... (ISH), ki jo financira Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije pod št. P6-0278...

... ukrepov za zajezitev širjenja COVID-19 na delovnih mestih v Sloveniji O G LA S Zavod za varstvo pri...

... državo Slovenijo. Njeni nedemokratični pritiski na mlado državo so prerasli v vojaški napad. Slovenija...

... Ivešić (Slovenija) Glavni urednik dr. Renato Podbersič (Slovenija) Tehnični urednik dr. Matic Batič...

... za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije. 2 Za obsežno študijo »sreče« v zgodovini filozofije...

... evalvacije, ki so jih opravili na Andragoškem centru Slovenije, kažejo, da je pandemija covida-19 pomenila hud udarec ne samo v mladinskem izobraževanju, temveč tudi za določene skupine udeležencev izobraževalnih programov za odrasle in izobraževalce odraslih (Možina, 2021). Podatki kažejo, da je pandemija najbolj vplivala na zmanjšano udeležbo, zlasti med populacijami, ki že veljajo za ranljive in se težje vključujejo v izobraževanje. Te skupine so starejši, priseljenci, brezposelni, Romi, odrasli z nižjo stopnjo izobrazbe, mlajši odrasli in tisti, ki nimajo dostopa do računalniške opreme ali pa jim primanjkuje digitalnih spretnosti (Možina, 2021). Na podobne težave, ki bodo spremljale digitalno preobrazbo, kaže tudi študija, ki so jo leta 2021 opravili na Eu- rostatu in ki ugotavlja, da je dostopnost interneta in računalnikov v EU sicer zelo visoka (v povprečju med 80 in 90 odstotki), vendar pa številna gospodinjstva z nizkimi dohodki ni- majo dostopa do računalnikov in interneta. Analize, ki jih opravlja Eurostat, kažejo tudi na problematiko digitalnih spretnosti, ki jo bo morala vsaka reforma šolstva najprej reševati. Rezultati namreč kažejo, da ima v EU več kot petina mladih težave z osnovnimi digitalnim spretnostmi, še večji pa je ta delež v populaciji starejših (Eurostat, 2021). Proces digitalne preobrazbe se je v času pandemije začel oz. pospešil in brez večjega tve- ganja lahko trdimo, da se trend v izobraževanju ne bo več obrnil nazaj ali upočasnil. Na to opozarja tudi poročilo OECD (2020) Digital Economy Outlook 2020, v katerem avtorji poudarjajo naraščajoč pomen digitalnih tehnologij in komunikacijskih infrastruktur ter ugotavljajo, da vlade digitalne strategije vse bolj postavljajo v središče svojih političnih agend. Kot je bilo omenjeno uvodoma, je Evropska komisija na področju digitalizacije šolstva zelo aktivna. Septembra 2020 je po javnem posvetovanju dopolnila svoj akcijski načrt za digitalno izobraževanje z namenom, da bi spodbudila proces razvoja izobraže- vanja in usposabljanja v digitalni dobi ter pripomogla k okrevanju izobraževanja v obdo- bju po pandemiji. Novi akcijski načrt Evropske komisije (2021) ima dva glavna strateška cilja: (1) spodbujanje razvoja visoko zmogljivega digitalnega izobraževalnega ekosistema – torej informatizacijo ter (2) krepitev digitalnih spretnosti in kompetenc za digitalno preobrazbo. Za izobraževalce je pomemben predvsem ta cilj, saj zadeva razvoj digitalnih spretnosti od zgodnjega otroštva naprej, digitalno opismenjevanje, razvoj medijske pisme- nosti ter razvoj digitalnih spretnosti učiteljev. Ob tem je seveda treba biti pozoren na vplive, ki jih ima uvajanje tehnologije v izobraževa- nje. Rezultati raziskav so različni. Že leta 1986 je Larry Cuban, profesor na Univerzi Stan- ford, pregledal zgodovino vključevanja novih tehnologij v šolski prostor (radia, filma ter televizije) in ugotavljal, zakaj te tehnologije niso v samem temelju spremenile izobraževa- nja, tako kot je bilo predvideno. Cuban (1986) je ugotovil, da so, prvič, zagovorniki uva- janja novih tehnologij trdili, da je mogoče vsako tehnologijo uporabiti za učinkovitejše in uspešnejše poučevanje; drugič, te trditve so bile podprte z dvomljivimi raziskavami (ki so jih pogosto finančno podprli ravno proizvajalci tehnologij) in, tretjič, kupljena IKT- opre- ma se je zaradi majhnega ali celo negativnega učinka kmalu prenehala uporabljati. Kot sklene Cuban (1986), je to cikel, ki se v izobraževanju ponovi z vsako novo tehnologijo, AS_2022_1_FINAL.indd 4 13. 04. 2022 08:59:59 5Marko Radovan: Izobraževanje in digitalna preobrazba ... ki se uveljavi v družbi – začetnemu navdušenju nad nekim novim tehnološkim orodjem sledi streznitev in/ali razočaranje. Nekoliko svetlejšo prihodnost uporabi tehnologije v iz- obraževanju so nedavno napovedali Tamim idr. (2011). V svoji obsežni metaanalizi, ki je zaobjela raziskave zadnjih 40 let, so ugotovili, da ima uporaba računalniške tehnologije v razredu prednosti v primerjavi s poučevanjem v živo, brez tehnologije. Rezultati, ki teme- ljijo na vzorcu 109.700 udeležencev (iz 1.055 študij), kažejo na pozitivne učinke uporabe tehnologije, vendar s pridržkom: tehnologija ima pozitivne učinke predvsem takrat, ko se uporablja kot podpora pouku, ne pa takrat, ko je edino sredstvo učenja. To pomeni, da je uporaba tehnologije najprimernejša kot učiteljev didaktični ali učni pripomoček, ne pa kot orodje, ki bi lahko nadomestilo učitelja. Pomembno sporočilo in opozorilo v času, ko ve- liko strokovnjakov (predvsem s področja računalništva) stavi na moč umetne inteligence, strojnega učenja, avtomatizacije ter (strojne) individualizacije učenja. Mogoče lahko delno rešitev oz. odgovor na te dileme ponudi poročilo Svetovne banke, v katerem so analizirali negativne in pozitivne izkušnje iz časa pandemije ter šolanja na da- ljavo v 17 državah (Munoz-Najar idr., 2021). V tem poročilu avtorji predlagajo konceptu- alni okvir, po katerem mora izobraževanja na daljavo nujno vključevati tri komplementar- ne elemente, da bi bilo uspešno: usposobljene učitelje, ustrezno tehnologijo in angažirane (motivirane) udeležence izobraževanja (Munoz-Najar idr., 2021). Če torej želimo, da bo izobraževanje na daljavo uspešno in sprejeto, moramo upoštevati vse tri elemente in jih skladno razvijati. To ugotovitev lahko posplošimo tudi na področje digitalne preobrazbe izobraževanja nasploh. Digitalizacija torej ne sme biti razumljena kot opremljanje izobra- ževalnih institucij z izobraževalno tehnologijo, temveč je to šele prvi korak, ki ga morata spremljati razvijanje ustreznih pedagoških in IKT-kompetenc učiteljev in učencev (vseh starosti) ter ustrezna uporaba te tehnologije med izobraževanjem. V številki, ki jo berete, objavljamo pet tematskih prispevkov, v katerih avtorice in avtorji pred- stavljajo nekatere izzive ali novosti v tovrstnem izobraževanju. Bernhardt Schmidt-Hertha in Marius Bernhardt v svojem članku preučujeta odnos med izobraževalcem in udeležencem ter njegov vpliv na uspešno poučevanje in učenje – tako v analognih kot v digitalnih okoliščinah oz. izobraževanju na daljavo. Anetta Basca-Bán raziskuje izkušnje madžarske visokošolske skupnosti v času pandemije covida-19. V svoji analizi preučuje nekatere vidike učenja na daljavo med pandemijo ter težave in ovire, s katerimi so se učitelji in študenti soočali med iz- obraževanjem na daljavo. Sabina Ličen, Igor Karnjuš in Mirko Prosen predstavljajo rezultate raziskave, v kateri so evalvirali izkušnje visokošolskih učiteljev zdravstvene nege v Sloveniji, pridobljene na podlagi devettedenskega modularnega spletnega tečaja o oblikovanju, izvaja- nju in vrednotenju spletnih učnih enot, ki je bil pripravljen na podlagi standarda kakovosti za digitalno izobraževanje. Tudi nasled nji prispevek prihaja s področja zdravstva. Metka Skubic in Tita Stanek Zidarič v njem predstavljata izvedbo pilotnega projekta s področja babištva na temo virtualne priprave na porod in starševstvo. Velik poudarek je bil namenjen evalvaciji projekta in izvedbi nastopa na način kvalitativnega raziskovanja z uporabo fokusnih skupin. Zadnji tematski članek sta prispevali Lea Bregar in Jasna Dominko Baloh. Avtorici predstav- ljata možnosti uporabe mikroučenja v visokošolskem izobraževanju. Prispevek v ospredje AS_2022_1_FINAL.indd 5 13. 04. 