La notion de «mot» en marge de l’analyse linguistique

francoski

2024

letnik 16, številka 1

beseda   enota jezikoslovne analize   govor   naglaševanje   oblikoskladnja

Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta
(Obvezni izvod spletne publikacije)

Članek analizira opisni potencial metajezikovnega pojma »beseda«. Ta pojem je po svoji posplošeni rabi predvsem predteoretičen koncept, ker ga brez terminoloških ambicij vsak govorec prosto uporablja v raznih variantah njegove izrazite polisemije. Ob upoštevanju meril slovničnega opisovanja koncept besede najprej odpira vprašanje razmejitve med oblikoslovno in skladenjsko analizo jezikovnih struktur. Zdi se, da je beseda v pisni obliki z vidika opredelitve razvidnejša, ker je relativno lahko vizualno razločiti kontinuirano serijo grafemov, zamejeno z dvema presledkoma. Tudi če se oblikoskladenjska merila v pisni obliki jezikovnega izraza zdijo manj nejasna, je v naravi pravopisa, da včasih omahuje pri določanju razsežnosti besede kot grafične enote. Dolgoročno gledano jezikovna raba povzroča spremembe, ki jih v nadaljnjem razvoju struktur sistemski predpisi potrdijo ali pa jih zavrnejo. Tudi semantična domneva, da se beseda – kot neodvisna pomenska enota – nanaša na točno določen segment zunajjezikovne realnosti, ne zagotavlja dovolj natančne opredelitve: primer sestavljenih francoskih samostalnikov (porte-manteau, quatre-vingt, grand-mere, itd.) te pomenske enote problematizira tako, da mora opazovalec s pomočjo pomenske ali formalne razčlembe utemeljiti, ali je njihova zgradba sestavljena iz ene besede ali iz dveh.Aanaliza besede zelo konkretno odpira vprašanje razmerja med jezikom in njegovo rabo. Zdi se, da je za opredelitev besede nujno upoštevati ustne manifestacije jezikovne rabe in posvetiti potrebno pozornost vlogi naglaševanja. Tudi če delitev na naglasne enote ne vpliva na leksemsko enoto, kar se največkrat dogaja v jezikih z nefiksnim naglasom, je beseda (ali vsaj fonetična beseda) pomenska enota, katere razsežnost prepoznavamo predvsem zaradi naglasa oziroma naglasnega mesta. Besedo je torej mogoče opredeliti tudi kot naglasno enoto.

15.05.2025