turisti, ki bodo lahko z motornimi vozili obiskali planine v pogorju Košute. TRŽIŠKI MLADINCI PRI GRADNJI CESTE LJUBLJANA—ZAGREB Tržičani se na mnogih mestih trudijo, da dosegajo prvenstvo, in tudi nočejo zaostajati pri gradnji ceste Ljubljana—Zagreb. Prijavilo se je pričakovano število prostovoljcev. Pokroviteljstvo nad gorenjsko delovno brigado »Staneta Žagarja« je prevzela Bombažna predilnica in tkalnica. PREDVOLILNO ZBOROVANJE ZVEZE BORCEV Predvolilno zborovanje prireja za svoje člane Zveza borcev Tržič na dan 15. marca 1.1. v dvorani PARTIZAN-a v Tržiču. Na zborovanje so povabili tudi kandidata za poslanca v zvezni in republiški zbor. VOLITVE NOVIH DELAVSKIH , SVETOV Tržiška podjetja se že pripravljajo na. volitve novih delavskih svetov. Nekatera od njih so že razpravljala o kandidatih ter o dnevu volitev. Večinoma prevladuje mnenje, da naj kandidira v delavske svete predvsem mladina obeh spolov, in sicer taka, ki ima voljo do dela in smisel za nadaljnje razvijanje delavskega samoupravljanja. MESTNI ODBOR ZVEZE BORCEV PRIREDI SEMINAR Na seminar bodo povabljeni funkcionarji krajevnih odborov Zveze borcev. — Strokovnjaki Okrajnega zavoda za socialno zavarovanje bodo na seminarju razlagali novi zakon o pokojninskem zavarovanju, in sicer predvsem tista določila, ki se nanašajo na borce narodno-osvobo-dilne vojne, ki imajo po zakonu določene ugodnosti. Udeleženci seminarja bodo nato tolmačili razlago na svojem področju prizadetim* borcem. AVTOBUSNI PREVOZ S prvim marcem je prevzelo prevoz potnikov na progi iz Tržiča do Podbrezij podjetje SAP. Podjetje SAP, ki vzdržuje ren-tabilnejše proge po glavni cesti iz Kranja proti Tržiču, je s tem prevzelo tudi malo rentabilno prvgo proti Podbrezju, katero se je podjetje Avtopromet branilo vzdrževati. SAP je že obljubil, da bo odprl promet tudi iz Tržiča proti Lešam, brž ko bo na cesti nehala poledica. Zal pa ni mogoče računati na uvedbo avtobusne proge v Jelendol, ker je tam cesta tako ozka, da je vsako srečanje vozil nemogoče. OKRAJNI DRUŽBENI PLAN IN PRORAČUN ZA LETO 1958 Občinski zbor oziroma zbor proizvajalcev in oba zbora skupaj sta zasedala pretekli petek, dne 28. februarja 1958. Na seji so razrešili dosedanjega šefa posredovalnice za delo, ker je odšel na drugo delovno mesto in imenovali vršilca dolžnosti šefa te občinske posredovalnice. Zbora sta imenovala tudi upravnika Mehanične delavnice. Široka razprava se je razvila o okrajnem družbenem planu in proračunu za leto 1958, glede katerih je skupni zbor imel le malo pripomb. Pojasnila je dajal predstavnik OLO Kranj, podpredsednik tov. Dušan Hor-jah. Našemu turizmu se odpira nova doba Ko smo v zadnji številki našega lista napovedali letošnji občni zbor Turističnega društva kot pomemben dogodek, se nismo prav nič zmotili. Ze vzdušje, v kakršnem je občni zbor potekal, je dokazovalo, da gre pri tem za važno panogo tržiško dejavnosti, ki bo v bližnji bodočnosti zavzela še širši obseg in imela še večji družbeni in gospodarski pomen v naši skupnosti. Dvorana »Svobode« je bila za to priložnost okusno urejena, udeležba članstva je bila nad pričakovanje velika, zlasti pa so dali zborovanju velik poudarek številni gostje od drugod, tako n. pr. zastopniki Turistične zveze Slovenije ter njenega tajništva še posebej, zastopniki Gorenjske turistično podzveze, zastopniki turističnih društev iz Kranja in Škofje Loke, zastopniki podjetja SAP - Turist biro in tako dalje. Društvo se je za občni zbor dobro pripravilo. To so dokazovala skrbno pripravljena poročila in ves potek zborovanja, ki jo bil ves čas tekoč in na dostojni višini. Ne bomo se ustavljali pri poročilih odbornikov, ki SO razgrnila pred poslušalci vso, res široko dejavnost društva v preteklem letu, saj je našim bralcem ta dejavnost bolj ali manj že znana. Ne moremo pa iti mimo dejstva, da so napravila poročila, čeprav so prikazovala opravljeno delo skromno, brez najmanjše samohvale, na poslušalce velik vtis. Zato so tudi besede številnih diskutantov, ki so se priglašali drug za drugim k besedi, posebno gostov, v prvem delu izzvenele v iskrene izraze priznanja in odobravanja. Mnogo važnejši kot prvi del, ki je obsegal obračun dosedanjega dela društva, pa je bil drugi del diskusije, ki je na ši* roko odpiral perspektive bodoče turistične