V OSNOVNI ŠOLI žizni. V naši tmolo^iji se je pojem način življenja uveljavil kot terminus technicus pred tremi desetletji. To potem, ko smo se načeli strokovno zanimati tudi za lake socialne in profesionalne skupine, za katere niso bile v nobenem pogledu več značilne ljudskokulturne sestavine, pojmovane bolj ali manj po starem. Tedaj so postala predmet etnološkega preučevanja tudi mesta, Do danes je tako nastala že vrsta samostojno izdanih in v strokovnih revijah objavljenih del, ki se posvečajo temu ali drugemu, takšnemu ali drugačnemu načinu življenja. Pojmovanje kategorije način življenja je kajpak raznoliko. Pojavljajo se tudi soznačnice, med njimi najbolj pogosto življenjski slog. Sicer pa je pojem način življenja laliko tako rekoč vseobsežen; včasih ga nadomeščajo z izrazoma kultura (Culture), družba (society) in podobno. Takšnega značaja je poznana sintagma ameriški način Življenja ("american way of life"). Enak značaj je imela še pred nedavnim pomenska zveza sovjetski način življenja ("sovetskij obraz žizni"). Še širši pomen imajo sintagme: moderen, sodoben ali planetaren način življenja, Z manjšim obsegom od omenjenih načinov življenja so npr mediteranski ali srednjeevropski način Življenja, japonski ali britanski način življenja, uidi slovenski način življenja, podeželski in piestni način življenja, zdrav način življenja itn. Skoraj ni pojava, ki ga že ne bi kdaj kdo označi! za način življenja, Način življenja je očitno postal pojem, ki označuje najrazličnejše oblike obnašanja, ravnanja, zanimanja, delovanja. Računamo lahko z načini življenja, ki se skozi dolga zgodovinska obdobja le malo spreminjajo. So načini življenja, ki so izgubili svojo družbeno podlago, se pa v omejenem obsegu Se ohranjajo pri življenju v malo spremenjenih oblikah. So načini življenja, ki so zavestno in hote drugačni od načinov življenja, ki jih živi večina ljudi določenega časa in določene regije. Sicer pa ima konec koncev vsak posameznik svoj način življenja, za katerega bi lahko rekli, da je neponovljiv. Spričo nakazane širine pojma način življenja se etnologi neogibno omejujemo le na problematiko načina življenja na ravni vsakdanjosti (kar seveda ne pomeni, da praznične dni izključujemo). Sem pa sodijo bolj ali manj iste teme, ki so poznane iz obravnave ljudske kulture. Gre za vprašanje gospodarstva, tako produkcije kol konsuma, za načine bivanja, oblačenja, prehranjevanja, za takšne ali drugačne oblike medsebojnih odnosov, medsebojnega povezovanja, za takšen ali drugačen odnos do vere, umetnosti, znanja. Skratka, pri obravnavi načinov življenja gre za bolj ali manj poglobljeno sintezo, do katere se dokopljemo na podlagi analize navedenih in drugih kulturnih sestavin ter kulturnih kompleksov; Pač tistih in takih, ki so značilni za posamezne socialne, profesionalne, regionalne in druge skupine ter posameznike v okviru tega ali drugega ethnosa. Če Smo s tem vsaj na grobo opredelili pojem način življenja, smo predstavili tako imenovani življenjski kontekst ljudskokulturnih pojavov in obenem zelo pomemben segment današnjega etnološkega strokovnega prizadevanja. Zdi se, da so način življenja, kultura vsakdanjega življenja in ljudska kultura pojmi, ki v clovoljšnjl meri opredeljujejo predmet današnjega etnološkega zanimanja. Ker gre pri odbiranju strokovnih tem in problemov po posameznih znanstvenih