..., radio, televizija, hladilnik, pralni stroj itd,),
5 praznovanja in prosti čas (šege in navade - življenjskega kroga ali družinske: rojstvo, poroka, smrt; praznovanja vezana na verovanje: verski prazniki, tniciacijski obredi: državni prazniki: kraljev/predsednikov rojstni dan, 1 maj. Dan državnosti,,,,; delovne šege: gnojvoža. košnja, stel-eraja...).
Gospodarska usmeritev posameznega kraja ne daje samo ekonomske osnove, temveč pomembno zaznamuje vsa druga področja Življenja.
Številni so kraji, kjer je še vedno najpomembnejše kmetijstvo z ekstenzivno ali intenzivno usmeritvijo. Na geografsko različnih področjih Slovenije ima kmetijstvo določene specifičnosti, tako v alpskem prostoru prevladujeta živinoreja in gozdarstvo, v panonskem prostoru poljedelstvo, hmeljarstvo v Savinjski dolini, vinogradništvo na Primorskem, Štajerskem in v Beli krajini. Pri kmetijstvu je pomembno, kaj so pridelovali in kako, s kakšnim orodjem. Še v začetki: tega stoletja pretežno ročno obdelovanje polj in pi !delovanje pridelkov so v drugi polovici 20. stoletja nadomestili s številnimi stroji, med katerimi je najpomembnejši traktor z različnimi priključki, iz strukture pridelkov in vrste govedi in drobnice na posamezni kmetiji je moč spoznati gospodarsko orientiranost kmetije. Pridelki so predstavljali "surovinsko bazo" za prehrano, oblačenje in tudi notranjo opremo.
jt,dttdji,ii[i>l RASTLINE mešinki.pcu.repi.ko:c:;ioa
INDUSTRIJSKE \ RASTUNF lin.kanaplji.hmdj
' ITROČNICt tjob,rdlll,iflh.lrfl
.',' fl
10
GLASNIK SED 34/1 994, št, 4
¦ ¦• v.-,.-; : " ;
V
v OSNOVNI SOLI
Količinski podatki dajejo predstavo o velikosti in moči posameznega kmečkega obrata. Življenje in delo na kmetiji sta vezana na določene šege in navade ter na oblike med sehojne pomoči.
Razvoj industrije in proces industrializacije sta nedvomno vplivala na kulturno podobo določenega prostora, vnesla spremembe v človekovo zavest in spremenila njegov sistem vrednot in potreb. Znan slovenski psiftplog Anton 1'rstenjak je zapisal: "Sodobni človek, zlasti če gledamo na kmečkega, je že zelo drugačen od Slovenca pred prvo svetovno vojsko. Že zdaleč ni več tako konzervativen, kakor je bil prej v mišljenju, obleki in slogu življenja. Dejavnikov, ki so pripeljali do leh temeljnih sprememb, je bilo seveda več; gotovo pa je poleg političnih sprememb glavni dejavnik v industrializaciji življenja in mehanizaciji obdelovanja zemlje. Današnji poljedelec je pač že zelo različen od tistega, ki ga opisujejo še mohorske večernice v svojih povestih iz kmečkega življenja. Pravimo, tla se je standard življenja spremenil in dvignit; z njim pa se je spremenil seveda tudi človek, ki je nosilec in pobudnik tega standarda blaginje.""
Tovarniški obrati in hiše z delavskimi stanovanji so se ločile od kmečke arhitekture, drugačna sta bila delovni čas in izraba prostega časa.
S spoznavanjem obrti spoznavamo ročne spretnosti, orodja, delavnice in specifična obrtniška znanja. Skoraj povsod najdemo krojače in šivilje, čevljarje, mlinarje in peke, posamezne obrti pa le v določenem prostoru, npr. kuhanje oglja in žganje apna. Obrtnikom je delo začrtalo življenjski ritem, delu so prilagodili svoj bivalni prostor in svoj prosti čas.