dejavnosti pri nas. Ze predsednikovo poročilo je podčrtalo, da smo pri nas glede turistične dejavnosti ob veliki prelomnici. Medtem ko je bila leta prepuščena doslej zgolj, iniciativi turističnih društev, je prav z letošnjim letom njen glavni delež prešel na družbene upravne organe, saj je postala važna panoga celotne družbene in gospodarske dejavnosti. Tako smemo pričakovati velikega razmaha našega turizma že v letošnjem letu, posebno še, ker bodo potrebe samo prisilile prizadete činitelje, da bodo morali posvetiti vprašanju investicij v turistične namene večjo pozornost. Potrebe po večji turistični dejavnosti pa se bodo pokazale zlasti zaradi dveh dejstev, pred katerima bomo pri nas že v bližnji bodočnosti. Ze v bližnjih dneh bo po vsej verjetnosti odprt mali obmejni promet vzdolž vse jugoslovan-sko-avstrijske meje. To dejstvo ne bo tangiralo le našo upravne organe, ki imajo na skrbi turizem, in naše Turistično društvo, temveč še posebno tudi na vsa naša gostinska in trgovska podjetja; pa tudi vse prebivalstvo naše občino, slednje zlasti glede na pravilne odnose do tujih turistov. S skupnimi močmi in složno bomo morali torej napeti vsi vse svoje sile, da nas čas ne prehiti in nas nova sezona ne preseneti — nepripravljene. V prihodnjih letih pa bo odprt še večji turistični promet skozi Tržič v zvezi z drugim dejstvom, z graditvijo moderne avtomobilske ceste, ki bo del glavne magistrale Ljubelj-Gjev-gjelija. Podoba Tržiča se bo po vsem tem.v mnogočem spreme- nila, iz »tržiškega kota« bomo pomaknjeni na najbolj prometno cesto v državi, pri čemer bo Tržič imel še posebno vlogo, ker bo »vratar in ključar« pri vratih te ceste, kot se je v svojem govoru izrazil prof. Baš. Diskusiji o načrtih za bodoče delo društva so sledile volitve predsednika in dvanajstih članov upravnega odbora, petih članov nadzornega odbora, dalje članov komisije za olepšavo mesta, komisije za gostinstvo ter — v sporazumu s SZDL — članov uredniškega odbora »Tr-žiškega vestnika«. Za predsednika društva je bil izvoljen ravnatelj Janko Rcgvat. Društvo stopa z izvolitvijo novega odbora na novo pot, ki jo nakazujejo nove razmere in novi pogledi na bodoči razvoj turizma v naši občini. Upamo, da bo ta pot društva vsaj toliko uspešna, kot je bila uspešna Že prehojena pot! Po zaključku -občnega zbora smo doživeli še lepo iznenađenje, ko smo imeli priložnost gledati dva nova turistično-pro-pagandna filma o lepotah in zanimivostih naše države. Tako smo se udeleženci občnega zbora lahko razšli res vsestransko zadovoljni. NOVI 'ODBOR TURISTIČNEGA DRUŠTVA V ponedeljek po občnem zboru sta se prvič sestala novi upravni in novi nadzorni odbor zaradi konstituiranja. Za podpredsednika društva je bil izvoljen Gašper Stibelj, za tajnika ing. Milan Ster, za blagajnika Miloš Sova, za gospodarja pa Jože Ovsenek. Upravni odbor se bo sestajal kot doslej redno vsak ponedeljek. Za predsednika nadzornega odbora je bil izbran Stane Hiršel. TUDI UREDNIŠKI ODBOR SE JE ZE SESTAL Uredniški odbor »Tržiškcga vestnika«, ki je bil izvoljen na občnem zboru Turističnega društva, šteje odslej sedem članov. Na svoji prvi seji pretekli teden je izbral za svojega predsednika in obenem odgovornega urednika lista Staneta Mešiča, medtem ko bo opravljal funkcijo glavnega urednika še nadalje dosedanji urednik lista. Uredniški odbor se je zavzel za vsestransko zboljšanje našega lista, kar pa se seveda no more pokazati na zunaj že takoj, pač pa se bo — upajmo — pokazalo postopoma. Vendar slejkoprej ne bo mogel sam opraviti vsega dela, temveč bo kvaliteta lista odvisna še nadalje od dopisnikov. Tovarna obutve „PEKO", Tržič sprejme takoj T kvalificiranega strugat ja in 1 kvalificiranega strojnega ključavničarja Prednost imajo interesenti, ki stanujejo v [Tržiču, oziroma tisti, ki imajo preskrbljeno stanovanje Ponudbe pošljite na naslov! podjetja, ali pa se osebno oglasite v sekretariatu podjetja. • , NAŠI SLAVNI PADLI BORCI NOV* MIRKO BRAČIČ Rojen je bil v Trstu marca 1915 kot tretji sin delavskih Staršev. Mati je bila doma v Komnu na Primorskem, medtem ko je bil oče iz Štajerske. Imela * Rubrika: »Naši slavni padli borci NOV« smo v našem listu odprli že 15. maja 1954. V njej smo hoteli seznaniti naše bralce z življenjem in delom vseh Tržičanov, ki so dali svoja