disciplinah v bistvu le za neogibno delitev dela, je z omenjenimi kategorijami za današnje etnološke potrebe ta naloga v bistvu tudi opravljena. Še najtežja, celo neizvedljiva je opredelitev delitve dela z neopredeljeno in očitno tudi neopredeljiVo kulturno Zgodovino Problematična Soodnosnost z razno raznimi an tropologijami je, kot rečeno, rešljiva z različnimi opredelitvami ciljev in obsega zanimanja etnologije na eni in antropologij na drugi strani. Kar se poimenovanja naše vede tiče, bi za sedaj k Innii. kar je bilo rečeno o etnologiji - etnografiji - narodopisju - tudi tolkloristiki. ne bilo treba ničesar dodajali Če pa bi o tem ali onem še bilo treba teči besedo, sem kajpak z veseljem na voljo. Prosim za pobude in vprašanja, SUMMARY ETHNOLOGICAL TERMINOLOGY Slavko Kremenšek The contribution explains some of the conceptions that are of a frequent occurrence in ethnology or that determine ethnology as a special discipline. These are: ethnology, ethnography, folkloristics, cultural anthropology, folk, nation, way of life/life-style, folk-cultuie, tradition... Besides these the author also mentions the terms that occur in everyday colloquial language and that we often use without ever thinking about them. Irena Keršič__________ ETNOLOGIJA IE POVSOD Prispevek za posvet Etnologija v osnovni šoli sem razdelila na dva dela. Po uvodni predstavitvi etnologije in etnološke dediščine, njunem pomenu, prikazu metode proučevanja etnoloških tem in po kratki predstavitvi ljubljanskih institucij, ki se ukvarjajo z etnološkimi vprašanji, je v drugem delu ob prikazu d i asov sledil ekskurz po široki paleti etnoloških tem, z namenom, da bi udeležcnce posveta opozorili na to, kje vse etnološke vsebine lahko najdemo. etnologijo označujemo kot vedo o načinu življenja in -'kulturi v najširšem smislu, In kaj kultura sploh je? OZnamo več njenih definicij. Nam je najbližja ta. pri kateri Sfe za sociok uit urne fenomene, to je fenomene življenja ludi. kj so zajeti v sintagmi "način življenja" oziroma "kultura Glasnik sed 34/1994, št. 4 UDK 379.825:39 kot način življenja". Kulturne fenomene moramo obravnavati v skupnem kontekstu družbe in kulture. Kajti kultura v etnološkem smislu ni samo vsota področij materi alne, družbene in duhovne kulture, če se držimo ustaljene etnološke sistematike, temveč morajo biti pojavi pojasnjeni z življenjem svojih nosilcev. Pojmovanje etnološkega predmeta je bilo v preteklem obdobju povezano z ruralnim območjem in kmeistvom, ki sta bila obravnavana nedilcrenciiano. Danes je predmet preučevanja etnološke suoke mnogo širši raziskave segajo tudi na urbana področja in obravnavajo tudi druge sloje in I) Nu pustvlu ti Cunkaijctvmiltiniu ! 9. riv> in drugo svetovno vojno, Ljubljana 1994. Inju Smerdel, Osehiiki,- Zbirka Slovenskega etnografskega muzeja. Ljubljana 1994. J> Etnoloških študij, ki ohravnavajo različne vidike v načinu življenja krajanov nekega beograjsko zaokroženega območja, je veliko, tu navajam le nekatere,- Duša Krnel - llmek. Zmago Šmitek, Kruh in politika: Poglavja iz etnologije Vitanja. Ljubljana 19X7; Marija Makarovič. Strojna in Slmjarict. Ljubljana 19X2; Marija Makarovič. Šele in Se krni Celovec 1994. Htnološka topografija slovenskega etničnega ozemlja, 20. stoletje (po občinami LJubl/aiia 19X1-1994: s) Npr., Bernarda Potočnik, Hmeljnih- Način življenja plemiške družine Wamlxilt von Umstadt med prvo in drugo svetovno vojno, Ljubljana 19(>4. 