479 KB53 KB200720252025Bregant, JanezTodorović, Tadejštevilka:1letnik:19str. 33-50DOI:10.4312/ars.19.1.33-50ISSN:1854-9632COBISSID_HOST:246023939URN:URN:NBN:SI:doc-PK65NRDDenZaložba Univerze v LjubljaniArs et humanitasenotnost znanostiFodornaravne vrstenatural kindsposebne znanostispecial sciencesunity of scienceSacrificing natural kinds| Fodor’s legacy and the unity of science|The article reevaluates Jerry Fodor’s key argument for the autonomy of the special sciences, which rests on the notion of multiple realization and the claim that special science predicates must be natural kinds. After outlining how Fodor’s view was shaped by the “syntactic” conception of scientific theories, it shows that the recent “semantic” approach in scientific theories challenges the idea that special science kinds must be natural and ontologically committing. On the semantic account, scientific models often invoke idealized or domain-specific predicates that do not have to be natural. We use Fodor’s example – Gresham’s law – to articulate a semantic perspective that preserves the unity of science: higher-level explanations can remain useful, real, and relatively autonomous without irreducible natural kinds. By “sacrificing” natural kinds, we retain the explanatory powers of the special sciences, create a simpler ontological picture of the world, and justify the modus operandi of the sciences, such as cognitive science, where knowledge from the different levels or disciplines that constitute it informs and refines our overall understanding of the worldČlanek znova ovrednoti ključni argument Jerryja Fodorja za avtonomijo posebnih znanosti, ki temelji na konceptu večvrstne realizacije in predpostavki, da morajo biti predikati posebnih znanosti naravne vrste. Po kratkem orisu »sintaktičnega« pojmovanja znanstvenih teorij, ki je oblikovalo Fodorjev vidik, pokaže, da novejše »semantično« pojmovanje spodkopava idejo, da morajo biti predikati posebnih znanosti nujno naravni in ontološko zavezujoči. Semantični pristop namreč poudarja, da znanstveni modeli pogosto uporabljajo idealizirane ali domensko specifične predikate, za katere ni nujno, da so naravni. S pomočjo Fodorjevega primera – Greshamovega zakona – oriše takšno semantično perspektivo, ki ohranja enotnost znanosti: razlage višjih ravni lahko ostanejo uporabne, realne in razmeroma avtonomne tudi brez nereducibilnih naravnih vrst. Z žrtvovanjem naravnih vrst tako ohranimo pojasnjevalno moč posebnih znanosti, ustvarimo preprostejšo ontološko sliko sveta in upravičimo modus operandi znanosti, kot je kognitivna znanost, kjer znanje z različnih ravni oziroma iz različnih disciplin, ki jo sestavljajo, bogati in izpopolnjuje naše skupno razumevanje svetaTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaUniverza v Ljubljani, Filozofska fakulteta