življenja za našo svobodo. Menili smo namreč, da jih današnji Tr-žičani vso premalo poznamo, bodisi ker so nekateri izmed njih preživeli v Tržiču le svojo rano mladost in se pozneje preselili, bodisi ker se je mnogo naših občanov priselilo v Tržič šele po vojni. Zlasti pa o njih skoro nič ne ve doraščajoča mladina. Pred štirimi leti nam je uspelo dobiti le življenjepisa heroja Albina Grajzerja (TV 1954 št. 10 in 11) in Milana Našiča (TV 1951, št. 15—16). Zdaj rubriko nadaljujemo. Postala je toliko aktual-nejša, ker nosita zdaj razen dveh tržiških ulic tudi preteklo jesen ustanovljeni osemletki imeni heroja Bračiča in heroja Graj-zarja. sta štiri otroke, same sinove, od katerih živita še dva. Ko so Italijani zasedli Primorsko, se je družina preselila v Jugoslavijo. Živeli so najprej v Skofji Loki in nato v Tržiču. Tukaj je Mirko tudi začel hoditi v šolo. Obiskoval je osnovno in meščansko šolo. Ko mu je umrla mati, ki je pokopana v Tržiču, se je družina preselila v Ljubljano. Oče je bil upokojenec in je težko preživljal svoje štiri sinove. Želel je, da bi bili čimprej pri ' kruhu. Mirko je hotel nadaljevati študij v Ljubljani, toda socialno stanje družine mu je to preprečilo. Vpisal se je v inženirsko pod-oficirsko šolo v Mariboru. Po končani šoli je v prizadevanju po nadaljnji izpopolnitvi odšel V Beograd, kjer je napravil izpit za oficirja. Prav v tem času je Mirka doletela okuapcija. Bil je z drugimi vred ujet in odpeljan v nemško ujetništvo. Toda Mirko ni dolgo potoval z Nemci. Ušel je in vkljub rafalom nemških strojnic srečno pobegnil. Pri nekem kmetu je zamenjal vojaško obleko za civilno in se po daljših blodnjah srečno prebil do Ljubljane. Od dolge poti so mu noge tako otekle, da je moral po prihodu v Ljubljano razrezati škornje, ko se je hotel se-zuti. Toda v okupirani Ljubljani ni dolgo živel. Odšel je v partizane in postal komandir borovniške čete, s katero je že leta 1941 in 1942 uspešno opravljal diverzantske akcije proti okupatorju. Med drugim je ob obisku fašističn. ministra v Ljubljani pognal pri Rakeku .v zrak tovorni vlak, da se okupatorski tiran ni upal vrniti v Italijo z vlakom, nego je potoval z avionom. O tej akciji je Mirko sam pripovedoval: »Bilo nas je pet partizanov. Ko smo se približali mestu, kjer bi morali opraviti miniranje, sem zagledal pred seboj cigaretni ogorek italijanskega vojaka, ki je bil v zasedi. Niso nas slišali. Mi smo so nekoliko umaknili, obšli italijansko zasedo in uspešno opravili svojo nalogo. Na progah so imeli Italijani tudi premikajoče se patrole. Te so bile za nas bolj nevarne. Na srečo jih to pot ni bilo, da bi našli položene mine. Ko je vlak zavozil na mino, se je po hudi eksploziji vse skupaj zvalilo po železniškem nasipu.-« V pasaži nebotičnika v Ljubljani je bil kabel Radia Ljubljane. Treba je bilo napraviti radio vsaj za nekaj časa neu- poraben. Na vsaki strani pasaže je stala italijanska patrulja-Za akcijo so bili določeni trije tovariši pod vodstvom Mirka Bračiča. Dva sta opazovala in signalizirala kretanje patrulj, medtem ko je Mirko brizgal v kabel solno kislino. To je napravil s pripravo za dajanje injekcij. Solna kislina je v nekaj urah pretrgala vod in ljubljanski radio je utihnil. Preteklo je več dni, da so Italijani našli okvaro. Po tej akciji, ki jo je Mirko opravil, ko je bil že v partizanih in se za nekaj časa ilegalno vrnil v Ljubljano, je kmalu položil mino za glavno blagajno velesejma. Eksplozija je naredila precejšnje razdejanje in še večji strah pri Italijanih. Ko je tako izvršil v Ljubljani š" nekatere akcije, se je vrnil v svojo četo. V tem času se je pripravljal napad na Lož. Mirkova četa je uspešno zadržala Italijane, da niso mogli dati pomoči in s tem omogočila uničenje postojanke. Podobnih akcij je borovniška četa pod vodstvom Mirka Bračiča opravila še vse polno. Ko je konec oktobra 1941 zapadel prvi sneg, so se partizani večinoma zatekli v Ljubljano. Tukaj so vršili vse mogoče diverzantske akcije. 