Razlastitev kot poseg v ustavno varovano lastninsko pravico je dopustna le, če so hkrati izpolnjeni trije pogoji: obstoj javne koristi, izvedba poštenega in z zakonom urejenega postopka ter določitev primerne odškodnine. Osrednje vprašanje sodobnega razlastitvenega prava je ugotavljanje in presoja pogoja javne koristi, pri tem pa je treba upoštevati tudi strogi test sorazmernosti. Slovenski pravni okvir tvorita Ustava Republike Slovenije in Zakon o urejanju prostora, dopolnjujejo pa ga specialni predpisi, kot sta Zakon o rudarstvu in Zakon o vodah. Razlastitev za izkoriščanje mineralnih surovin in vodnih virov je utemeljena, saj gre za naravne dobrine strateškega pomena, ki jih Ustava opredeljuje kot dobrine posebnega pomena. Država nastopa kot nosilka javnega interesa, vendar se mora pri odločanju o razlastitvi v vsakem primeru posebej tehtati sorazmernost med omejitvijo lastninske pravice in ciljem zagotavljanja naravnih dobrin v dobro širše skupnosti. Tak pristop zagotavlja pravično ravnovesje med posameznikom in družbo ter omogoča trajnostno rabo ključnih naravnih bogastev.

Pravice

URN

URN:NBN:SI:doc-ZQT0QS6K

COBISSID

253920259

Objavljeno

08.12.2025

Metapodatki

Citiranje

APA:

Juhart, Miha (2025). Razlastitev zaradi izkoriščanja naravnih virov. Podjetje in delo, letnik 51, številka 6/7, str. 1387-1395. URN:NBN:SI:doc-ZQT0QS6K from http://www.dlib.si

MLA:

Juhart, Miha. "Razlastitev zaradi izkoriščanja naravnih virov." Podjetje in delo letnik 51. številka 6/7 (2025) str. 1387-1395.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-ZQT0QS6K>

Podjetje in delo
1990-
(Zbirni zapis)