2022 08:59:59 6 ANDRAGOŠKA SPOZNANJA/STUDIES IN ADULT EDUCATION AND LEARNING 1/2022 postavlja dva vidika uporabnosti mikroučenja za visokošolsko izobraževanje, in sicer za omogočanje avtentične učne izkušnje ter za pridobivanje kompleksnejših znanj in spretnosti. V reviji objavljamo tudi nekaj netematskih prispevkov. Corinne Brion piše o vplivu kul- ture na prenos učenja v Burkini Faso in Gani, Sabina Ograjšek s sodelavci pa o pomenu učiteljevega učenja v kontekstu poučevanja nadarjenih učencev. Številko zaključujeta dve recenziji nedavno objavljenih znanstvenih monografij. Barbara Samaluk piše o monografiji, posvečeni pokojni dr. Sabini Jelenc Krašovec, ki so jo uredili Borut Mikulec, Sonja Kump in Tadej Košmerl (Premisleki o izobraževanju in učenju od- raslih: Andragoška dediščina Sabine Jelenc Krašovec, Znanstvena založba Filozofske fa- kultete Univerze v Ljubljani), Sanja Zgonec pa o knjigi, ki jo je leta 2020 uredila Eeva K. Kallio in v kateri so objavljeni multidisciplinarni prispevki na temo kognitivnega razvoja v odraslosti (Development of Adult Thinking: Interdisciplinary Perspectives on Cognitive Development and Adult Thinking/Razvoj mišljenja odraslih: Interdisciplinarni pogledi na kognitivni razvoj in mišljenje odraslih, Routledge). Marko Radovan LITERATURA IN VIRI Cuban, L. (1986). Teachers and machines: The classroom use of technology since 1920. Teachers Col- lege Press. Eurostat. (2021). Digital economy and society statistics - households and individuals. https://ec.europa. eu/eurostat/statistics-explained/index.php?title=Digital_economy_and_society_statistics_-_house- holds_and_individuals Evropska komisija. (2021). Akcijski načrt za digitalno izobraževanje (2021–2027). https://education. ec.europa.eu/sl/akcijski-nacrt-za-digitalno-izobrazevanje-2021-2027 Možina, T. (2021). Izobraževanje odraslih in svetovanje na daljavo med pandemijo: Refleksija in usmer- itve za prihodnost. Andragoški center Slovenije. Munoz-Najar, A., Gilberto, A., Hasan, A., Cobo, C., Azevedo, J. P. in Akmal, M. (2021). Remote learn- ing during COVID-19: Lessons from today, principles for tomorrow. World Bank Group. http://doc- uments.worldbank.org/curated/en/160271637074230077/Remote-Learning-During-COVID-19-Les- sons-from-Today-Principles-for-Tomorrow OECD. (2020). Digital transformation in the age of COVID-19: Building resilience and bridging di- vides: Digital economy outlook 2020 supplement. OECD Publishing. www.oecd.org/digital/digi- tal-economy-outlook-covid.pdf Schmidt, J. T. in Tang, M. (2020). Digitalization in education: Challenges, trends and transform- ative potential. V M. Harwardt, P. F.-J. Niermann, A. M. Schmutte in A. Steuernagel (ur.), Führen und Managen in der digitalen Transformation (str. 287–312). Springer Gabler. https://doi. org/10.1007/978-3-658-28670-5_16 Tamim, R. M., Bernard, R. M., Borokhovski, E., Abrami, P. C. in Schmid, R. F. (2011). What forty years of research says about the impact of technology on learning: A second-order meta-analysis and valida- tion study. Review of Educational Research, 81(1), 4–28. https://doi.org/10.3102/0034654310393361 AS_2022_1_FINAL.indd 6 13. 04. 2022 09:00:00 Andragoška spoznanja/Studies in Adult Education and Learning, 2022, 28(1), 3-10 DOI: https://doi.org/10.4312/as/10791 Editorial EDITORIAL EDUCATION IN THE DIGITAL TRANSFORMATION: REFLECTIONS ON THE ROLE OF ICT IN FUTURE EDUCATION This issue focuses on the digitalisation of education and on utilising technology in teach- ing and learning. This is not a new topic for the magazine – and with good reason. Both in theory and practice, incorporating ICT into education is a constantly developing field and process; new knowledge and developments are introduced into the practice of teaching more quickly than they are into various official strategies. “Digital transformation” is a term used in politics and at the decision-making level to describe the various processes and recommendations to governments about incorporating technology use in schools. Recently, these processes have been guided by the European Commission’s (2021) Dig- ital Education Action Plan. In this and similar strategies, it is important to distinguish between the processes of “digitisation”, “digitalisation” and “digital transformation” (Schmidt & Tang, 2020). Digitisation refers to the process of transforming the physical aspects of education into digital forms (e.g., delivering a workshop in electronic form, supplying classrooms with ICT equipment, etc.) – in our environment, it is easiest to see it as the computerisation of education. Schmidt & Tang (2020) define digitalisation as the transition to digital transferring and processing of data, while digital transformation has a deeper and more lasting impact on social and business processes and in our context signifies the transformation of our current education processes with the help of digital technology (Schmidt & Tang, 2020). The main goal of digital transformation in education is therefore not only “going digital”, it also means thinking about how modern technology can help us improve (change) the processes of teaching and learning, make education more inclusive, etc. We might say that digital transformation has much broader goals in mind than mere computerisation and is more important for the educational profession as it affects the macro, mezzo and micro levels of education. The Covid-19 pandemic, now hopefully coming to an end, will leave obvious traces in many fields, and has and will continue to have a strong impact on education. The conse- quences of school closures, the rapid transition to digital education, combined with the digital divide and underdeveloped ICT competences and didactic skills to organise teach- ing and learning online will be studied for years to come. Reports suggest that certain indicators of the digital divide have rapidly decreased in the last few years, while others AS_2022_1_FINAL.indd 7 13. 04. 2022 09:00:00 8 ANDRAGOŠKA SPOZNANJA/STUDIES IN ADULT EDUCATION AND LEARNING 1/2022 have not been changing at the same pace. This is also why some countries, communities or individuals were unable to adjust to the demands of the digital transformation triggered by the Covid-19 pandemic as quickly as others. The latest evaluation reports by the Slo- venian Institute for Adult Education indicate that the pandemic dealt a severe blow not only to youth education but to participants in adult education and adult educators as well (Možina, 2021). The data indicates that the pandemic impacted participation rates the most, particularly among vulnerable populations that find it more difficult to take part in education. These groups include older people, immigrants, the unemployed, the Roma population, adults with a lower level of education, younger adults and those that do not have access to a computer or lack the necessary digital skills (Možina, 2021). A 2021 Eurostat study found that while access to the Internet and to computers is very high in the EU (between 80 and 90% on average), many low-income households do not have access to either. Eurostat’s analyses also point to the issue of digital competences and these will have to be a priority for education reform. The results show that more than a fifth of young people and an even higher proportion of older people struggle with basic digital competences (Eurostat, 2021). The process of digital transformation began or accelerated during the pandemic. It is safe to say that in education, there is no turning back or even slowing down. The Digital Econ- omy Outlook 2020 report by the OECD (2020) highlights the increased importance of digital technology and communication infrastructure; it also points out that governments are increasingly placing digital strategies at the centre of their political agendas. As pre- viously mentioned, the European Commission has been very active when it comes to the digitalisation of education. In September 2020, after public consultation, it supplemented its action plan for digital education with the view of encouraging