3. novembra je Mirku umrl oče. Udeležil ae je pogreba. Ves čas, kar je TRŽIŠKI VESTNI K Stran 3 Ob požarno-varnostnem tednu od 3. —9. marca Samo v Sloveniji so v preteklem letu povzročili požari 696 milijonov škode Ob teh — čeprav suhih — statističnih podatkih se morajo zamisliti poleg odločujočih oblastnih ta družbenih činiteljev, ki so odgovorni za požarno varnost v Složniji, tudi prav vsi državljani. Ali je res potrebno, da je — kakor to vidimo iz statističnih podatkov — iz leta v leto več požarov? Kje so vzroki za ta žalostni pojav? Ali je to sploh mo-9oče, se bomo vprašali. Na žalost so ti podatki točni. V minulem lotu je bilo v Sloveniji zabeleženih več kakor 1143 večjih in "lanjših požarov, samo v kranjskem okraju pa 02 požarov. Skoda, ki so jo ti požari pov/.ro-ci'i v Sloveniji v preteklem letu Je bila ocenjena nn 696,940.611 "uiijonov dinarjev. Co pa bi k 'emu prišteli še vrednost objektov in materiala, ki so ga gasilci fešili pred ognjem, bi ta škoda Presegla več milijard dinarjev. Pri 'ej oceni pa niso upoštevana živ-' 'jenja, ki jih ob takih nesrečah rešujejo gasilci. Tudi ni tu oce-"jena škoda, ki jo je praktično 'ežko oceniti: uničene ali rešene kulturne in umetniško - zgodovinske vrednosti, znanstveni izsledki, lačrti, življenjska dela tistih tihih oblikovalcev napredka ter dela, ki jih ni mogoče obnoviti in vrniti družbi. Našteli bi lahko vrsto konkretnih primerov nepopravljive ^kode, ki so nam jo povzročili pogori, toda to bi nas vodilo preda-leč. Postaviti si moramo vprašanje, ali smo v daniti razmerah kot. Stavljani in člani družbe storili 'ovolj za prepročenjo požarov in "Ploh za varnost ter za obvarovale skupne in zasebno lastnine. Z družbenimi sredstvi smo zgradili ta še gradimo ogromne objekte industrije ter nešteto objok- lov za lahko^ in drobno industrijo. V trgovskih in obrtnih podjetjih so velike zaloge surovin in blaga za široko potrošnjo, največkrat še celo v zelo neprimernih skladiščih (v lesenih zgradbah, barakah itd). Tudi naša vas ni več taka, kakršna je bila. Združevanje kmetov v zadružno organizacijo je ustvarilo pogoje za njen napredek. Za mehanizacijo kmetijstva so potrebni stroji vseh vrst, strojne lope, garaže, delavnice itd. Kmetijske zadruge gradijo nova skladišča, trgovine ter zadružne domove, ki so ponos vasi in žarišča vsega kulturnega in naprednega izživljanja na vasi. Imamo tudi vzorne kmetijske poskusne in proizvodne obrate, moderne hleve, silose, skladišča itd. Ves ta ogromni napredek, ki naj bi pomagal pri ustvarjanju boljših pogojev za življenje delovnih ljudi v socialistični domovini, pa žal ni dovolj zavarovan pred požari. Pri tem ne mislimo na zavarovanje pri DOZ. Pokazati hočemo le pomanjkljivosti, ki jih imajo lahko samo konstrukcijo zgradb. Pogosto ne upoštevamo dovolj predpisov o požarno - varnostnih ukrepih pri raznih objektih. Tudi malomarnost in površnost sta velikokrat vzroka požarov, predvsem ▼ gospodinjstvu, oh uporabi električnih aparatov in pripomočkov. V obrtnih delavnicah sta površnost in nepravilna uporaba zaščitnih sredstev prav tako pogosta vzroka za požare. Pozabiti ne smemo na požare zaradi nepoučeno-st.i ljudi, ki imajo opravka pri nevarnih dolih zn ogenj, tako v samem delovnem procesu kemijske Industrijo, v gospodinjstvu ob upo-Tabi novih tehničnih pripomočkov, ob uporabi vnetljivih tekočin, ki naj služijo gospodinji za olajšanje njenega dela itd. Dalje navajamo požare v gozdovih, na žitnih poljih itd., ki jih največkrat povzročita površnost in premajhen čut za odgovornost, kakor tudi nepravilni odnos do družbene lastnine. Poglavje zo_se so požari, ki jih povzročajo otroci v šolski in predšolski dobi. Tu pa nastopa predvsem dolžnost staršev in nas vseh, da otroke nenehno opozarjamo na nevarnost in škodo, ki nam jo prinašajo požari. Za vzgojo otrok moramo najti vzgojne metode, ki «o otrokom najbližje in najbolj razumljive. To so lahko slikanice, brošurice, poučni filmi o požarih, ogled primernih razstav in vzornih gasilskih domov itd. V dneh 3.