295 KB39 KB200920252024Vitez, Primožštevilka:1letnik:16str. 7-19DOI:10.4312/vestnik.16.7-19ISSN:1855-8453COBISSID_HOST:222265347URN:URN:NBN:SI:doc-YQ8477M3frZaložba Univerze v LjubljaniVestnik za tuje jezikeaccentbesedaenota jezikoslovne analizegovorlinguistic analysis unitmorphosyntaxnaglaševanjeoblikoskladnjaoralitywordLa notion de «mot» en marge de l’analyse linguistique|The article aims to examine the analytical potential of the metalinguistic concept of the “word”. It is at the same time an important pre-theoretical concept since any language user is free to exploit it in any of its numerous variants in polysemic dimensions. Considering the criteria of grammatical description, this concept first opens the question of delimitation between the morphological and syntactic analysis of linguistic structures. In writing, the problem of definition seems less complex because it is relatively easy to discern a continued series of graphic signs (i.e. letters) between two blanks. Even if the morphosyntactical criteria seem less obscure in writing, it is in the nature of orthography to sometimes hesitate to determine the extension of the word as a graphical unit. In the long term, linguistic practice causes changes that later systemic prescriptions choose or refuse to adopt. The semantic supposition that the word – as an autonomous unit of meaning – refers to a particular segment of extralinguistic reality is hardly more precise: the case of compound French nouns (porte-manteau, quatre-vingts, grand-mere etc.) problematizes these semantic units, making it hard to decide whether their structure consists of one word or two.Reflecting on the word very concretely raises the question of the relationship between lan-guage and its use. It seem that, to define the word, it is imperative to take into account the oral manifestations of linguistic use and therefore privilege the analysis of accentuation. Even if the division into accent segments does not affect the lexemic unit, which is most often the case in languages with non-fixed accents, the word (or at least the phonetic word) is a unit of meaning that the accent allows us to recognize. The word is therefore also definable as an accentual unitL’article se propose d’examiner le potentiel descriptif de la notion métalinguistique de «mot». Considérant les criteres grammaticaux, la notion de mot ouvre d’abord la question de délimita-tion entre l’analyse morphologique et syntaxique des structures linguistiques. Le mot écrit semble présenter moins de complexité définitoire, puisqu’il est apparemment facile de discerner visuelle-ment une suite continue de graphemes entre deux blancs. Meme si les criteres morphosyntaxiques semblent moins obscurcissants a l’écrit, il est dans la nature de l’orthographe d’hésiter parfois a dé-terminer l’extension du mot comme unité graphique. A long terme, c’est l’usage qui provoque des changements que les prescriptions systémiques choisissent ou refusent d’adopter. La supposition sémantique avançant que le mot – en tant qu’unité de signification autonome – se réfere a un seg-ment particulier de la réalité extralinguistique n’est guere plus précise: le cas des noms composés (porte-manteau, quatre-vingts, grand-mere etc.) problématise ces unités sémantiques de façon a ce que l’observateur doit argumenter si leur structure consiste en un mot ou deux. La réflexion du mot pose tres concretement la question du rapport entre la langue et son usage. Il semble que, pour définir le mot, il faut impérativement prendre en compte les manifesta-tions orales de l’usage linguistique et privilégier l’analyse de l’accentuation. Meme si le découpage en segments accentuels n’affecte pas l’unité lexémique, ce qui d’ailleurs est le plus souvent le cas des langues a accent non-fixe, le mot (ou du moins le mot phonétique) est une unité de sens que l’accent permet de reconnaître. Le mot est donc aussi définissable comme une unité accentuelleČlanek analizira opisni potencial metajezikovnega pojma »beseda«. Ta pojem je po svoji posplošeni rabi predvsem predteoretičen koncept, ker ga brez terminoloških ambicij vsak govorec prosto uporablja v raznih variantah njegove izrazite polisemije. Ob upoštevanju meril slovničnega opisovanja koncept besede najprej odpira vprašanje razmejitve med oblikoslovno in skladenjsko analizo jezikovnih struktur. Zdi se, da je beseda v pisni obliki z vidika opredelitve razvidnejša, ker je relativno lahko vizualno razločiti kontinuirano serijo grafemov, zamejeno z dvema presledkoma. Tudi če se oblikoskladenjska merila v pisni obliki jezikovnega izraza zdijo manj nejasna, je v naravi pravopisa, da včasih omahuje pri določanju razsežnosti besede kot grafične enote. Dolgoročno gledano jezikovna raba povzroča spremembe, ki jih v nadaljnjem razvoju struktur sistemski predpisi potrdijo ali pa jih zavrnejo. Tudi semantična domneva, da se beseda – kot neodvisna pomenska enota – nanaša na točno določen segment zunajjezikovne realnosti, ne zagotavlja dovolj natančne opredelitve: primer sestavljenih francoskih samostalnikov (porte-manteau, quatre-vingt, grand-mere, itd.) te pomenske enote problematizira tako, da mora opazovalec s pomočjo pomenske ali formalne razčlembe utemeljiti, ali je njihova zgradba sestavljena iz ene besede ali iz dveh.Aanaliza besede zelo konkretno odpira vprašanje razmerja med jezikom in njegovo rabo. Zdi se, da je za opredelitev besede nujno upoštevati ustne manifestacije jezikovne rabe in posvetiti potrebno pozornost vlogi naglaševanja. Tudi če delitev na naglasne enote ne vpliva na leksemsko enoto, kar se največkrat dogaja v jezikih z nefiksnim naglasom, je beseda (ali vsaj fonetična beseda) pomenska enota, katere razsežnost prepoznavamo predvsem zaradi naglasa oziroma naglasnega mesta. Besedo je torej mogoče opredeliti tudi kot naglasno enotoTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaUniverza v Ljubljani, Filozofska fakulteta