the further development of education and training for the digital age and contributing to the recovery of education after the pandemic. The new action plan of the European Commission (2021) has two main strategic goals: (1) fostering the development of a high-performing digital education ecosystem – in other words, computerisation, and (2) enhancing digital skills and compe- tences for the digital transformation. The latter is particularly important for educators as it affects the development of digital competences from early childhood onwards, digital and media literacy, and digital competences education for teachers. All of this also requires that we are mindful of the effect introducing technology into education has had or might have. Research results vary. In 1986, Larry Cuban, professor at Stanford University, researched the history of bringing new technology (radio, film, television) into the classroom and found that they did not – as had been predicted – im- pact the very essence of education. Cuban (1986) discovered, first, that the defenders of new technologies claimed that any form of technology could be used to make teaching more effective and successful; second, that these claims were backed by questionable research (often financially endorsed by companies producing the technology), and third, that because it had little effect or even a negative one, the acquired ICT equipment soon went out of use. Cuban (1986) came to the conclusion that this is a cycle that repeats AS_2022_1_FINAL.indd 8 13. 04. 2022 09:00:00 9Marko Radovan: Education in the Digital Transformation... itself whenever a new form of technology becomes available: initial enthusiasm for a new gadget is followed by realism and/or disappointment. More recently, Tamim et al. (2011) predicted a brighter future for technology in education. In their meta-analysis, which encompassed research from the past forty years, they discovered that using com- puter technology in the classroom had more advantages than teaching without using technology. The results, based on a sample of 109,700 participants (in 1,055 studies) show the positive effects of using technology, however, with the stipulation that technol- ogy has a positive effect when it is used to support a lesson and not when it is the only means of learning. In other words, technology is best used as a didactic supplement or teaching accessory, not as a tool that could replace the teacher. It is a relevant message and warning at a time when many experts (particularly in computer technology) are betting on artificial intelligence, machine learning, automatization and the (machine) individualisation of learning. A partial solution to this dilemma might be found in the World Bank report on the pos- itive and negative experiences of distance learning in 17 countries (Munoz-Najar et al., 2021). The authors recommend a conceptual framework, where distance learning needs to include three complementary elements in order to be successful: trained teachers, the necessary technology and engaged (motivated) learners (Munoz-Najar et al., 2021). If we want distance learning to work, all three elements must be working together and we must develop all three. This finding can be applied to the digital transformation of education in general. Digitalisation must not merely mean equipping educational institutions with technology. It must be seen as the first step only, one that also requires the development of pedagogical and ICT competences of the teachers and learners (of all ages), as well as the proper use of technology during the education process. The current issue includes five thematic contributions that deal with the specific chal- lenges or new developments when it comes to using ICT in education. Bernhardt Schmidt-Hertha and Marius Bernhardt look at the relationship between the educator and the learner and how it affects successful teaching and learning both in an analogue and digital environment, i.e., distance learning. Anetta Basca-Bán focuses on how the higher education community in Hungary was affected by the Covid-19 pandemic. Her analy- sis centres on certain aspects of distance learning during the pandemic, the difficulties and obstacles distance learning posed to both teachers and students. Sabina Ličen, Igor Karnjuš and Mirko Prosen present the research results of a study on the experiences of higher education healthcare teachers in Slovenia taking part in a nine-week modular on- line course on designing, implementing and evaluating online learning units, based on the quality standards required in digital education. The next contribution also concerns healthcare education. Metka Skubic and Tita Stanek Zidarič present a pilot project from the field of midwifery education, a virtual course on childbirth and parenting. Their main focus is the evaluation of the project’s execution using a qualitative research approach (fo- cus groups). The final thematic article comes from Lea Bregar and Jasna Dominko Baloh and concerns the possibility of using microlearning in higher education. It particularly AS_2022_1_FINAL.indd 9 13. 04. 2022 09:00:00 10 ANDRAGOŠKA SPOZNANJA/STUDIES IN ADULT EDUCATION AND LEARNING 1/2022 focuses on two aspects: the authentic learning experience and acquiring more complex skills and knowledge. The issue includes two non-thematic contributions. Corinne Brion writes about how culture affects learning transfer in Burkina Faso and Ghana. Sabina Ograjšek and col- leagues examine the importance of teachers as learners when it comes to teaching talent- ed students. Finally, we have two reviews of recently published works. Barbara Samaluk reviews Re- flections on Adult Education and Learning: The Adult Education Legacy of Sabina Jel- enc Krašovec (Ljubljana University Press, Faculty of Arts), edited by Borut Mikulec, Sonja Kump and Tadej Košmerl. Sanja Zgonec brings this issue to a close with her review of Development of Adult Thinking: Interdisciplinary Perspectives on Cognitive Develop- ment and Adult Thinking (Routledge), edited by Eeva K. Kallio Marko Radovan REFERENCES Cuban, L. (1986). Teachers and machines: The classroom use of technology since 1920. Teachers Col- lege Press. European Commision. (2021). Digital education action plan (2021-2027). https://education.ec.europa. eu/focus-topics/digital/education-action-plan Eurostat. (2021). Digital economy and society statistics - households and individuals. https://ec.europa. eu/eurostat/statistics-explained/index.php?title=Digital_economy_and_society_statistics_-_house- holds_and_individuals Možina, T. (2021). Izobraževanje odraslih in svetovanje na daljavo med pandemijo: Refleksija in usmer- itve za prihodnost. Andragoški center Slovenije. Munoz-Najar, A., Gilberto, A., Hasan, A., Cobo, C., Azevedo, J. P., & Akmal, M. (2021). Remote learn- ing during COVID-19: Lessons from today, principles for tomorrow. World Bank Group. http://doc- uments.worldbank.org/curated/en/160271637074230077/Remote-Learning-During-COVID-19-Les- sons-from-Today-Principles-for-Tomorrow OECD. (2020). Digital transformation in the age of COVID-19: Building resilience and bridging di- vides: Digital economy outlook 2020 supplement. OECD Publishing. www.oecd.org/digital/digi- tal-economy-outlook-covid.pdf Schmidt, J. T., & Tang, M. (2020). Digitalization in education: Challenges, trends and transformative po- tential. In M. Harwardt, P. F.-J. Niermann, A. M. Schmutte, & A. Steuernagel (Eds.), Führen und Ma- nagen in der digitalen Transformation (pp. 287–312). Springer Gabler. https://doi.org/10.1007/978- 3-658-28670-5_16 Tamim, R. M., Bernard, R. M., Borokhovski, E., Abrami, P. C., & Schmid, R. F. (2011). What forty years of research says about the impact of technology on learning: A second-order meta-analysis and valida- tion study. Review of Educational Research, 81(1), 4–28. https://doi.org/10.3102/0034654310393361 AS_2022_1_FINAL.indd 10 13. 04. 2022 09:00:00 ...