—9. marca bo v Sloveniji požarno - varnostni teden. Namen tega tedna je seznaniti in opozoriti celotno prebivalstvo na škodo, ki nam je vsako leto povzročajo v našem gospodarstvu požari. V tem tednu naj bi se v to perečo problematiko poglobili tudi delavski kolektivi v tovarnah in delavnicah, Vse pozivamo, da razpravljajo v tem tednu o požarnovarnostnih ukrepih ter da sprejmejo tudi določene smernice ' za izboljšanje varnostnih ukrepov. Tako bodo tudi s svoje strani pripomogli k omejitvi požarov in s tem tudi zaradi njih nastalih škod. Cepljenje proti kozam in davici v felu 1958 Kakor vsako leto tako bo tudi letos izvedeno cepljenje otrok proti kozam in davici. Cepljenje bo zgodaj spomladi, to pa zaradi tega, ker bo v mesecu juniju 1958 izvedeno III. cepljenje otrok proti otroški paralizi. Za cepljenje pridejo v postov: otroci, rojeni v letu 1957, otroci, rojeni v letu 1955 in 1958, ki v preteklem letu niso bili cepljeni zaradi bolezni ali iz drugih vzrokov, in otroci, ki so v letu 1957 pričeli obiskovati osnovno šolo. Vsi starši bodo za predšolske otroke pravočasno prejeli vabila za cepljenje. Tisti starši, ki ob otrokovem rojstvu niso imeli stalnega bivališča na območju občine Tržič in ne bodo prejeli vabil za cepljenje, naj ravno tako privedejo otroke k cepljenju. RAZPORED CEPLJENJA: Za Tržič, Bistrico pri Tržiču, Slap in Cadovlje v Dečjem domu v Tržiču. I. cepljenje 17. 3. 1958 ob 14. uri, II. cepljenje 14. 4. 1958 ob 14. uri. Za Kovor, Hudo, Brdo, Loko, Zvirče in Hušico v posvetoval- nici za matere in otroke v Ko-vorju. I. cepljenje 18. 3. 1958 ob 9. uri, II. cepljenje 15. 4. 1958 ob 9. uri. Za Križe, Pristavo, Gozd, Zg. Vetrno, Sp. Vetrno, Senično, Novake, Sebenje, Retnje, Breg ob Bistrici in Ziganjo vas v posvetovalnici za matere in otroke v Krizah. I. cepljenje 18. 3. 1958 ob 14. uri, II. cepljenje 15. 4. 1958 ob 14. uri. Za Dolino in Jelendol v osnovni šoli v Dolini. I. cepljenje 19. 3. 1958 ob 9. uri, II. cepljenje 16. 4. 1958 ob 9. uri. Za Lom pod Storilcem, Potarjc in Grahovše v osnovni šoli v Lomu. I. cepljenje 19. 3. 1958 ob 11. uri, II. cepljenje 16. 4. 1958 ob 11. uri. Za Leše, Paloviče, Vadičo, Brezje pri Tržiču, Visoče, Popovo in Hudi graben v osnovni šoli v Lešah. I .cepljenje 20. 3. 1958 ob 9. uri, II. cepljenje 17. 4. 1958 ob 9. uri. Za Podljubelj v osnovni šoli v Podljubelju. I. cepljenje 20. 3. 1958 ob 11. uri, II. cepljenje 17. 4. 1958 ob 11. uri. JJ0' v Ljubljani,. ni spal doma. ^a dom je prihajal samo podnevi in še to zelo redko. Bil je Že las maskiran in njegovi plavi je so bili popolnoma črni. ^av tako je nosil črno brke in obrvi. Tudi očala so mnogo pri-P°rnogla, da ga niti njegovi naj-bo'jši znanci niso spoznali. Ko 8ta z bratom nekoč v Ljubljani n* ulici srečala nekega Tržiča-Jta> je le-ta vprašal brata, kje 'e Mirko in kaj dela. Mirko je "al poleg nekdanjega prijatelja, I katerim sta v Tržiču skupaj Srala nogomet, pa ga le-ta ni "Poznat. . Tudi v beli Ljubljani so bili [^dajalci. Nekdo je prijavil po-,Uciii, da hodi Mirko Bračič več- kr; Man at domov v Koseze, kjer sta trei ovala njegova mačeha in jani s "»at. Nekoga dno so Itali ,rni obroči obkrožili Mirkov vn*1' *^0' se ^ PO7'n0J0 ugoto-. Uo. so imeli pri sebi tudi Mir-l0Vg slike. Tudi tisti dan je 11 Mirko doma. Okoli štirih °Poldne je odšel mirno od do-sort m'mo vseh italijanskih za-W in vojakov. Niti ni vedel, Ij ,.s.° zasedo pripravljene zanj. fp 'ani so Sa smatrali za pro-ltlSor.)a, tako je bil Mirko mas-i r'*n- Ko se je znočilo, so Itali-so Vc*ru v stanovanje. V njem Rasli samo njegovo mačeho. t ° so Je Mirko drugi dan z bra-hiš ZOpet °Slasil doma, so jima •s"i stanovalci s strahom prikovali, kaj se je zgodilo. Mirko je vkljub temu mirno sezul čevlje. Bil je, v sami srajci in bos. Prav tedaj pa se na cesti ponovno pojavijo avtomobili, polni italijanskega vojaštva in policije. Mirko je skočil iz prvega nadstropja v neko jamo za hišo in izginil čez Rožnik v Rožno dolino na varno mesto. Italijani so dajali bivšim pod-oficirjem in oficirjem podpore. To pa samo zato, da so jih imeli stalno pod nadzorstvom. Klicali so jih na stražnico tudi po trikrat na teden. Za Mirka je to javljanje opravljal njegov brat. Banka, ki je izplačevala denar, jo zahtevala od vsakega legitimacijo. Nekoč pa jo šel Mirko sam po denar. Spremljal ga je neki njegov tovariš - partizan. Ta je čakal s kolesom pred banko. Mirko je oborožen stopil v banko. Uradnik je zahteval legitimacijo, ki ga je kazala takega, kot. je bil v resnici. Toda Mirko je bil maskiran in uradnik ga je nezaupljivo gledal, končno pa izplačal določeno vsoto denarja brez besede. Mirko se je vrnil zopet na teren, kjer mu jo uspelo formirati skupino dobro opremljenih partizanov-smučarjev. Ta skupina se je hitro premikala po terenu iz kraja v kraj in povzročala Italijanom velik strah. V februarju 1942 je bil partizanski napad na