6) Več o dediščini v delu Janeza Bogataja. Sto srečanj z dediščino na Slovenskem. Ljubljana 1992. ■ ' ' " ' Ni1'!-! - in drugih predmetov gre celo v tujino. Človek, ki zna prav Ceniti dediščino, je ne prodaja. Ne moreš pa ceniti, česar ne poznaš. In še nekaj je potrebno, potrebna je tudi ljubezen do izročila. Šele takrat se lahko rodi prava zavest in z njo tudi ponos in ljubezen do tega, kar smo podedovati od svojih prednikov. Ko na terenu zbiramo gradivo za muzejske zbirke, smo vsakokrat znova veseli, kadar naletimo na lastnika, ki za nobeno ceno noče prodati določenega predmeta, ker mu ta nekaj pomeni. Stol, razpelo, ura ali kak drug predmet bodo v takšhem pri meni zagotovo ostali v domačem okolju in ne bodo prodani prvemu ponudniku ali tujcu, ki za predmete nudi devize. Zal je ljudi s takšno zavestjo zelo malo. Tudi zaradi vseh naštetih anomalij v odnosu do dediščine se nam zdi smiselno, da se otroci začno že zgodaj seznanjati z dediščino na pravilen način, ker jo bodo le tako znali ceniti, jo ohranjati in jo tudi nadgrajevali. Naučijo naj se živeti z njo, na ta način jo bomo najbolje zaščitili. To ni lahko, a vredno se je potruditi, marsikje delajo tako. l.ep zgled so bile npr. lanske zimske olimpijske igre v Lille-hamerju. Za otvoritev in ob koncu iger so Norvežani skupaj z mladimi vsemu svetu pokazali, kakšen je njihov odnos do tradicionalne kulture. Ta ne temelji na romantičnem domačijskem odnosu, temveč se prepleta z današnjim načinom življenja. RAZISKOVANJE ETNOLOŠKIH TEM Najprej mlade raziskovalce seznanimo z literaturo o temi, ki jo bodo proučevali. Praktičen pripomoček bodo tudi Vprašalnice Slovenskega etničnega ozemlja , ki so tako vsebinski kot metodični priročnik za vse vrste raziskav topografske, monografske ali ožje specifične narave, Poleg literature upoštevamo tudi druge vire: arhivsko gradivo, muzejske zbirke in dokumentacijo tei nenazadnje poizvedujemo za podatki za določeno temo pri informatorjih na terenu. Priporočljivo je, da se učenci lotevajo tem v svojem domačem okolju. Te so jim blizu in tudi lažje bodo našli pomoč pri domačih in pri ljudeh, ki jih poznajo. Domači kraj je lahko vas, mestni predel ali ulica. Kot melodični pripomočki nam pri raziskavah običajno pomagajo skicirke, fotoaparat, videokamera. če jo imamo, magnetofon in meter za izmero. Mri preučevanju posameznih etnoloških vsebin naj ne bi bile v ospredju posamezne kulturne sestavine, temveč njihovi nosilci. Kulturne sestavine so torej medij, po katerem spoznavamo vsakokratni način življenja ljudi. Se pravi, da nam podrobno poznavanje materialne, socialne ali duhovne kulture ni cilj, pač pa pogoj za spoznavanje npr. ljubljanskega trgovca belokranjskega vinogradnika, pevskega idola osmošolcev itd. V vseh primerih so zanimive tiste kulturne sestavine, ki preučevano skupino oz, posameznika opredeljujejo. Ti elementi so lahko tradicionalni kulturni pojavi, novejši industrijski izdelki ali povsem sodobni kulturni pojavi, npr. moda mladih", vpliv medijev na mlade , idoli mladih, način preživljanja prostega časa itd. Rezultate raziskovanj lahko posredujejo v pisni obliki, v obliki razstave, fotografske reportaže, filmske ali video produkcije. S takšnim delom se mladi spoznavajo in se uvajajo v družboslovne raziskovalne metode. 