... osamosvojitvi Slovenije. Sprva so bili slovenski izseljenci člani organizacij izse- ljencev iz držav, od koder...

... raziskovalno dejavnost Repu- blike Slovenije. Filozofski vestnik je ustanovila Slovenska akademija znanosti in...

... SLOVENIJI IN V PROSTORU SLOVENSKE MANJŠINE V ITALIJI IN NA HRVAŠKEM Tina ČOK Znanstveno-raziskovalno...

... otrok priseljencev v Sloveniji je v 21. stoletju v procesu razvo- ja.1 Napredek je viden, a je pred nami...

... Republike Slovenije (ARRS), Mestna občina Koper Annales - Series Historia et Sociologia izhaja štirikrat...

... november 2022 Main Editors: mag. Mojca Orel, Gimnazija Moste, Ljubljana, Slovenija doc. dr. sc...

... prispevkov 23.-25. november 2022 Glavni uredniki: mag. Mojca Orel, Gimnazija Moste, Ljubljana, Slovenija...

... Sloveniji je leta 2002 ob Vodainovi razstavi v Tolminskem muzeju in Pilonovi galeriji izšel katalog bad adn: Jean Vodaine, v katerem sta bila med drugim ob- javljena obširnejša prispevka Petre Černe Oven o Vodainovi tipografiji in Irene Mislej o prijateljstvu Pilona in Vodaina (Černe Oven 2002; Mislej 2002). Našteta literatura priča o tem, da je bil obravnavan predvsem Vodainov tipografski opus. Dejstvo je, da je ta še danes najbolj cenjen, tudi njegovi tiski dosegajo visoke vrednosti (Trois typographes novateurs 2002). Njegovega prav tako obsežnega slikarskega in pesniškega opusa še ni nihče strokovno obravnaval. Namen članka je pregledno predstaviti življenje Jeana Vodaina, ker je ključno za njegovo ustvar- janje, pokazati pomen njegove revije Dire in ga na podlagi njegovega sodelovanja pri prevajanju in izdajanju slovenske poezije ter z razmislekom o identiteti njego- vega opusa približati slovenski literarni zgodovini. 2 Otroštvo in mladost Jean Vodaine se je rodil kot Vladimir Kavčič v Čiginju pri Volčah 6. julija 1921. Tolminsko je bilo v prvi svetovni vojni zelo prizadeto, po vojni je pripadlo Italiji. Vodainov oče je imel čevljarsko delavnico. Zaradi fašističnega pritiska se je dru- žina preselila v Mozelo (danes v regiji Lorena). Meje so se v zgodovini na tem območju večkrat spreminjale, saj sta si območje lastili tako Nemčija kot Francija. Obmejnost regije je močno vplivala na Vodainovo življenje in ustvarjanje. Selitev v nemško govoreči predel Francije je bila za Kavčičeve lažja, saj so znali jezik. Ob selitvi leta 1924 je bil Vodaine star tri leta. Vodainov oče je sprejel triletno pogodbo v rudniku železove rude. Po treh letih je odprl svojo čevljarsko delavnico. Sin se je pri očetu izučil za čevljarja, a ga to delo ni veselilo. Ob vstopu v šolo je imel to srečo, da tudi otroci domačinov knjižne francoščine niso obvladali, skupaj z njimi je jezik usvojil tudi on. Leta 1933 je šolo zaključil, pet let pozneje je naredil mojstrski izpit za čevljarja. Vsega drugega, kar je počel v življenju, se je naučil sam (Ryczko 1995: 5; Bortignon 1988: 237; Vodaine 1995: 76–78). JIS_1-2_2022-FINAL.indd 224 2. 07. 2022 09:47:56 225Jean Vodaine in njegove vezi s slovensko poezijo Zelo mlad je začel pisati, slikati in grafično ustvarjati. Leta 1947 je v Thion villu izdal prvo pesniško zbirko z naslovom Rose et noir (Rožnato in črno), istega leta se je poročil. Zbirko je objavil pod psevdonimom Jean Vodaine. Vodaine je pofrancozena oblika slovenskih narečno izgovorjenih besed »bod edn«, ki mu jih je večkrat mama položila na srce – bodi nekdo, naredi nekaj iz sebe. Pridružil se je ustanovnim članom društva L'Art Populaire (slov. Ljudska umetnost), kjer je za delavce vodil tečaje risanja in dikcije ter režiral gledališko predstavo. Kupil je tiskarsko prešo in začel tiskati. Za svoje delo je dobil več nagrad (Ryczko 1995: 5–17; Doncque 1997: 9–26). V naslednjih letih je spoznaval slavne umetnike in tiste na poti k slavi. Z nekate- rimi se je spoprijateljil in še dolga leta ohranjal pisemski stik. Deloval je v kro- gu francoskih pesnikov delavske poezije, zbranih okrog revije Poésie avec nous ( Poezija z nami). Delavski pesniki so bili v Franciji tedaj številni, marsikatero njihovo delo je bilo dobre kakovosti, a so bili v višjih (pariških) literarnih kro- gih prezirani, njihova poezija je ostajala v mejah domačih (obrobnih) pokrajin. Sodeloval je z znanimi pisci, kot so Jean Dubuffet, Anatole Jakovski in Gaston Chaissac.1 Spoznal je Tristana Tzaro. Leta 1951 je z luksemburškim piscem Ed- mondom Dunom ustvaril literarni reviji Courrier de la poésie (Pesniška kronika) in La tour aux puces (Bolšji stolp), ki pa nista doživeli večjega odmeva. Treba je poudariti, da je Vodaine vse to počel ob svoji redni službi, ki je bila težaško fi- zično delo. Nekaj časa je delal kot tajnik pri založbi Caracteres v Parizu, kadar je bilo treba, je sodeloval tudi pri tisku. Kot poslovilno darilo je leta 1955 iz službe domov prinesel novo tiskarsko prešo (Ryczko 1995: 5–17; Doncque 1997: 9–10; Življenjepis Vladimir (Frédéric) Kaučič Jean Vodaine). 3 Zrela doba in revija Dire Leta 1960 si je Vodaine hudo poškodoval desno nogo in zbolel, poškodba ga je onesposobila za tri leta. Nato se je preselil v Montpellier, kjer se je navdušil za tipografijo. 