Verd, kjer je bil Mirko ranjen. Kmalu pa je> ozdravel in bil postavljen za komandanta II. grupe odredov. Še isto leto je dobil nalogo, da prodre z dvema bataljonoma na Primorsko. To nalogo je častno opravil. Ti kraji so bili namreč zelo dobro kontrolirani od Italijanov. Mirko je s svojimi partizani zanetil velik požar upora proti okupatorju po vsej Primorski. Ljudstvo je naše borce navdušeno pozdravljalo in jim nudilo vso pomoč in zaščito. Po teh velikih uspehih je postal Mirko Bračič komandant IV. operativne cone. Primorci so se množično javljali k partizanom. Toda to množico je bilo treba oborožiti, orožja pa ni bilo. Mirko se je odločil, da bo osebno vodil nove partizane na Dolenjsko, kar je bilo takrat zelo tvegano. Izvedel je drzen načrt. Izbral je za pohod nevihtno noč. V tej noči je prepeljal nooboroženo borce tik mimo italijanskih postojank in preko vseh prometnih sredstev srečno na Dolenjsko. Kmalu potem je bil Mirko Bračič imenovan za komandanta XIV. divizije in hkrati z ukazom tov. Tita napredoval v podpolkovnika. V tej funkciji je Mirko rušil okupatorjeve postojanke in vlival strah vsem, ki so nasilno zasedli našo zemljo. Sledila je kapitulacija Italije in Mirko je razorožil celotno italijansko divizijo Masserati v ■Ribnici na Dolenjskem. Pod njegovim poveljstvom je bila uničena tudi zelo močna plavogar-distična postojanka na turjaškem gradu. Po kapitulaciji Italije so se belogardisti zatekli v okrilje Nemcev in pod njihovo zaščito izvajali še hujše pokolje in zločine. Mirko je v tem času s svojo XIV. divizijo rušil njihove postojanke v pohodu preko Grahovega, Cerknice in Velikih Lašč. V decembru je s svojimi partizani napadel močno utrjeno Kočevje. Tukaj so še belogardisti in Nemci še posebno močno zavarovali. Sredi hudih bojev je na čelu borcev navalil preko mostu na kočevski grad, kamor so se zatekli okupatorjevi hlapci. V tem napadu, ki je bil 11. decembra 1943, je bil Mirko od Sovražnikove krogle smrtno zadet. Tako se je končalo življenje enega naših najhrabrejših borcev in revolucionarjev. Mirko Bračič je bil tudi delegat na kočevskem zboru, ki je bil oktobra 1943. Izvoljen jo bil v Slovenski narodnoosvobodilni svet. Za izredne zasluge in junaštva ter predanosti socialistični stvari je bil Mirko odlikovan po smrti z našim najvišjim odlikovanjem. Proglašen je bil za narodnega heroja. Uspešno delo DPM Društvo prijateljev mladine si je v jeseni zastavilo nalogo, da v letošnji zimi posreduje v šoli za starše niz predavanj o vzgojni problematiki. Zastavljene naloge je DPM v polni meri izpolnilo. Predsednik društva, ravnatelj Janko Regvat je organiziral pri Centralni ljudski univerzi v Ljubljani kader predavateljev, ki so vsak teden ob četrtkih zvečer prihajali v Tržič ter posredovali staršem strokovno in vsebinsko zanimiva predavanja. 5. decembra 1957 je na množičnem roditeljskem sestanku predaval dr. Leon Zlebnik o spolni vzgoji mladostnika. Pozneje so se zvrstili še naslednji predavatelji: inšp. Cvetko (trikrat), Helena Puharjeva, prof. Matko, dr. Bonač, dr. Skabcrne, prof. Strmčnik ter Janez Tomšič. Staršem so bila posredovana Kot, vsako leto tako prireja tudi letos glasbena šola nastope svojih gojencev. Dosedaj je imela že štiri interne produkcije. Prvi nastop je bil 13. januarja. Nastopili so: Darja Krvštufek, Janko Kopač, Stanka Majcen, Zdenka Lavička, Lučka Živec, Marjetka Kurnik, Rajko Šolar, Janez Zazvonil, Travica Rozin, Vera Vuk, Aleksandra Trček, Janez Perko, Marijan Grm, Marija Hiršel, Vida Primožič, Ivana Perko, Edi Bedina, Ana Go-ričan, Janko Meglic, Sonja Vidmar, Magda Bevc, Janez Bedina, Anka Ahačič in Tatjana Stritih, Pri večini sta bili prizadevnost in zavzetost, da se kar najbolj poglobe v svojo igro in skušajo s tem posredovati poslušalcem pravo glasbeno podobo. Očitno prijetno presenečenje so vzbudili med drugim tudi prisrčni nastopi najmlajših gojenčkov — cicibančkov v starosti od 5—7 let. Upoštevati je treba, da so to njihovi prvi koraki v glasbeni svet, a so vkljub temu dokaj trdni in odločni, čeprav so ci-cibančki še fizično in duševno nežni in šibki. Na drugi strani pa so vzbudili pozornost gojenci višjih letnikov s svojo sproščeno igro, s katero so že pokazali zrelejšo in oblikovno izrazitejšo interpretacijo posameznih skladb. Za pestrost