Za prometno načrtovanje v Sloveniji je značilna zastarela paradigma, ki temelji na napovedovanju in zadovoljevanju povpraševanja po avtomobilskem prometu. Ta pristop vodi v večje prometne zastoje, večje prepotovane razdalje med vsakodnevnimi cilji in slabšo dostopnost za vse, ki ne uporabljajo avtomobila. V članku predstavimo tri faze prehoda iz stare prometne paradigme v novo, ki je taka, kot jih opredeljujejo mednarodne raziskave, in prilagojena razmeram v Sloveniji. Nova paradigma prometnega načrtovanja temelji na konceptu dostopnosti – ne več samo mobilnosti – ter vključuje celovito in integrirano načrtovanje prostora in prometa, upravljanje prometnega povpraševanja, razvoj javnega prevoza, hoje, kolesarjenja in digitalne povezanosti. V članku analiziramo tudi razloge za počasno uveljavljanje nove paradigme, med katerimi so institucionalna in strokovna inercija, vplivi interesnih skupin ter pomanjkanje znanja in izkušenj. Na koncu članka pozivamo k sistemski spremembi prometnega načrtovanja, ki bo omogočila kakovostno, pravično in trajnostno mobilnost za vse uporabnike.

Pravice

URN

URN:NBN:SI:doc-T7JD6ZV6

COBISSID

241927171

Objavljeno

04.03.2026

Metapodatki

Citiranje

APA:

Plevnik, Aljaž, Rye, Tom, Mladenovič, Luka, Balant, Mojca, Hudoklin, Andraž (2025). Z zastarelimi pristopi ne moremo rešiti sodobnih prometnih izzivov. Urbani izziv. Posebna izdaja, številka 20, str. 129-132. URN:NBN:SI:doc-T7JD6ZV6 from http://www.dlib.si

MLA:

Plevnik, Aljaž, Rye, Tom, Mladenovič, Luka, Balant, Mojca, Hudoklin, Andraž. "Z zastarelimi pristopi ne moremo rešiti sodobnih prometnih izzivov." Urbani izziv. Posebna izdaja številka 20 (2025) str. 129-132.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-T7JD6ZV6>

Urbani izziv. Posebna izdaja
2011-
(Zbirni zapis)