1961 je natisnil zadnjo številko La tour aux puces in pripravil prvo številko nove revije Dire. Star je bil štirideset let in vedel je, da zaradi poškodbe za fizično delo ne bo več sposoben. Odločil se je za zelo pogumno dejanje, preživljati se z izdajanjem literarne revije (Ryczko 1995a: 88; Vodaine 1995a: 22). Revijo Dire je leta 1962 zasnoval mednarodno, saj je vedel, da bo le tako dobil dovolj naročnikov za preživetje sebe in revije. V prvi seriji revije je izšlo sedem številk, v drugi seriji je izšla ena številka. Leta 1965 je kupil nov tiskarski stroj in se vrnil v Basse-Yutz, leto pozneje je začel s tretjo serijo revije in z njo vztrajal do leta 1984. Revija je bila tromesečnik velikega formata z bogatim in prepoznavnim 1 Dubuffet (slikar) in Chaissac (pesnik in slikar) sta pripadala slogu l'art brut. Vodaina je s Chaissa- com vezalo dobro prijateljstvo, tudi on je bil iz skromne delavske družine in v umetnosti samouk. Jakovsky je bil zbiratelj in likovni kritik, pomemben za priznanje l'art brut. Vodaine je bil s svojim poznim slikarskim delom blizu temu slogu. JIS_1-2_2022-FINAL.indd 225 2. 07. 2022 09:47:56 226 Urh Ferlež tipografskim in grafičnim okrasom. Snoval jo je sam, nekaj pomočnikov je imel le pri razmnoževanju. Poleg revije je pripravil še vrsto drugih izdaj, ki imajo danes zaradi kvalitetnega ročnega dela in nizkih naklad veliko bibliofilsko vrednost. V reviji je objavljal dela pomembnejših pisateljev tistega časa, dajal pa je priložnost tudi mlajšim in še neuveljavljenim. Revija je imela naklado okrog sto izvodov. V svoji karieri je objavil, tiskal ali s svojimi grafikami opremil dela avtorjev, kot so Raymond Queneau, Ernest Hemingway, Rainer Maria Rilke in Georg Trakl (Doncque 1997: 9–26). Vodainovo poslanstvo je bilo v delavsko Loreno vnesti več kulture in umetnosti. Izkoriščal je »križiščno« lego regije, kjer so se križali nemški, francoski, belgijski, luksemburški in priseljenski umetniki. Da mu je uspelo izdajati cenjeno mednaro- dno literarno revijo v kraju, kot je Basse-Yutz, daleč od kulturne metropole Pariza, je pomemben dosežek. Leta 1972 se je ločil od žene in se preselil v vasico Bas- lieux, kjer je ostal skoraj do smrti. S trdim delom in organiziranjem prireditev jo je spremenil v vas poezije. Intenzivneje se je posvetil slikarstvu, razstavljal je po francoskih mestih in v tujini, tudi v Sloveniji: prvič leta 1980 v ajdovski Pilonovi galeriji, zadnjič leta 2002 v Tolminskem muzeju. Še vedno je pesnil, tiskal, slikal in dobil vrsto nagrad, ena najpomembnejših nagrad je Stomps, ki jo podeljuje- ta mesto Mainz in Muzej Gutenberg za največje dosežke v tiskarstvu (Guichard 1997: 101–103). Leta 1980 mu je s sodelavci uspelo organizirati prvi festival poezije v Metzu. Prizadeval si je, da bi v mestu odprli hišo poezije. Še za življenja so mu v Basli- euxu in v Yutzu posvetili ulici. Umrl je 8. avgusta 2006 v domu upokojencev v Pont-a-Moussonu. 4 Prevajalsko delo in sodelovanje z Venom Pilonom Jean Vodaine je slovenske kraje zapustil v zgodnjem otroštvu, potem pa je obisko- val le francosko šolo. Njegov materni jezik je bila slovenščina, v krogu družine so govorili slovensko, vendar jezikovne možnosti ni nikoli razvil do te mere, da bi lahko razpravljal o zahtevnejših temah. Kljub temu se je loteval prevajanja slo- venske poezije. Za to ga je navdušil slikar in pesnik Veno Pilon, ki se je na starost veliko ukvarjal s prevajanjem. Veno Pilon je z Jeanom Vodainom prišel v stik okrog leta 1950, ko je dobil knjiži- co Poésie slovene, Présentation de Jean Vodaine (Slovenska poezija, Uredil Jean Vodaine). Gre za dvanajststranski zvežčič s kratko spremno besedo Jeana Vodaina, enim Prešernovim sonetom, po eno pesmijo Frana Levstika in Simona Gregorčiča, dvema Kajuhovima in petimi Župančičevimi. Izšel je v Parizu v zbirki Escales. V spremni besedi je Vodaine pojasnil, od kod mu ljubezen do slovenske poezije, in z zanosom razložil, kakšen je pomen poezije za ohranitev slovenskega jezika skozi zgodovino. V času avstrijskega gospostva, je zapisal, so v slovenskih domovih JIS_1-2_2022-FINAL.indd 226 2. 07. 2022 09:47:56 227Jean Vodaine in njegove vezi s slovensko poezijo poleg razpela in blagoslovljene vejice viseli portreti Cankarja, Gregorčiča ali Stri- tarja in prepričan je bil, da podobni portreti visijo tudi danes – le da tokrat med kri- žem in portretom maršala Tita. Zapisal je tudi, da je njegova mati, ki je bila sicer tudi sama pesnica, v predalu varovala zvezek, v katerega si je prepisala najlepše pesmi iz slovenske literature. Prav ta zvezek je bil Vodainov prvi stik s slovensko poezijo (Vodaine 1950: 3–4). Publicist Božidar Borko je v Slovenskem poročevalcu in potem Delu ves čas do- kumentiral delo Jeana Vodaina in Vena Pilona ter z njim seznanjal slovensko jav- nost.2 Iz kratke kritike Vodainove Poésie slovene je očitno, da ga še ni poznal, saj ga je označil za naturaliziranega Francoza in predvideval, da je Jean Vodaine postal iz Ivan Voden. Vrednost prevodov bolj kot v njihovi kakovosti vidi v »dobri volji« in »ljubezni do domače besede« (Borko 1951: 2). Tudi Pilon je prevode ocenil za precej povprečne in dobil idejo, da bi sam izdelal kaj boljšega. Kasneje se je izkazalo, da Vodaine sploh ni avtor teh prevodov, da jih je, anonimne, dobil od jugoslovanskega konzula v Metzu z namenom, da jih spravi v red, kolikor je to pač mogoče, in jih izda (Borko 1971: 65–66). Pilon in Vodaine sta se seznanila na Sejmu pesnikov leta 1950 na pariškem Pla- ce des Vosges. V času Vodainove službe v Parizu sta se redno srečevala, potem pa sta ostala v rednem pisemskem stiku. Pilon je prepoznal Vodainov talent in pomen njegovega ustvarjalnega dela ter si zelo prizadeval, da bi ga povezal s slovensko kulturo. Predstavil ga je slovenskim intelektualcem, ki so prihajali v Pariz, med drugim Kocbeku, Kozaku in Borku. Leta 1966 ga je povabil v slovenski PEN, a se zaradi poškodbe vabilu ni mogel odzvati. V domovino se je prvič vrnil leta 1969, takrat so ga sprejeli v PEN-u, obiskal je sorodnike, Veno Pilon ga je peljal po Sloveniji. Pilon in Vodaine sta sodelovala pri prevodih slo- venske poezije v francoščino. Njuno