programa, ki je večinoma solističnega značaja, so še posebej pomembni skupinski nastopi komornih ansamblov. Tako je za zaključek prvega nastopa sodeloval klavirski trio v naslednji zasedbi: violina Anka Ahačič, čelo Janez Bedina in klavir Tatjana Stritih. Razveseljivo jo zanimanje staršev, ki radi obiskujejo te nastope. S tem dajejo moralno vzpodbudo naši, glasbe željni mladini. Na drugem internem nastopu, ki je bil nasled. dne, t. j. 14. januarja, so nastopili: Tatjana Ahačič, Marija Carman, Marjetka Rakovec, Irma Tomažin, Marjetka Pirih, Stanko Praprotnik, Jožica Meglic, Janez Jazbec, Anica Meglic, Nataša Markelj, Marjeta Mubi, Ignac Ahačič, Silva Ribnikar, Marija Kemper-le, Breda Bertoncelj, Marija Kenda, Erna Roblek, Marta Spik, Antonija Grohar in Marija Zni- naslednja predavanja: Vzgojni smotri naše družbe; O šolski reformi; O pomembnosti družine na rast mladega človeka; O medsebojnih odnosih v družini; O spolni vzgoji otroka; Pomen zdravja in bolezni v družini; Mladinski kriminal; O kazni v družini; Motnje v otrokovem obnašanju. Vseh predavanj je bilo torej deset. Sole za starše je redno obiskovalo 60 do 80 staršev, v pretežni večini mater, medtem ko so bili očetje bolj redki obiskovalci, oziroma poslušalci. S šolo za starše je DPM vzgojno problematiko posredovalo širšemu krogu našega občinstva, našim staršem, ter s tem opravičilo svoj obstoj. Upamo, da bo društvo s tem delom nadaljevalo tudi v bodoče. Želeti bi pa bilo, da bi ta zanimiva predavanja posečalo čimveč staršev naših otrok. daršič. Tudi na tej produkciji mladih glasbenikov smo slišali zanimive skladbice iz domače in tuje glasbene literature. Številno občinstvo je z zanimanjem sledilo programu. Dne 20. februarja je bil že tretji interni nastop. Program so izvajali: Marjetka Pirih, Neva Dornik, Lučka Živec, Blaž An-doljšek, Marjetka Regajs, Nada Vrhovnik, Marjetka Rakovec, Helena Godnov, Janez Zazvonil, Tonček Pretnar, Veronika Sorn, Majda Marenčič, Zvonka Pretnar, Janko Meglic, Marta Kenda, Edi in Janez Bedina, Marija Kralj, Sonja Indihar in Mirjana Cettina. Tudi pri tem nastopu je bil program pester. Tudi pri tej produkciji so nastopili gojenci iz oddelkov za klavir, in godala in iz komornega odseka. Njihovo- izvajanje je bilo prežeto z vso mladostno vedrino in so s tem ustvarili pri poslušalcih prijetno vzdušje. Program je uspešno zaključil klavirski trio v zasedbi čelista Janeza Bedina, violinista Edija Bedine in klaviristke Stritihove. Četrta interna produkcija je bila 27. februarja. Tudi tokrat je bilo navzočih precej staršev in mladine, ki so bili z izvajanjem prav zadovoljni. Skladbe so izvajali: Marjetka Salberger, Tatjana Ahačič, Janko Kopač, Stanka Majcen, Andreja Galof, Jožica Ster, Marinka Pajntar, Marijan Klofutar, Marija Kavar, Marija Markič, Marija Hiršel, Marjeta Košir, Breda Bertoncelj, Zvonka Pretnar, Marija in Katarina Lavš, Marija Pe-trič, Ana Goričan, Peter Zupan in Joža Rakovec. Program so izvajali večinoma gojenci iz klavirskega oddelku, nadalje še 2 iz violinskega in t iz pihalnega oddelka. Vse točke so bile po večini dobro izvedene in so našle lep odziv pri poslušalcih. Ob koncu produkcije je prijetno presenetil mladi Peter Zupan, ki je na trobenti lepo zaigral Kozinovo skladbico. Menimo, da so ti nastopi velikega vzgojnega pomena, ker vodijo mladega človeka k postopnemu razumevanju glasbenih umetnin. Za starše pa je vsak tak nastop priložnost, da se osebno prepričajo o delu njiho- vega otroka. Ce pomislimo, da je naš mladi človek sorazmerno zelo zaposlen s študijem na rednih šolah, nadalje da mnogi nimajo, lastnih glasbil, razen tega pa da se precejšnje število gojencev dnevno vozi v Kranj, Cas, ko bi moralo biti kulturno izživljanje v Tržiču na višku, hitro poteka. Le še malo časa, mesec ali dva, pa bo sezona, ki je najbolj prikladna za kulturno-prosvetno delo, pri kraju. Ce danes, ko stopamo v prvi pomladanski mesec, napravimo bilanco o tem, kaj je bilo v tem pogledu storjenega, bo ta sila skromna. Kakšne kulturne prireditve so bile do danes posredovane Tr-žičanom? Ali smo videli kakšno gledališko predstavo? Poslušali, kak koncert? Kaj je s predavanji? Gledališke predstave v letošnji sezoni doslej ni bilo nobene. Edini koncert je priredila kot gost glasbena šola iz Kranja. Predavanja pa