Članek znova ovrednoti ključni argument Jerryja Fodorja za avtonomijo posebnih znanosti, ki temelji na konceptu večvrstne realizacije in predpostavki, da morajo biti predikati posebnih znanosti naravne vrste. Po kratkem orisu »sintaktičnega« pojmovanja znanstvenih teorij, ki je oblikovalo Fodorjev vidik, pokaže, da novejše »semantično« pojmovanje spodkopava idejo, da morajo biti predikati posebnih znanosti nujno naravni in ontološko zavezujoči. Semantični pristop namreč poudarja, da znanstveni modeli pogosto uporabljajo idealizirane ali domensko specifične predikate, za katere ni nujno, da so naravni. S pomočjo Fodorjevega primera – Greshamovega zakona – oriše takšno semantično perspektivo, ki ohranja enotnost znanosti: razlage višjih ravni lahko ostanejo uporabne, realne in razmeroma avtonomne tudi brez nereducibilnih naravnih vrst. Z žrtvovanjem naravnih vrst tako ohranimo pojasnjevalno moč posebnih znanosti, ustvarimo preprostejšo ontološko sliko sveta in upravičimo modus operandi znanosti, kot je kognitivna znanost, kjer znanje z različnih ravni oziroma iz različnih disciplin, ki jo sestavljajo, bogati in izpopolnjuje naše skupno razumevanje sveta.

Pravice

URN

URN:NBN:SI:doc-PK65NRDD

COBISSID

246023939

DOI

10.4312/ars.19.1.33-50

Objavljeno

27.02.2026

Metapodatki

Citiranje

APA:

Todorović, Tadej, Bregant, Janez (2025). Sacrificing natural kinds. Ars et humanitas, letnik 19, številka 1, str. 33-50. URN:NBN:SI:doc-PK65NRDD from http://www.dlib.si

MLA:

Todorović, Tadej, Bregant, Janez. "Sacrificing natural kinds." Ars et humanitas letnik 19. številka 1 (2025) str. 33-50.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-PK65NRDD>

Ars et humanitas
2007-
(Zbirni zapis)