7) kinološka topografija slovenskega etničnega ozemlja. Uvod. t TRASAL N1Œ1 -XI.. Ljubljana /975-/97«. 6) Prim. Jeans, Beiträge zu Mode und Jugendkultur, Tübingen 198 5. 9} Prim. Breda Lutkar. Čas televizije. Ljubljana ¡992. 6 GLASNIK SEL) 34/1994, št. 4 27 WÊBBÊSXÊÊimriMMnÊaimmminn n i ■ ■«——i»«««^——,........ ÏÏSÊÊÊÊBÈ^K^^^^KÊ^Uêêhiuw ...rry, i ; ^v f = v y-; v ; ; ; ï ■ U ; i ; ■ ■: - ' '. i. = .-.r. i v : i" - T s'« ■ I ;=ilri jr ;..... USTANOVE V LJUBLJANI, ki mladim raziskovalcem etnoloških tem lahko nudijo pomoč z nasveti ali z izposojo literature in drugega gradiva, so: Znanstvenoraziskovalni centri, ki delujejo v okviru Slovenske akademije znanosti in umetnosti: 1. Inštitut za slovensko narodopisje Njegov prograrn: zbiranje, snemanje, analiza in izdaja pesmi, pripovedi, šeg in navad, oblačilne kulture ter ljudske arhitekture. Ima bogato dokumentacijo, arhiv ter knjižnico, Inštitut izdaja periodično glasilo Traditiones, katerega izvod smo v Cankarjevem domu tudi razstavili, 2. Glasbeno-narodopisni inštitut Ta predvsem zbira ljudske pesmi in pripovedi, magnetofon ske posnetke ljudskih pesmi in instrumentalne glasbe in kinetograme ljudskih plesov s kartoteko. 3. Audiovizualni laboratorij, ki deluje v okviru ZRC SAZU-ja in ga vodi etnolog Naško Križnar; delo laboratorija je bilo v eni od popoldanski delavnic predstavljeno na posvetu v Cankarjevem domu. 4. Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo nu Filozofski fakulteti, ki ima tudi bogato knjižnico in dokumentacijo, ki obsega predvsem gradivo, zbrano za projekt, ki nosi naslov Način življ enja Slovencev 20. stoletja, kinološka topografija slovenskega etničnega ozemlja. 5. Slovenski etnografski muzej Hrani več kot 30.000 predmetov, bogatih prič materialne dediščine Slovencev, ima bogato knjižnico ter arhiv z dokumentacijo. Izdaja periodično glasilo Etnolog in ob razstavah kataloge. Oboje smo v Cankarjevem domu tudi razstavili. 6. Mestni muzej. Ljubljana z etnološkim oddelkom, ki se ukvarja z raziskavami mestne etnologije. 7. Zavod za varovanje naravne in kulturne dediščine RS, ki ima bogato dokumentacijo o etnološki stavbni dediščini Slovenije in izdaja periodično glasilo Varstvo spomenikov. S. Zavod za varovanje naravne in kulturne dediščine. Uubljana dokumentira nepremično dediščino in ima bogato dokumentacijo zlasti o stavbni dediščini. 9. Urbanistični inštitut bidi pri urbanističnem planiranju in prenovi sodelujejo etnologi, Inštitut ima bogato dokumentacijo in knjižnico Izdaja elaborate za posamezna območja. Tudi drugi kraji v Sloveniji niso brez etnologov, največ K- zaposlenih v regionalnih in tudi lokalnih muzejih in v Zavodih za spomeniško varstvo, V vseh teh institucijah je Mogoče najti nasvete za raziskovanje in spoznavanje z et- 10) Pohvalno p, da je nekaterim uspelo rezultate objaviti, hit npr.: '■'"ološha raziskovalna delavnica, marec 1991. Zlxintih raziskovalnih lalof,j učencev avnovne šole občine Ljubljana Center, Ljubljana 1991 ' ') i«wa n/ir. v Reti krajini se je v zadnjem obdobju zintlilt) kar deset takih ""<»'<»-: rezultate teh su .sproti objatïjidi: - Mladinska raziskovalna tabora Vinica 1979/80. Ljubljana 1982. f Mladinski raziskovalni tabori Bela krajina in Semič 1981 in 1982. LJubljana i9Sj. ' Wmltiiski raziskovalni tabor Bela krajina 1984. Suhor prt Metliki. ljuhlja,la 19NS /uvr'1''^' m,a