največje skupno delo je L'Oracle peintres a Paris, Devinettes pour les amis curieux et connaisseurs (slov. Orakelj slikar- jev, Uganke za radovedne prijatelje in poznavalce). Gre za zbirko 130 ugank, katerih rešitve so največja slikarska imena 20. stoletja. Zbirka je izšla leta 1968, tipografsko jo je oblikoval Vodaine in je dragocena tako po vsebini kot po bi- bliofilski plati. Pilon je pozneje pripravil še slovensko izdajo, ki pa je izšla le v 50 izvodih in z manj ugankami (91 prvotnih in 8 dodanih slovenskih slikarjev) (Mislej 2002: 26–45). Pilon je načrtoval obširno antologijo slovenske poezije v francoščini po vzoru zbirke prevodov v italijanščino Sempreverde e Rosmarino (slov. Zimzelen in rož- marin), ki je izšla v Rimu. Pripravil je množico prevodov, a nikakor ni mogel najti založnika. Računal je na Vodaina, ta pa je hotel pripravo take publikacije finančno zavarovati z vsaj dvesto prednaročniki. Antologiji je dal naslov Meme un petit pe- uple chante (slov. Tudi malo ljudstvo prepeva), Vodaine je odtisnil njen naslov na ščitni ovitek Oraklja slikarjev s pripombo »v pripravi«. Pilonova bolezen je izdajo 2 Izbor Borkovih člankov o Jeanu Vodainu je naveden v seznamu literature. O njem so poročali tudi drugi slovenski časopisi, nekateri v zamejstvu (prim. Novice iz Slovenije 1951). JIS_1-2_2022-FINAL.indd 227 2. 07. 2022 09:47:56 228 Urh Ferlež preprečila, zato se je Vodaine odločil natisniti knjižico Oeillets rouges pour Paris (slov. Rdeči nageljni za Pariz) z izborom slovenske poezije šestnajstih pesnikov, povezanih s Parizom. Nageljni so bili natisnjeni julija 1970, Pilon je izvod dobil na svoji smrtni postelji (Borko 1969: 6; Pilon 1965). Spremno besedo k Oeillets rouges pour Paris je napisal pesnik in tipograf Art- hur Praillet, sodeloval je tudi pri korekturi prevodov. V spremni besedi je pisal o Vodnikovem slavospevu Ilirija oživljena in o spomeniku neznanemu franco- skemu vojaku v Ljubljani. Poudaril je, da niso bile Ilirske province nič drugega kot Napoleonova »domislica« za izmenjavo z Avstrijo. Vseeno pa, je nadaljeval, je »Napoleon Iliriji vrnil njen jezik«, pesniki pa se »ne zmenijo za zgodovino in kujejo to legendo« naprej. Legenda o Franciji in Napoleonu z razsvetljenskimi, idealističnimi in svobodomiselnimi idejami je po Prailletovo še vedno navdih in sen za marsikaterega pesnika. Prevode je označil za »zveste in preproste«, namen zbirke pa je predvsem, da lahko bralec »povoha« nageljne slovenske poezije in potem, če mu ugajajo, z raziskovanjem slovenske kulture nadaljuje (Praillet 1970: 2–3). Za pesmi lahko rečemo, da so bile izbrane reprezentativno, njihova rdeča nit pa je načeloma povezava s Parizom. Tako so lahko frankofoni prebrali pesem bukovnika Miha Andreaša, Valentina Vodnika, Josipa Stritarja, Srečka Kosovela, Antona Aškerca, Otona Župančiča, Pavla Golie, Mileta Klopčiča, Boža Voduška, Mateja Bora, Kajetana Koviča, Lojzeta Krakarja, Janeza Menarta, Tomaža Šala- muna, zbirko pa skleneta pesmi prevajalcev Vodaina in Pilona. Njuni prevodi so tehnično dovršeni in vsebinsko zelo točni, dopustila si nista nikakršne prevajalske svobode, zato so mestoma prevodi v francoščini nekoliko trdi. Kljub neuresničeni antologiji je Vodaine v Dire večkrat objavil svoje in Pilonove prevode slovenske poezije (včasih vzporedno tudi originale) in tako uspel z njo seznaniti svoje naročnike. V sedmi številki tretje serije je nekaj strani posvečenih Kosovelu (osem prevodov, med njimi Ekstaza smrti in Brinjevka), leta 1966 ena Gradnikova in ena Zajčeva pesem, v jesensko-zimski številki leta 1967 pa sta izšli dve Gradnikovi in ena Krakarjeva pesem. Prevode Kosovelovih pesmi je pozneje izdal tudi kot samostojno knjižico. Vodaine je prevajal tudi iz nemščine v francoščino in obratno. Prevedel, izdal in likovno opremil je dva izbora pesmi Reinerja Marie Rilkeja, in sicer leta 1992 Les Dauphins ter leta 1998 Sept Poemes. Automne Tardif. V nemščino je prevajal dela francosko pišočega luksemburškega pesnika, sicer tudi dolgoletnega prijatelja, Edmonda Dunea (1914–1988). Svojčas se mu je zdelo, da bi se nemški prevod v Luksemburgu dobro prodajal, a se je to pozneje izkazalo za zmoto in so prevodi ostali v rokopisu (Sunnen 2018; Sunnen 2018a: 27). Čeprav prevodi (predvsem prevodi Rilkeja) predstavljajo le minimalni del Vodainovega opusa, s svojo kvali- teto kažejo tudi na njegov prevajalski talent. JIS_1-2_2022-FINAL.indd 228 2. 07. 2022 09:47:56 229Jean Vodaine in njegove vezi s slovensko poezijo 5 Vprašanje nacionalne in umetniške identitete Jean Vodaine je bil rojen v slovenski družini, a je skoraj vse življenje preživel v Franciji. Tam je pridobil osnovnošolsko izobrazbo in ustvaril umetniško kariero. Trdil je, da se ni nikoli asimiliral v Francoza, a se vendar ni nikdar v Franciji po- čutil tujca. Ponosno je govoril, da je Slovenec, po drugi strani pa je bila njegova jezikovna zmožnost v francoščini razvitejša kot v slovenščini; znal je tudi nemško. Slovensko narodnost omenja tudi vsa tujejezična literatura o njem. Da bo pesnil v francoskem jeziku, se je odločil zavestno, z utemeljitvijo, da se slovensko v šoli nikdar ni učil in da zna knjižno le francoščino (Bortignon 1988: 241). Vodainov prijatelj, belgijski pisatelj Marcel Hennart, je zapisal: »Naučil me je tudi nekaj verzov, polnih slovanske sladkosti, iz njegove države Slovenije: Moja duša moli nocoj …« (Hennart 1955: 2). Pilon je zapisal, da je Vodaine s francoskimi prijatelji večkrat pel Mi se 'mamo radi (Pilon 1965: 2). Družina Kavčič je vložila več prošenj za pridobitev francoskega državljanstva, a neuspešno, zaradi rapalske meje je bilo