Prometna in splošna komunikacijska povezava kraja predstavlja njegovo odpnosl, odmaknjenost in sploh stik s "svetom". Poznavanje razvoja te dejavnosti vključuje pojav in uveljavitev prometnih in komunikacijskih sredstev (vlak, kolo, avtomobil, letalo, pošta, telefon itd.) in skupine ljudi, ki so opravljali določena dela v povezavi s to dejavnostjo Cfu rmani, poštarji,...). S prometom so povezane gostilne in trgovine ob prometnih poteh, ki so nastale zalo, da so zadostili potrebam prevoznikov in pomikov.
Na promet in gostinstvo se navezuje tudi turizem, ki postaja vse pomembnejša gospodarska dejavnost Izleti, romanja, planinarjenje in sploh spoznavanje krajev in ljudi, njihove šege in navade postajajo vse bolj priljubljena oblika preživljanja prostega časa.
Življenjski standard predstavlja povprečno raven celotnih življenjskih, delovnih in družbenih razmer, v katerih v določenem času in v določenem prostoru živi in dela posameznik, posamezna družbena skupina ali celotno prebivalstvo
l'o prvi svetovni vojni so ga zaposlenim merili s pomočjo določanja eksistenčnega minimuma ali v današnjem Pomenu zajamčenega osebnega dohodka. Živeti pod eksistenčnim minimumom pomeni prejemati nižji zaslužek kot ¦'naša višina izdatkov za najnujnejša živila, obleko in stano-V;inje Košarica najnujnejših življenskih potrebščin in njena Preračunana vrednost je bila osnovni instrument za določanje plačila delavcem. Od vrste prejemka, velikosti 'jmžine in drugih dejavnikov, npr. dodalnega dela, dediščine itd., je odvisno ali živi družina pod eksistenčnim 'Minimumom, n:! njegovi meji ali živi udobno.
Tr^tunjak Anton. Vplivi kulturnozgodovinskih razmer na obhbotiatije »<«-aju Shvena-v. K Tradiliimes 19, Ljubljani 1990. .sir. 1.13.
n'Jla'- razio/u Marsko zaSčilnt' zakonodaje In ustanov
med aitema vajnamit. V: Prispevki za zgodovino eittvske}.ugibanja 1968-1969, Ši. 1-2. sir. 10$-i06.
Najnujnejši elementi zagotavljanja eksistence - prehrana,
oblačenje in bivališče, so hkrati tudi merljivi elementi življenjskega standarda, ki vključuje še druge kulturne sestavine s področja socialne in duhovne kulture, vezane na vrednostni sistem posameznika ali skupine in na njegove potrebe. Spoznavanje teh treh med seboj povezanih kulturnih sestavin je vezano na poznavanje širših vplivov, kot je npr moda, ekonomski in družbeni položaj v določenem času, kar vpliva na razlike med poklicnimi in socialnimi skupinami.
priprgva * praznična
jedil» - vsafcdanja \ ^
- živila
- obroki
* — PREHRANA
¦ v službi
- praznična
- vsakdanja
ZIVLJENSKI STANDARD
- otroci
ienske OBLEKA/ NOŠA
¦ moSki
nabava
izdelovalci
malcría!
> po materialu
kamnite zidane lesene
druge
cerkve šole domovi
(kulturni,gasilski zdravstveni)
\ gospodarske
skcdnji,hlevi kaSče tovarne ^ obrtne delavnic«
bivališča
kmečka p tem iLka mehanska uradniška delavska
Spoznavanje hrane in sploh kulture prehranjevanja obsega poznavanje živil in tehnike priprave jedil, spoznavanje vsakdanje in praznične hrane ter šeg in navad v povezavi s pripravo in uživanjem hrane. Na prehranjevalne navade vpliva religija. Živila pa so pomembna ekonomska kategorija.
