Esej izhaja iz opazke, da je lacanovsko polje na splošno slavilo poglavje »Spol in evta-nazija uma« iz knjige Joan Copjec Read My Desire na račun tega, da se ni zares strogo ukvarjalo z njim. Copjecino eksplozivno besedilo je bilo namreč pogosto – napačno – razumljeno kot opravičilo za brezpogojno zavračanje celotnega projekta kvir teorije (zlasti tam, kjer ta nasprotuje psihoanalitičnim teoretizacijam spolne razlike) in za pogosto pomešanje transfobnega kontratransferja s psihoanalitičnim mišljenjem. V nasprotju s to tendenco pričujoče besedilo osvobaja kvir in transemancipacijsko jedro Copjecinega argumenta – namreč, da je edina stvar, ki ji seks služi, ta, da ne služi ni-čemur – od dimorfnih in včasih »cisnormativnih« izrazov, skozi katere je to radikalno jedro hkrati razdelano in spodkopano. Pričujoče besedilo postavi »Spol in evtanazijo uma« v dialog z več kvir in trans teoretiki, s čimer Copjecino misel uveljavlja kot nepo-grešljivo orožje v boju proti obilici pomenov, ki grozijo, da bodo izbrisali negativnost, ta nič, ki je spol, in na katerem temelji svoboda kvir in trans (beri: vseh) subjektov.

Pravice