njihovo državljanstvo italijansko. Vodaine je ostal italijanski državljan vse do leta 1985, ko je dobil francosko državljanstvo. Že prej mu je bilo ponujeno jugoslovansko, a ga ni sprejel. Dolgoletno bivanje v Franciji s tujim državljanstvom je vplivalo na njegovo življenjsko pot, saj je nekaj časa kot suplent poučeval likovno vzgojo, kot tujec pa stalnega mesta v javni šoli ni mogel dobiti (Ryczko 1995a: 161–162). Jean Vodaine je bil torej po družini Slovenec, po državljanstvu večino življenja Italijan, po jeziku Francoz, po prepričanju pa svetovljan. K svetovljanstvu je pri- pomoglo življenje v večnacionalni regiji Loreni, kjer se križajo francoski, nemški, luksemburški, belgijski in priseljenski vplivi. Vodaine se je v literarnih, spomin- skih in likovnih delih večkrat dotaknil teme identitete, narodnosti in meja, pred- vsem v kontekstu večnacionalnosti območja, kjer je živel. Z ironijo se je spominjal diskriminacije, ki jo je kot priseljenec doživljal v francoski šoli (Bortignon 1988: 239). Nanj je torej mogoče gledati z več perspektiv. Jean Vodaine je slovenski izseljenski umetnik, čigar družina se je izselila iz političnih razlogov in postala del lorenskega proletariata, tudi Vodaine je bil fizični delavec. V njegovem umetni- škem udejstvovanju se to kaže s sodelovanjem v krogu pesnikov delavske poezije (Vodaine kot pesnik čevljar), življenje delavcev in značaj industrijske regije sta bili pogosti temi njegove poezije. Iz druge perspektive je Vodaine umetnik svoje regije, torej Lorene z okolico, v katero si je prizadeval pripeljati več kulturnega življenja. To mu je uspelo z založništvom in kulturnimi prireditvami. V tem okolju sta njegovo ime in ustvarjanje še danes najbolj poznana in cenjena. Sodeloval je z umetniki različnih narodnosti, za slovensko književnost pa je najbolj pomembno sodelovanje z Venom Pilonom, pri čemer lahko govorimo o Vodainu kot promo- torju slovenske poezije in kulture v Franciji. JIS_1-2_2022-FINAL.indd 229 2. 07. 2022 09:47:56 230 Urh Ferlež 6 Dediščina in pomen Vodaina Jean Vodaine je sodeloval z mnogimi mladimi umetniki. Pri njem so se učili tiskarske umetnosti, njihove prvence je vključeval v Dire, nekaterim pa je po svojih zmožnostih pomagal tudi finančno. Več hvaležnih pričevanj je zbranih v dosjeju, ki ga je uredil Joe Ryczko (1995b). Nekaj Vodainovih naslednikov je nastopilo v dokumentarnem filmu, ki sta ga o njem posnela Jasna Hribernik in Tomaž Letnar (2008), gre za kantavtorja in pesnika Louisa Artija, pesnika Clauda Billona, Michela Sireya in druge, ki še danes soustvarjajo kulturno živ- ljenje v Loreni in širše. Od leta 2013 v Baslieuxu deluje muzej Association Jean Vodaine, ki skrbi za njegovo dediščino, vodita jo Vodainova otroka Jean-Luc in Muriel (Association Jean Vodaine). Muzej prireja razstave Vodainovih likovnih del in pripravlja nove izdaje njegove poezije (prim. Vodaine 2016). V sloven- ščini prevodi njegove poezije niso izšli. Za Vodainovo dediščino v Sloveniji skrbita Pilonova galerija in Tolminski muzej, slednji hrani tudi precej njegove zapuščine. V stalni razstavi Pilonove galerije je predstavljeno sodelovanje Vo- daina in Vena Pilona, Tolminski muzej je v letu 2021 pripravil razstavo Voda- inovih likovnih del in osebnih predmetov (Fortunat Černilogar 2021; Brecelj 1983: 3). V slovenskem prevodu še ni izšla nobena pesniška zbirka Jeana Vodaina. Preve- denih je bilo zgolj nekaj posameznih pesmi. V okviru diplomskega dela Francija in slovenska književnost je bila prevedena pesem Zahtevek za pojasnilo, poslan miličniku na železnici (Vodaine 2021: 27). Za priložnost ob odkritju spominske plošče Jeanu Vodainu v Čiginju je Aleš Berger prevedel tri njegove pesmi, gre za pesmi Kdo sem?, Topoli in Avanti la musica (Berger 2021). Življenje in delo Jeana Vodaina sta pomembna v več kontekstih. V kontekstu slovenske književnosti gre za plodovitega izseljenskega avtorja, ki je za jezik svojega ustvarjanja izbral francoščino in kot tak sodi tako v slovenski kot v frankofoni literarni kontekst. Za slovensko književnost je pomemben tudi kot prevajalec in izdajatelj slovenske poezije, promotor slovenske kulture in vez med slovensko ter francosko literarno sodobnostjo. Njegovo geslo je v Sloven- skem biografskem leksikonu, v Enciklopediji Slovenije in v štirih jezikih na Wi- kipediji. Za Loreno z okolico je pomemben kot začetnik kulturnih prireditev, od katerih so nekatere postale tradicionalne (npr. Festival poezije v Metzu). Za ta prostor je pomemben tudi kot tiskar, oblikovalec in založnik mnogih literarnih del pisateljev od blizu in daleč. Rojaki s Tolminskega se ga spominjajo kot nekoga, ki je uspel v svetu. Vodainova rojstna hiša v Čiginju ne stoji več, so pa v začetku oktobra 2021 postavili njegovo spominsko ploščo, za to je zaslužno Kulturno društvo Myra Locatelli. Literarna revija Dire je objavljala dela av- torjev z vsega sveta, razpršeni so bili tudi naročniki in bralci, tako sta manjša kraja Yutz in Baslieux postala del svetovne literarne scene, Vodaine se je želel zoperstaviti monopolu pariških kulturnih centrov (Ryczko 1995a). V likovni umetnosti je bil Vodaine kvaliteten grafik, pozneje pa slikar blizu umetniški JIS_1-2_2022-FINAL.indd 230 2. 07. 2022 09:47:56 231Jean Vodaine in njegove vezi s slovensko poezijo smeri l'art brut in kot tak edini slikar tega sloga slovenskih korenin. Gre za umetnika, ki se je po eni strani vključil v tokove svojega časa (delavska poezija, l'art brut), po drugi pa je ostajal samosvoj, kar dokazujejo revija Dire in njegov tipografski opus. Viri Association Jean Vodaine: http://asso.jean.vodaine.pagesperso-orange.fr/. Berger, Aleš, 2021: Prevodi pesmi ob priložnosti odkritja plošče Jeanu Vodainu. Tipkopis. Borko, Božidar, 1964: Dosežki francoskega pesnika Slovenca. Delo 6/84. 