ie organiziralo edino Društvo prijateljev mladine v šoli za starše. Torej je bilanca precej revna. Precej pridemo do zaključka, da gojenci kljub tem oviram dosegajo le precej in jim želimo se mnogo (Uspeha, njihovim pedagogom pa velja za požrtvovalno in skrbno pedagoško' delo vse priznanje! množično pa obiskujejo Tržičani filmske predstave. Priznati moramo, da je vodstvo tega podjetja v letošnji sezoni res P°" skrbelo, da posreduje ljudem več dobrih filmov, kot je bila navada prejšnja Wla. Vendar naj bi filmi ne bili edina kulturna hrana Tr-žičanam! V našem mestu obstoji DPD »Svoboda«, Pri občinskem ljudskem odboru obstoji svet za prosveto in kultura-To sta dva foruma, ki naj bi usmerjala, vodila in realizirali' kulturno-prosvetno dejavnost '•' Tržiču. In kaj je v resnici? DP^> »Svoboda« vkljub lepim obljubam na občnem zboru miruje-Svet za prosveto in kulturo pr1 občinskem ljudskem odboru P* do danes še ni imel niti ene seje. Potem se ne čudimo revni bilanci prosvetno - kulturnega življenja v Tržiču! Zgodovina obrti in industrije v Tržiču Kakor smo že v zadnji številki poročali, je znanstveni sodelavec inštituta za politično ekonomijo in sorodne vede ekonomske fakultete v Ljubljani Ivan Mohorič napisal v treh zajetih knjigah Zgodovino obrti in industrije v Tržiču. Delo zajema razvoj tržiške proizvodne dejavnosti od leta 1261, ko se Tržič prvič omenja v zgodovinskih virih, do danes. Avtor je zbral bogato, nenavadno zanimivo dokumentarno gradivo, ki prikazuje razvoj plavžarenja, zgodovino šentanskega rudnika, ki ga je finansiral francoski kapital, ter vso težavno, trnovo pot tržiškega fužinarstva v borbi za obstoj. 2e davno preden je stekla železnica, so nekdanje tržiške jeklarne izvažale svoje takrat zelo cenjeno jeklo v Bombav, Rio de Janeiro, Val-paraiso, Havano in celo v New York. Ze Valvasor slavi kordovansko usnje, ki je bilo specialiteta trži-ških usnjarjev. Desetletja so tržaški mojstri potovali po tujini, da so se lahko- z bogatimi izkušnjami vračali v svoje delavnice ob Mo-ščeniku. Končno so domači usnjarski delavci ng zadružni podlagi osredinili vso usnjarsko dejavnost v mehaniziranih obratih tržiškega »Runa«. Tržič si ni brez razloga pridobil v preteklem stoletju naslov nekakšnega malega gorenjskega Manchestra. Ze od srednjega veka je slovel Tržič po svojem obrtniškem delu in po dovršenosti izdelkov. Hranil je bogato tradicijo iz dob, ko so imeli tržiški cehi posebne privilegije in svoboščine. Iz zgodovine vemo, da so Tržičani ponosno varovali in branili svoje cehovske listine, zastave in običaje. Vendar se tržiška podjetnost nikoli ni omejevala samo na ozko krajevno tržišče. Navezovala je stike z oddaljenimi surovinskimi tržišči in razpošiljala izdelke v daljnje prekomorske države. V prvi knjigi opisuje avtor nadalje razvoj tržiškega rudarstva, plavžarenja in fužin, mehanizacijo usnjarstva in njegov tehnični na- predek. Njegovi popisi segajo do nemške okupacije v drugi svetovni vojni, do osvobodilne vojne i" • do povojnih oblik ' delavskega upravljanja po tovarnah in podj«'1" jih. ■ V drugi knjigi nam prikaže P1' satelj začetek in razvoj danes glavne panoge tržiškega gosp0' darstva, tekstilno industrijo. K° so namreč utihnile tržiške jeklar-* ne, so pričele pritegovati interes tujega kapitala tržiške vodne si'e Tuji kapital je na starih tradici; jah tržiške tekstilne dejavnost' zasnoval moderno "predilnico tkalnico bombaža. Tržiško platno in mezlan, tiskana in barvana k°" tenina, je n. pr. na industriji* razstavi 1844 v Ljubljani zaslovela kot edinstvena in neprokosljiy3. Zaradi tega je iz ugaslih fuz"1 kaj kmalu zrasla moderna tekstu' na industrija. V hudih borbah^ 1 domačini je tuji kapital leto za tom širil tržiško posest in si Pr le- lati-ku «1 svajal vodne pravice, da si je ko končno zgradil ob Moščeni štiri centrale. Ob teh zanimiv popisih dobi bralec vpogled tuo v socialne razmere delavstva tem razvojnem obdobju. Tretja knjiga je posvečena tr- žiškemu čevljarstvu, strokovne1"11 šolstvu, zadružništvu in zgod°' vini tržiških prometnih zvez. Trz>c je imel najstarejšo tovarno čev ljev že leta 1874. Proti dvem nemškim tovarnam se je z napore"1 in pridnostjo domačih mojs'r°^ uveljavilo domače podjetje, ki h zgradilo in organiziralo moder" čevljarsko industrijo, katero