Oblačilna kultura prebivalcev določenega kraja izraža njihov eksistenčni, kulturni in sociološki nivo. močno pa je povezana z gospodarstvom in z ekonomsko sposobnostjo posameznika. Pridelovanje surovin in izdelava blaga sta povezana s kmetijstvom in tekstilno industrijo, njuna razvitost pa vpliva na kvaliteto izdelkov, njihov zunanji videz in tudi na določeno skupino uporabnikov. Ročno pride lova ji je surovin in izdelovanje oblačil zahteva določena znanja in določeno orodje (lan, frnača, Ulica, kolovrat), razvoj tekstilne industrije pa je omogočil uporabo boljših vrst blaga in nazadnje tudi konfekcijskih oblačil. Obleka je lahko zunanji izraz pripadnosti določeni poklicni, socialni in kulturni skupini.
Bivališča, gospodarske in skupne stavbe tvorijo arhitekturo in z geografskimi značilnostmi prostora zunanjo podobo posameznega kraja. Življenjska zgodba posamezne stavbe ali njena zgodovina lahko sluzi za spoznavanje kraja, saj govori o materialu, gradnji* funkciji stavbe in o stanovalcih. Zanimive in pogosto predmet obravnav so stavbe na menjene skupni uporabi: cerkve, šole in različni domovi Arhitekturna podoba kmetije, sestavljena iz stanovanjske hiše in gospodarskih poslopij (hlev, skedenj, kašča, žaga, mlin,...), in arhitektura nastala pod vplivom razvoja industrije {delovni obrati, večstanovanjske hiše,...), izraža določen način življenja. Notranja oprema bivališč pa kaže na nekatere vrednote družine in posameznika.
Človekova ustvarjalnost sega na različna področja, nam najbližja so ljudska umetnost, ljudsko pesništvo in pripovedništvo. V primerjavi s tehničnimi iznajdbami so manj znane Številne manjše tehnične izboljšave orodij in naprav uporabljenih pri različnih delih. Ustvarjalnost ljudi je vidna tudi na arhitekturi, v oblikovanju notranje opreme, sploh na vseli področjih človekovega življenja in dela.
Iznajdba nove naprave, stroja ali samo novega materiala je včasih povzročila velike, vedno pa številne manjše spremembe, Zaradi prej izpolnjenih določenih pogojev je bil
glasnik se d 34/1994, št, 4
13
ETNOLOGIJA
proces njihovega ^prejemanja in uvajanja različno dolg. Večina nov osli je namenjenih izboljšanju življenjskih in delovnih pogojev, med njimi so bile konec 19. in v začetku !Z(). stoletja štedilnik, vodovod, elektrifikacija, od srede 20. stoletja pa motorizacija in razen že obstoječih poit še druge komunikacije.
Sprejem posamezne novosti in njena splošna uveljavitev sta še danes odvisna tako od ekonomske in družbene razvitosti določenega okolja kot od ekonomske sposobnosti posameznika in njegove pripravljenosti sprejeti nekaj novega. Najprej in najbolj so novosti opazne v materialni kulturi (oblačenju, prehrani, notranji opremi, stavbarstvu, v industriji,..), seveda pa te spremembe vplivajo tudi na področje socialne (delitevdela, družinsko-sorodštveni odnosi, različne skupnosti oziroma društva....) in duhovne kulture (izobraževanje, vedenje, branje, ples, glasba,...).
S sprejemanjem novosti se spreminja tudi oblika praznovanj, šeg in navad, ki zavzemajo pomembno mesto v življenju posameznika in skupine. Skozi praznovanja se odražajo medsebojna razmerja in odnosi. Življenjske šege ob rojstvu, poroki in smrti se sicer "dogajajo" za račji posameznika, vendar prizadevajo ožjo ali širšo družino.
Koledarske šege imajo pomembno mesto v načinu življenja prebivalcev določenega kraja Danes najpogosteje omenjene so pustne šege s ptujskimi kurenti, cerkljanskimi laufarji, cerkniškimi škoromali in dobre poljskimi mačkarami, vendar skoraj vsak večji kraj pripravi svojo pustno povorko. Posebno pozornost posvečajo božično novoletnim in velikonočnim šegam, njihovo izvajanje pa je vezano na pripravo prostora, hrane in Oblačil.