6. Borko, Božidar, 1966: Odmevi naše poezije v Franciji. Delo 7/301. 7. Borko, Božidar, 1967: Odmevi slovenske poezije v tujini. Delo 8/2. 7. Borko, Božidar, 1969: Jean Vodaine v domovini. Delo 11/172. 6. Borko, Božidar, 1970: Odmevi slovenske književnosti. Delo 12/212. 5. Brecelj, Marijan, 1983: Grafik, slikar in tipograf ter pesnik Jean Vodaine s svojimi deli na rodnem Tolminskem. Primorski dnevnik 39/99. 3. Fortunat Černilogar, Damjana, 2021: Nataša Kovšca. Jean Vodaine vod an bad adn bodi eden bodi nekdo. Katalog ob razstavi. Tolmin: Tolminski muzej. Hribernik, Jasna (režija) in Letnar, Tomaž (scenarij). Bod eden – Bodi Jean Vodaine, doku- mentarni portret. Dokumentarni program Televizije Slovenija. 2008. Kavčič - Kosovel – Pilon, 1964: Primorski dnevnik 20/178. 3. Novice iz Slovenije, Ajdovščina, 1951: Svobodna Slovenija/Eslovenia Libre 12/223. 3. Pilon, Veno, 1965: Na robu. Ljubljana: Slovenska matica. Trois typographes novateurs: Bernouard – Duncan – Vodaine. (Catalogue d'exposition), 2002. Pariz: Librairie Nicaise. Vodaine, Jean, 1950: Poesie Slovene. Pariz: Escales. Vodaine, Jean, 1995: Les faiseurs des frontieres. Plein Chant 57-58. 76–78. Vodaine, Jean, 1995a: Pismo Raymondu Briantu z dne 9. 1. 1963. Plein Chant 57–58. 22. Vodaine, Jean, 2016: Poemes. Metz: Association Jean Vodaine. Vodaine, Jean, 2021: Zahtevek za pojasnilo, poslan miličniku na železnici. Besedoholik 1/10. 27. Prev. Urh Ferlež. Življenjepis Vladimir (Frédéric) Kaučič Jean Vodaine. Mislej, Irene (ur.): Bad adn: Jean Vodaine. Ajdovščina: Tolminski muzej in Pilonova galerija. 62–67. JIS_1-2_2022-FINAL.indd 231 2. 07. 2022 09:47:56 232 Urh Ferlež Literatura Borko, Božidar, 1951: Kulturni paberki. Slovenski poročevalec 12/14. 2. Borko, Božidar, 1951a: Še o francoskih prevodih iz slovenske lirike. Slovenski poročevalec 12/262. 4. Borko, Božidar, 1951b: Veno Pilon kot slovenski prevajalec. Slovenski poročevalec 12/223. 2. Borko, Božidar, 1971: Srečanja. Ljubljana: Slovenska matica. Bortignon, Elia, 1988: Les Passagers du Solstice, Mémoire et itinéraires en Lorraine du fer. Thionville: Editions Serpenoise. Černe Oven, Petra, 2002: Črkoslovje kot orodje poezije. Mislej, Irene (ur.): Bad adn: Jean Vodaine. Ajdovščina: Tolminski muzej in Pilonova galerija. 6–25. Doncque, Marie-Paule, 1997: »Bod eden«: sois un. Marie-Paule (ur.): Jean Vodaine Le passeur des mots. Doncque. Metz: Bibliothéque de Pontfroy in Luxembourg: Bibliothéque Nationale. 9–26. Doncque, Marie-Paule, 1997a: Un horizon de plomb ou une certaine idée de la poésie. Don- cque, Marie-Paule (ur.): Jean Vodaine Le passeur des mots. Metz: Bibliothéque de Pontfroy in Luxembourg: Bibliothéque Nationale. 27–40. Ferlež, Urh, 2020: Francija in slovenska književnost. Diplomsko delo. Ljubljana: Filozof- ska fakulteta. Guichard, Bruno, 1997: La typographie hysée au rang d'art contemporain. Doncque, Marie- -Paule (ur.): Jean Vodaine Le passeur des mots. Metz: Bibliothéque de Pontfroy in Luxem- bourg: Bibliothéque Nationale. 101–103. Hennart, Marcel, 1955: Un nom qui compte. Plein Chant 57–58. 88. Markale, Jean, 1951: Spremna beseda. Vodaine, Jean: Le jour se Fera. Pariz: Escales. 1–2. Mislej, Irene, 2002: Pilon in Vodaine, ustvarjalno prijateljstvo. Mislej, Irene (ur.): Bad adn: Jean Vodaine. Ajdovščina: Tolminski muzej in Pilonova galerija. 26–45. Praillet, Arthur, 1970: Spremna beseda. Oeillets rouges pour Paris. Basse-Yutz: Vodaine. 2–3. Ryczko, Joe, 1995: Življenjepis Jeana Vodaina (Reperes). Plein Chant 57–58. 5–17. Ryczko, Joe, 1995a: Entretien. Plein Chant 57-58. 61–64. Sunnen, Myriam, 2018: Jean Vodaine ou la poésie dans tous ses états. Conter, Claude D. in Sunnen, Myriam (ur.): Texte et image dialogues entre arts visuels et littérature. Mersch: Centre national de littérature. 15–26. Sunnen, Myriam, 2018a: Vodaine et les écrivains Luxembourgeois. Conter, Claude D. in Sunnen, Myriam (ur.): Texte et image dialogues entre arts visuels et littérature. Mersch: Centre national de littérature. 27–43. JIS_1-2_2022-FINAL.indd 232 2. 07. 2022 09:47:57 233Jean Vodaine in njegove vezi s slovensko poezijo Jean Vodaine and His Links with Slovenian Poetry The article discusses the life and work of artist and writer Jean Vodaine (born Vladimir Kavčič). Vo- daine was born in Čiginj near the town of Tolmin in 1921, but spent most of his life in France. He was a poet, graphic designer, painter, printer and publisher. The international literary magazine Dire was published for many years and is regarded as his crowning achievement. The impact of Vodaine’s life and work is seen in the popularisation of Slovenian poetry in France. With Veno Pilon, Vodaine created an anthology of Slovenian poetry that had been translated into French. He was a Slovenian immigrant living in Lorraine, an industrial and multinational region in France, which is also reflected in his works. Vodaine is important for the Slovenian, French and Lorrainian regional literature and culture. Key words: Jean Vodaine, Slovenian–French literary contacts, Veno Pilon, Dire magazine, Slovenian emigration JIS_1-2_2022-FINAL.indd 233 2. 07. 2022 09:47:57 ...

...Jezik in slovstvo, letnik 67 (2022), št. 1–2 Akademija za gledališče, radio, film in televizijo...

... DOI: 10.4312/ODDB5948 Akademija za gledališče, radio, film in televizijo 1.01 Oddelek za dramaturgijo...

... društev Slavistično društvo Slovenije, Ljubljana, 2020), kjer se v razdelku Mesto in družba v sodobnem...