Z opravljanjem določenih del so povezane delovne šege tako v kmečkem in delavskem kol obrtniškem okolju. Njihova prisotnost v določenem kraju je odvisna od gospodar-
ske usmeritve kraja in iz nje izvirajoče poklicne strukture prebivalcev,
Nekatere šege in navade je moč šteti tudi k oblikam preživljanja prostega časa. Ta kulturna sestavina postaja še posebej zanimiva z. razvojem industrije, saj je ta vplivala na drugačno razporeditev delovnega in prostega časa. s tem je nastala možnost pojava novih dejavnosti, med njimi društvena s številnimi društvi (gasilska, kulturna, športna, humanitarna društva, godbe na pihala itd.). Z industrializacijo je povezan tudi nastanek političnih društev oziroma organizacij, strank, ki,so posredno vplivale na način življenja v določenem kraju.
Omenjene vsebine omogočajo spoznati določen kraj, njegov način življenja in kulturo, njegov razvoj. Predlagano shemo lahko vsak učitelj prilagodi starosti učencev in posebnostim kraja, kajti podob krajev je toliko, kot je krajev, vsak ima nekaj svojega in nekaj, kar je skupno drugim.
SUMMARY ETHNOLOGY AND MY HOMETOWN
Karta Oder
The theme "Ethnology and my hometown" was chosen on the basis of the experience from the work with the ethnological topography of the Slovene ethnic territory for the community Kavne na Koroškem, and the experience gained in cooperation with elementary schools. I am trying to show how useful the concept of the ethnological topography is when learning about a town/place during regular lessons.
DDK 379.825:39
PEDAGOŠKO
Izvenšolske znanstvene aktivnosti mladih pomenijo velik odmik od klasičnega šolskega izobraževanja. Smoter teh aktivnosti je bil, da bi mladi razglabljali o znanosti in spoznali ter razumeli njene temeljne družbene implikacije.
KAJ SO ETNOLOŠKI TABORI/DELAVNICE> KAKŠNA JE NJIHOVA KORISTNOST?
litnološki tabori in delavnice uvajajo in seznanjajo udeležence s členi zaporedja etnološkega raziskovalnega dela, ki vključuje:
- postopek pridobivanja gradiva (opazovalne strategije, intervjuji, ankete ipd. na terenu, pregledovanje literature in drugih neobjavljenih virov),
- komentiranje gradiva in postavljanje trditev v opisnih predstavitvah,
- urejanje dobljenih informacij s pomočjo etnološke klasifikacije.
t) Ko/m/ Edvard, Gibanji' %ntnmst mladini in Shttvnci: 796i - las5 Ljubljani! 1993, sir M
Mojco Ramšak __
ODMIK OD KATEDRA KOT DOPOLNILO
Tekst govori o taborih/delavnicah kot eni od izvenšol-skih aktivnosti mladih. Splošnemu delu, v katerem predstavljam namen in cilje taborov, sledi kratek vpogled v razvoj in taborov/delavnic po svetu in pri nas. Zatem predstavljam slovenske etnološke osnovnošolske tabore/delavnice, njihove pokrovitelje in raziskovane vsebine. V nadaljevanju govorim o ohranjevanju etnološke kulturne dediščine na podeželju in njihovo povezavo s tabori/delavnicami, nakazujem pa tudi dve smeri, v katere učence lahko povedejo njihovi mentorji, ob tem ko se trudijo raziskati, kako bi bilo možno raziskati življenjske razmere nekega okolja. To sta tradicionalizem kot sinonim za konservativizem in pa usmeritev novih družbenih gibam in ekološko razmišljanje.
V zvezi s konkretno pripravo taborov/delavnic navajam možne vsebine, ki so primerne za višjo stopnjo, pišem o organiziranju raziskovalnih skupin, notranji organizaciji dela na terenu, dveh prepletajočih se fazah terenskega dela; to sta s t rok o vn o - raz i s ko v a In i in družabni del, o vodenju dokumentacije, pisanju biltena in pripravi razstave.
12
GLASNIK SLD 34/1994, št. 4 ...